Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. embalaža in odpadna embalaža je embalaža in odpadna embalaža skladno s predpisom, ki ureja ravnanje z embalažo in odpadno embalažo;
2. embaler je oseba, ki skladno s predpisi za namen dajanja v promet kot dejavnost embalira ali pakira blago pod svojo blagovno znamko ali ga polni v embalažo, na kateri je oznaka njene blagovne znamke. Če oseba embalira ali pakira blago z blagovno znamko druge osebe ali ga polni v embalažo, na kateri je oznaka blagovne znamke druge osebe, se za embalerja šteje imetnik blagovne znamke. Če pridobitelj vnaša na ozemlje RS blago z blagovno znamko pravne osebe, registrirane v RS za dajanje blaga v promet, se za embalerja šteje imetnik blagovne znamke. Za embalažo, ki jo kot embalirano blago daje embaler v promet, se šteje tudi skupinska in transportna embalaža, čeprav na njej ni oznake blagovne znamke embalerja. Embaler šteje za embalerja tudi za embalažo embaliranega blaga, ki ga zaradi izvajanja svoje dejavnosti uporabi kot končni uporabnik;
3. proizvajalec embalaže je oseba, ki skladno s predpisi kot dejavnost izdeluje embalažo za namen dajanja v promet. Proizvajalec embalaže šteje za proizvajalca embalaže tudi za embalažo, ki jo zaradi izvajanja svoje dejavnosti uporabi kot končni uporabnik;
4. pridobitelj embalaže je oseba, ki zaradi izvajanja dejavnosti trgovine embalažo pridobi v drugi državi članici Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) in jo vnese na ozemlje RS ali uvozi iz tretjih držav z namenom dajanja v promet. Pridobitelj embalaže je tudi oseba, ki embalažo pridobi v drugi državi članici EU in jo vnese na ozemlje RS ali uvozi iz tretjih držav in jo zaradi izvajanja svoje dejavnosti uporabi kot končni uporabnik;
5. pridobitelj embaliranega blaga je oseba, ki zaradi izvajanja dejavnosti trgovine embalirano blago pridobi v drugi državi članici EU in ga vnese na ozemlje RS ali uvozi iz tretjih držav z namenom dajanja v promet. Pridobitelj embaliranega blaga je tudi oseba, ki embalirano blago pridobi v drugi državi članici EU in ga vnese na ozemlje RS ali uvozi iz tretjih držav in ga zaradi izvajanja svoje dejavnosti uporabi kot končni uporabnik;
6. embalaža, ki ni namenjena embaliranju blaga, so predmeti, ki so oblikovani in namenjeni za polnjenje na prodajnem mestu, ter odstranljivi predmeti, ki so prodani, napolnjeni ali oblikovani in namenjeni za polnjenje na prodajnem mestu iz 1. dela Priloge 1, ki je sestavni del te uredbe;
7. nevarno blago je blago, katerega prodajna embalaža je v skladu s predpisi, ki urejajo kemikalije, opremljena z oznako »T«, »T+« ali »N« in ki opozarja končnega uporabnika, da je blago strupeno, zelo strupeno oziroma okolju nevarno.

(1) Obveznost za obračun okoljske dajatve nastane, ko je:
– blago, embalirano v RS, prvič dano v promet v RS ali ko je prvič uporabljeno, če je embaler tega blaga tudi njegov končni uporabnik,
– embalirano blago, pridobljeno v drugi državi članici EU ali uvoženo iz tretjih držav, prvič dano v promet v RS ali ob prvi uporabi embaliranega blaga, če je pridobitelj tega blaga tudi njegov končni uporabnik,
– embalaža, pridobljena v drugi državi članici EU ali uvožena iz tretjih držav ali proizvedena v RS, ki ni namenjena za embaliranje blaga, prvič dana v promet v RS ali ob njeni prvi uporabi, če je pridobitelj ali proizvajalec te embalaže tudi njen končni uporabnik.
(2) Zavezanec za plačilo okoljske dajatve (v nadaljnjem besedilu: zavezanec) je pravna oseba, ki daje embalažo oziroma embalirano blago prvič v promet v RS, in je:
– embaler,
– pridobitelj embaliranega blaga,
– proizvajalec embalaže, ki ni namenjena za embaliranje blaga, in
– pridobitelj embalaže, ki ni namenjena za embaliranje blaga.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka embaler in pridobitelj embaliranega blaga nista zavezanca za plačilo okoljske dajatve, če je blago embalirano v vračljivo embalažo v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z embalažo in odpadno embalažo, ali če letna količina embalaže ne presega 10.000 kg in ne gre za prodajno embalažo, v katero je embalirano nevarno blago.

(1) Evidenco o dajanju embalaže na trg mora ločeno po vrsti in količini embalaže, za katero je nastala obveznost za obračun okoljske dajatve v skladu s 5. členom te uredbe, voditi:
– embaler za embalažo, v katero je embalirano blago, ki ga daje v promet v RS ali ga sam uporablja kot končni uporabnik,
– pridobitelj embaliranega blaga za embalažo, v katero je embalirano blago, ki ga daje v promet v RS ali ga sam uporablja kot končni uporabnik,
– proizvajalec embalaže, ki ni namenjena embaliranju blaga, če jo daje v promet v RS ali jo sam uporablja kot končni uporabnik,
– pridobitelj embalaže, ki ni namenjena embaliranju blaga, če jo daje v promet v RS ali jo sam uporablja kot končni uporabnik.
(2) Na podlagi evidenc iz prejšnjega odstavka sestavijo osebe iz prejšnjega odstavka trimesečni obračun okoljske dajatve, ki ga morajo predložiti carinskemu organu do 20. dne meseca, ki sledi trimesečnem obdobju, v katerem je nastala obveznost za obračun okoljske dajatve.
(2) Na podlagi evidenc iz prejšnjega odstavka sestavijo osebe iz prejšnjega odstavka obračun okoljske dajatve in ga predložijo carinskemu organu do 20. julija tekočega leta za april, maj in junij tekočega leta, do 20. oktobra tekočega leta za julij, avgust, september tekočega leta, do 20. januarja tekočega leta za oktober, november in december preteklega leta in do 20. aprila tekočega leta za januar, februar in marec tekočega leta.
(3) Iz obračuna iz prejšnjega odstavka morajo biti razvidni naslednji podatki:
– obdobje, za katero se plačuje okoljska dajatev,
– količina embalaže po vrstah embalaže,
– znesek obračunane okoljske dajatve po vrstah embalaže,
– končni znesek za plačilo okoljske dajatve v obdobju, za katero se plačuje okoljska dajatev.
(4) Osebe iz prvega odstavka tega člena morajo obračunano okoljsko dajatev plačati do zadnjega dne meseca, ki sledi trimesečnem obdobju, v katerem je nastala obveznost za obračun okoljske dajatve.
(5) Osebe iz prvega odstavka tega člena morajo predložiti carinskemu organu trimesečni obračun okoljske dajatve na obrazcu iz Priloge 2, ki je sestavni del te uredbe.
(6) Embaler, pridobitelj embaliranega blaga ali proizvajalec oziroma pridobitelj embalaže, ki ni namenjena embaliranju blaga, mora predložiti obračun okoljske dajatve ne glede na to, ali je v predpisanem trimesečnem obdobju dolžan plačati okoljsko dajatev za embalažo, ki je bila dana v promet v RS ali uporabljena v RS, ali ne.

Za obračunavanje obresti, doplačilo in vračilo vplačane okoljske dajatve, postopek prisilne izterjave, uporabo pravnih sredstev in za vsa druga vprašanja postopka, stvarne in krajevne pristojnosti carinskega organa se uporabljajo predpisi, ki urejajo davčni postopek, oziroma carinski predpisi in predpisi, ki urejajo carinsko službo.

(1) Embaler, pridobitelj embaliranega blaga in proizvajalec oziroma pridobitelj embalaže, ki ni namenjena embaliranju blaga, je dolžan carinskemu organu prijaviti, kdaj se dejavnost, zaradi katere je zavezan obračunavati in plačevati okoljsko dajatev, prične, spremeni ali preneha.
(2) Oseba iz prejšnjega odstavka, ki prvič postane plačnik okoljske dajatve, mora pri carinskem organu vložiti prijavo dejavnosti, zaradi katere je zavezana obračunavati in plačevati okoljsko dajatev, najmanj 15 dni pred začetkom opravljanja dejavnosti.
(3) V primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena mora oseba iz prvega odstavka tega člena predložiti carinskemu organu prijavo na obrazcu iz Priloge 3, ki je sestavni del te uredbe.
(4) Če oseba iz prvega odstavka tega člena preneha obstajati ali preneha opravljati dejavnost, zaradi katere je dolžna obračunati in plačevati okoljsko dajatev, mora v roku 15 dni pred predvidenim prenehanjem opravljanja dejavnosti carinskemu organu predložiti obvestilo o prenehanju obstoja oziroma opravljanja dejavnosti na obrazcu iz Priloge 4, ki je sestavni del te uredbe. Prekinitev oziroma prenehanje opravljanja dejavnosti zaradi nepredvidenih razlogov pa mora carinskemu organu prijaviti nemudoma na obrazcu iz Priloge 4 Priloge 3 te uredbe.
(5) Če oseba iz prvega odstavka tega člena preneha obstajati ali preneha opravljati dejavnost, carinski organ odloči o izbrisu iz evidence iz 10. člena te uredbe na njeno zahtevo, pri čemer hkrati odloči tudi o obveznosti plačila zapadlih obveznosti okoljske dajatve.

(1) Do vračila okoljske dajatve je upravičena pravna oseba, ki embalažo ali embalirano blago, za katera je bila okoljska dajatev plačana, iznese v drugo državo članico EU ali jih izvozi iz območja EU.
(1) Do vračila okoljske dajatve, vplačane za seštevek enot obremenitve, je upravičena oseba, ki embalažo ali embalirano blago, za katero je bila okoljska dajatev plačana, iznese v drugo državo članico ali jih izvozi iz območja EU.
(2) Oseba iz prejšnjega odstavka (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj) predloži carinskemu organu zahtevek za vračilo okoljske dajatve na obrazcu iz Priloge 4 te uredbe v roku 60 dni po poteku meseca, v katerem je bila okoljska dajatev plačana, in je bila embalaža oziroma embalirano blago izneseno iz ozemlja RS ali izvoženo iz območja EU. Zahtevek za vračilo okoljske dajatve, vplačane za seštevek enot obremenitve, mora vsebovati naslednje podatke:
– vrsto embalaže iz Priloge 1 te uredbe,
– znesek in datum plačila okoljske dajatve,
– navedbo dokumenta, ki dokazuje, da je bila embalaža ali embalirano blago izneseno iz ozemlja RS ali izvoženo iz območja EU,
– izjavo, da kazensko in materialno odgovarja za resničnost navedb in da razpolaga z ustrezno dokumentacijo, ki dokazuje, da je bila okoljska dajatev plačana in da je bila embalaža oziroma embalirano blago izneseno iz ozemlja RS ali izvoženo iz območja EU,
– navedbo banke in transakcijskega računa, na katerega naj se izvrši izplačilo vračila.
(3) Vlagatelj je dolžan hraniti in na zahtevo carinskega organa predložiti dokumente, ki dokazujejo upravičenost do vračila okoljske dajatve skladno s predpisi, ki urejajo davčni postopek.

(1) Z globo od 1.000.000 do 10.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če kot embaler, pridobitelj embaliranega blaga, proizvajalec embalaže oziroma pridobitelj embalaže:
– proda embalažo oziroma embalirano blago brez plačila okoljske dajatve,
– ne prijavi dejavnosti, za katero je zavezana plačevati okoljsko dajatev,
– ne predloži pravočasno obračuna okoljske dajatve,
– z obračunom ne predloži podatkov, ki so potrebni za obračun okoljske dajatve, oziroma predloži neresnične podatke,
– ne razpolaga z dokumenti, ki dokazujejo upravičenost do vračila okoljske dajatve.
(2) Z globo od 100.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe oziroma odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, če stori dejanje iz prejšnjega odstavka.

(1) Do uveljavitve sklepa Vlade Republike Slovenije iz petega odstavka 6. člena te uredbe je višina zneska za nadomestilo enaka 8.000 tolarjev, za enoto obremenitve pa enaka 0,4 tolarja.
(2) Ne glede na število enot obremenitve, ki je določeno v 2. delu priloge 1 te uredbe v preglednici A za plastiko iz polimerov iz vinil kloridov ali drugih halogeniranih olefinov in v preglednici B za krožnike ali kozarce za enkratno uporabo, škatle za hrano, vrečke za sendviče ali vrečke za polnjenje ali ovijanje blaga ter folije za hrano iz plastike iz polimerov iz vinil kloridov ali drugih halogeniranih olefinov, je število enot obremenitve za 1 kg embalaže iz plastike iz vinil kloridov ali drugih halogeniranih olefinov v letu 2006, 2007, 2008, 2009 in v letu 2010 enako 1.