(1) Ta uredba določa obveznost plačevanja okoljske dajatve za onesnaževanje okolja (v nadaljnjem besedilu: okoljska dajatev), ki je posledica nastajanja odpadne embalaže, osnovo za obračun okoljske dajatve, njeno višino, zavezance za plačilo okoljske dajatve, plačnike okoljske dajatve, način njenega obračunavanja, odmere in plačevanja.
(2) Ta uredba določa tudi merila in pogoje za vračilo plačane okoljske dajatve.

Okoljska dajatev se plačuje zaradi onesnaževanja okolja zaradi uporabe embalaže in embaliranega blaga ter posledično nastajanja odpadne embalaže in je prihodek proračuna Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: RS).

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. embalaža in odpadna embalaža je embalaža in odpadna embalaža skladno s predpisom, ki ureja ravnanje z embalažo in odpadno embalažo;
2. embaler je oseba, ki skladno s predpisi za namen dajanja v promet kot dejavnost embalira ali pakira blago pod svojo blagovno znamko ali ga polni v embalažo, na kateri je oznaka njene blagovne znamke. Če oseba embalira ali pakira blago z blagovno znamko druge osebe ali ga polni v embalažo, na kateri je oznaka blagovne znamke druge osebe, se za embalerja šteje imetnik blagovne znamke. Če pridobitelj vnaša na ozemlje RS blago z blagovno znamko pravne osebe, registrirane v RS za dajanje blaga v promet, se za embalerja šteje imetnik blagovne znamke. Za embalažo, ki jo kot embalirano blago daje embaler v promet, se šteje tudi skupinska in transportna embalaža, čeprav na njej ni oznake blagovne znamke embalerja. Embaler šteje za embalerja tudi za embalažo embaliranega blaga, ki ga zaradi izvajanja svoje dejavnosti uporabi kot končni uporabnik;
3. proizvajalec embalaže je oseba, ki skladno s predpisi kot dejavnost izdeluje embalažo za namen dajanja v promet. Proizvajalec embalaže šteje za proizvajalca embalaže tudi za embalažo, ki jo zaradi izvajanja svoje dejavnosti uporabi kot končni uporabnik;
4. pridobitelj embalaže je oseba, ki zaradi izvajanja dejavnosti trgovine embalažo pridobi v drugi državi članici Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) in jo vnese na ozemlje RS ali uvozi iz tretjih držav z namenom dajanja v promet. Pridobitelj embalaže je tudi oseba, ki embalažo pridobi v drugi državi članici EU in jo vnese na ozemlje RS ali uvozi iz tretjih držav in jo zaradi izvajanja svoje dejavnosti uporabi kot končni uporabnik;
5. pridobitelj embaliranega blaga je oseba, ki zaradi izvajanja dejavnosti trgovine embalirano blago pridobi v drugi državi članici EU in ga vnese na ozemlje RS ali uvozi iz tretjih držav z namenom dajanja v promet. Pridobitelj embaliranega blaga je tudi oseba, ki embalirano blago pridobi v drugi državi članici EU in ga vnese na ozemlje RS ali uvozi iz tretjih držav in ga zaradi izvajanja svoje dejavnosti uporabi kot končni uporabnik;
6. embalaža, ki ni namenjena embaliranju blaga, so predmeti, ki so oblikovani in namenjeni za polnjenje na prodajnem mestu, ter odstranljivi predmeti, ki so prodani, napolnjeni ali oblikovani in namenjeni za polnjenje na prodajnem mestu iz 1. dela Priloge 1, ki je sestavni del te uredbe;
7. nevarno blago je blago, katerega prodajna embalaža je v skladu s predpisi, ki urejajo kemikalije, opremljena z oznako »T«, »T+« ali »N« in ki opozarja končnega uporabnika, da je blago strupeno, zelo strupeno oziroma okolju nevarno.

(1) Okoljska dajatev se ne plačuje za embalažo embaliranega blaga, ki je izneseno iz ozemlja RS ali izvoženo iz območja EU ne glede na to, ali je embalirano v RS, uvoženo iz tretjih držav ali pridobljeno iz drugih držav članic EU.

(2) Okoljska dajatev se ne plačuje za embalažo, ki se izvozi iz območja EU ali iznese v druge države članice EU ne glede na to, ali je proizvedena v RS, uvožena iz tretjih držav ali pridobljena iz drugih držav članic EU.

(1) Obveznost za obračun okoljske dajatve nastane, ko je:
– blago, embalirano v RS, prvič dano v promet v RS ali ko je prvič uporabljeno, če je embaler tega blaga tudi njegov končni uporabnik,
– embalirano blago, pridobljeno v drugi državi članici EU ali uvoženo iz tretjih držav, prvič dano v promet v RS ali ob prvi uporabi embaliranega blaga, če je pridobitelj tega blaga tudi njegov končni uporabnik,
– embalaža, pridobljena v drugi državi članici EU ali uvožena iz tretjih držav ali proizvedena v RS, ki ni namenjena za embaliranje blaga, prvič dana v promet v RS ali ob njeni prvi uporabi, če je pridobitelj ali proizvajalec te embalaže tudi njen končni uporabnik.
(2) Zavezanec za plačilo okoljske dajatve (v nadaljnjem besedilu: zavezanec) je oseba, ki daje embalažo oziroma embalirano blago prvič v promet v RS, in je:
– embaler,
– pridobitelj embaliranega blaga,
– proizvajalec embalaže, ki ni namenjena za embaliranje blaga, in
– pridobitelj embalaže, ki ni namenjena za embaliranje blaga.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka embaler in pridobitelj embaliranega blaga nista zavezanca za plačilo okoljske dajatve, če je blago embalirano v vračljivo embalažo v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z embalažo in odpadno embalažo, ali če letna količina embalaže ne presega 10.000 kg in ne gre za prodajno embalažo, v katero je embalirano nevarno blago.