V Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 110/06 - uradno prečiščeno besedilo) se v drugem, tretjem, četrtem in petem odstavku 3. člena za besedilom »pogodba o zaposlitvi« v ustreznem sklonu doda besedilo »oziroma sklep« v ustreznem sklonu.

V prvem odstavku 3.a člena se beseda »ali« nadomesti z besedilom »oziroma sklepu, s katerim je določena plača« in na koncu stavka pred piko doda besedilo », oziroma sklep, s katerim se odpravijo neskladnosti«.

Besedilo 8. člena se spremeni tako, da se glasi:
»8. člen
(Tarifni razredi in ravni potrebne usposobljenosti)
(1) Osnovne plače javnih uslužbencev se določajo tudi na podlagi uvrstitve delovnih mest in nazivov v tarifne razrede. Tarifni razredi izražajo stopnjo zahtevnosti delovnih mest in nazivov glede na zahtevano izobrazbo oziroma usposobljenost.
(2) Najnižji možni plačni razred brez napredovanja za posamezen tarifni razred se določi s kolektivno pogodbo za javni sektor.
(3) Tarifni razredi so:

+------------+-----------------------------------+-------------+
|  Tarifni   |   Uspešno končano izobraževanje   |    Raven    |
|   razred   |oziroma pridobljena usposobljenost,|  izobrazbe  |
|            |    ki je praviloma potrebna za    |             |
|            |    opravljanje delovnih nalog     |             |
+------------+-----------------------------------+-------------+
|I.          |- nepopolna nižja stopnja          |             |
|            |osnovnošolske izobrazbe            |        11001|
|            |- popolna nižja stopnja            |             |
|            |osnovnošolske izobrazbe            |        11002|
|            |- nepopolna višja stopnja          |             |
|            |osnovnošolske izobrazbe            |        11003|
+------------+-----------------------------------+-------------+
|II.         |- popolna višja stopnja            |             |
|            |osnovnošolske izobrazbe            |        12001|
+------------+-----------------------------------+-------------+
|III.        |- nižja poklicna izobrazba         |        13001|
+------------+-----------------------------------+-------------+
|IV.         |- srednja poklicna izobrazba       |        14001|
+------------+-----------------------------------+-------------+
|V.          |- srednja strokovna izobrazba      |        15001|
|            |- srednja splošna izobrazba        |        15002|
+------------+-----------------------------------+-------------+
|VI.         |- višja strokovna izobrazba        |        16101|
|            |- višješolska izobrazba (prejšnja) |        16102|
+------------+-----------------------------------+-------------+
|VII/1.      |- specializacija po višješolski    |             |
|            |izobrazbi (prejšnja)               |        16201|
|            |- visokošolska strokovna izobrazba |             |
|            |(prejšnja)                         |        16202|
|            |- visokošolska strokovna izobrazba |        16203|
|            |- visokošolska univerzitetna       |             |
|            |izobrazba                          |        16204|
+------------+-----------------------------------+-------------+
|VII/2.      |- specializacija po visokošolski   |             |
|            |izobrazbi (prejšnja)               |        17001|
|            |- visokošolska univerzitetna       |             |
|            |izobrazba (prejšnja)               |        17002|
|            |- magistrska izobrazba             |        17003|
+------------+-----------------------------------+-------------+
|VIII.       |- specializacija po univerzitetni  |             |
|            |izobrazbi (prejšnja)               |        18101|
|            |- magisterij znanosti (prejšnji)   |        18102|
|            |- državni pravniški izpit          |             |
|            |- specializacija v zdravstvu       |             |
+------------+-----------------------------------+-------------+
|IX.         |- doktorat znanosti (prejšnji)     |        18201|
|            |- doktorat znanosti                |        18202|
+------------+-----------------------------------+-------------+

Izraz »prejšnja« in »raven izobrazbe« iz predhodnega odstavka je uporabljen v pomenu, določenem v Uredbi o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (Uradni list RS, št. 46/06).

Drugi odstavek 10. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Uvrstitev posameznih funkcij v plačne razrede je določena v prilogi 3 tega zakona.«.

Drugi odstavek 13. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Delovna mesta oziroma nazivi v plačnih skupinah D, E, F, G, H in J ter v plačnih podskupinah C1, C2, C3, C5 in C6 se uvrščajo v plačne razrede s kolektivno pogodbo dejavnosti, v plačni skupini C4 z uredbo in v plačni skupini I z uredbo ali s kolektivnimi pogodbami.«.

V petem odstavku 16. člena se besedilo »z drugim« nadomesti z besedilom »s prvim«.

19. člen se spremeni tako, da se glasi:
»19. člen
(Določitev plačnega razreda ob zaposlitvi, premestitvi na drugo delovno mesto oziroma imenovanju v naziv ali višji naziv)
Ob zaposlitvi, premestitvi na drugo delovno mesto oziroma imenovanju v naziv ali višji naziv se javni uslužbenec uvrsti v plačni razred, v katerega je uvrščeno delovno mesto, za katerega je javni uslužbenec sklenil delovno razmerje, oziroma na katerega je bil premeščen, oziroma v plačni razred, v katerega je uvrščen naziv, v katerega je imenovan. Če obstajajo za to utemeljeni razlogi, se lahko javnega uslužbenca ob zaposlitvi, premestitvi na drugo delovno mesto oziroma imenovanju v naziv ali višji naziv, uvrsti v plačni razred, ki je za enega ali dva plačna razreda višji od plačnega razreda delovnega mesta oziroma naziva.«.

V VI. poglavju z naslovom Delovna uspešnost se 21. do 22.a členi nadomestijo z novimi 21. do 22.k členi, ki se glasijo:
»21. člen
(Vrste delovne uspešnosti)
(1) Javni uslužbenci so lahko upravičeni do:
- redne delovne uspešnosti,
- delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela in
- delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu.
(2) Funkcionarji, za katere to določa ta zakon, so lahko upravičeni do delovne uspešnosti iz prve in druge alinee prejšnjega odstavka tega člena.
a) Redna delovna uspešnost
22. člen
(Obseg sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti)
(1) Skupen obseg sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti znaša najmanj 2% in ne več kot 5% letnih sredstev za osnovne plače. Skupen obseg sredstev za redno delovno uspešnost za plačilo ravnateljev, direktorjev in tajnikov se oblikuje in izkazuje ločeno.
(2) Skupen obseg sredstev za vsako leto se za javne uslužbence določi s kolektivno pogodbo za javni sektor, za sodnike, državne tožilce in državne pravobranilce pa z zakonom, ki ureja izvrševanje državnega proračuna.
(3) Del plače za redno delovno uspešnost ne pripada funkcionarjem, razen sodnikom, državnim tožilcem in državnim pravobranilcem.
22.a člen
(Del plače za redno delovno uspešnost javnih uslužbencev)
(1) Del plače za redno delovno uspešnost pripada javnemu uslužbencu, ki je v obdobju, za katerega se izplačuje, pri opravljanju svojih rednih delovnih nalog dosegel nadpovprečne delovne rezultate. Ta del plače lahko letno znaša največ dve osnovni mesečni plači javnega uslužbenca, pri čemer se kot osnova upošteva višina osnovne plače javnega uslužbenca v mesecu decembru preteklega leta. Del plače za delovno uspešnost se izplača najmanj dvakrat letno, razen če ni s kolektivno pogodbo ali z aktom, izdanim na podlagi zakona, urejeno drugače.
(2) Del plače za redno delovno uspešnost se javnemu uslužbencu določi na podlagi meril in kriterijev, dogovorjenih s kolektivno pogodbo za javni sektor.
(3) Višino dela plače za redno delovno uspešnost ravnateljev, direktorjev in tajnikov določi organ, pristojen za njihovo imenovanje, na podlagi meril, ki jih določi pristojni minister.
22.b člen
(Del plače za redno delovno uspešnost sodnikov)
(1) Sodniku, ki je v tekočem letu dosegel nadpovprečne delovne rezultate, pripada del plače za redno delovno uspešnost. Ta del plače lahko letno znaša največ dve osnovni mesečni plači sodnika, pri čemer se kot osnova upošteva višina osnovne plače sodnika v mesecu decembru preteklega leta.
(2) O višini in izplačilu dela plače za redno delovno uspešnost odloči predsednik sodišča. O višini in izplačilu dela plače za redno delovno uspešnost predsednika sodišča odloči predsednik neposredno višjega sodišča. Predsedniku Vrhovnega sodišča del plače za redno delovno uspešnost ne pripada.
(3) Predsednik sodišča vrednoti delovne rezultate sodnika ob smiselni uporabi kriterijev iz 29. člena Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 41/06 - uradno prečiščeno besedilo in 17/06).
(4) Redna delovna uspešnost se sodniku izplača enkrat letno.
(5) Sodnik, ki se z višino izplačila dela plače za redno delovno uspešnost ne strinja, lahko v osmih dneh od izplačila napove pritožbo. V primeru napovedi pritožbe predsednik sodišča v osmih dneh izdela obrazložitev in jo vroči sodniku. Sodnik zoper tako obrazloženo odločitev predsednika sodišča lahko vloži pritožbo, ki ne zadrži izvršitve, v osmih dneh na personalni svet neposredno višjega sodišča, sodnik Vrhovnega sodišča pa na personalni svet Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.
22.c člen
(Del plače za redno delovno uspešnost državnih tožilcev)
(1) Državnemu tožilcu oziroma pomočniku državnega tožilca (v nadaljnjem besedilu državni tožilec), ki je v tekočem letu dosegel nadpovprečne delovne rezultate, pripada del plače za redno delovno uspešnost. Ta del plače lahko letno znaša največ dve osnovni mesečni plači državnega tožilca, pri čemer se kot osnova upošteva višina osnovne plače državnega tožilca v mesecu decembru preteklega leta.
(2) O višini in izplačilu dela plače za redno delovno uspešnost odloči vodja državnega tožilstva. O višini in izplačilu dela plače za redno delovno uspešnost vodje državnega tožilstva odloči generalni državni tožilec. Generalnemu državnemu tožilcu del plače za redno delovno uspešnost ne pripada.
(3) Vodja državnega tožilstva vrednoti delovne rezultate državnega tožilca ob smiselni uporabi kriterijev iz 23. člena Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 50/06 - uradno prečiščeno besedilo) in 29. člena Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 41/06 - uradno prečiščeno besedilo in 17/06).
(4) Redno delovno uspešnost se državnemu tožilcu izplača enkrat letno.
(5) Državni tožilec, ki se z višino izplačila dela plače za redno delovno uspešnost ne strinja, lahko v osmih dneh od izplačila napove pritožbo. V primeru napovedi pritožbe vodja državnega tožilstva v osmih dneh izdela obrazložitev in jo vroči državnemu tožilcu. Državni tožilec zoper tako obrazloženo odločitev vodje državnega tožilstva lahko vloži pritožbo, ki ne zadrži izvršitve, v osmih dneh na državnotožilski svet.
22.č člen
(Del plače za redno delovno uspešnost državnih pravobranilcev)
(1) Državnemu pravobranilcu oziroma pomočniku državnega pravobranilca (v nadaljnjem besedilu državni pravobranilec), ki je v tekočem letu dosegel nadpovprečne delovne rezultate, pripada del plače za redno delovno uspešnost. Ta del plače lahko letno znaša največ dve osnovni mesečni plači državnega pravobranilca, pri čemer se kot osnova upošteva višina osnovne plače državnega pravobranilca v mesecu decembru preteklega leta.
(2) O višini in izplačilu dela plače za redno delovno uspešnost odloči generalni državni pravobranilec. Generalnemu državnemu pravobranilcu del plače za redno delovno uspešnost ne pripada.
(3) Generalni državni pravobranilec vrednoti delovne rezultate državnega pravobranilca ob smiselni uporabi kriterijev iz 51. člena Zakona o državnem pravobranilstvu (Uradni list RS, št. 41/06 - uradno prečiščeno besedilo).
(4) Redno delovno uspešnost se državnemu pravobranilcu izplača enkrat letno.
(5) Državni pravobranilec, ki se z višino izplačila dela plače za redno delovno uspešnost ne strinja, lahko v osmih dneh od izplačila napove pritožbo. V primeru napovedi pritožbe generalni državni pravobranilec v osmih dneh izdela obrazložitev in jo vroči državnemu pravobranilcu. Državni pravobranilec zoper tako obrazloženo odločitev generalnega državnega pravobranilca lahko vloži pritožbo, ki ne zadrži izvršitve, v osmih dneh na personalno komisijo.
b) Delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela
22.d člen
(Sredstva za plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela)
(1) Uporabniki proračuna lahko v primerih, ko to določa ta zakon, izplačujejo sredstva za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela nad omejitvijo iz 22. člena, če imajo za ta namen na razpolago sredstva iz prihrankov sredstev za plače, ki nastanejo zaradi odsotnosti javnih uslužbencev, sodnikov, državnih tožilcev in državnih pravobranilcev ali nezasedenih delovnih mest oziroma nezasedenih sodniških mest, mest državnih tožilcev in mest državnih pravobranilcev, za katera so bila predvidena sredstva v finančnem načrtu uporabnika proračuna, in sredstev za posebne projekte.
(2) Posebni projekti, za izvajanje katerih je dovoljeno izplačevati del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela, se za javne uslužbence določijo z aktom vlade. Za sodnike, državne tožilce in državne pravobranilce se posebni projekti in obseg sredstev, namenjen za plačilo povečanega obsega dela iz naslova teh projektov, določijo z državnim proračunom.
22.e člen
(Plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela javnih uslužbencev)
(1) Javnemu uslužbencu se lahko izplača del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela za opravljeno delo, ki presega pričakovane rezultate dela v posameznem mesecu, če je na ta način mogoče zagotoviti racionalnejše izvajanje nalog uporabnika proračuna. Pisno odločitev o povečanem obsegu dela in plačilu delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela sprejme predstojnik oziroma direktor uporabnika proračuna za posamezni mesec na podlagi pisnega dogovora med javnim uslužbencem in predstojnikom oziroma direktorjem ali javnim uslužbencem, pooblaščenim za organizacijo dela, ki ga lahko skleneta za daljše obdobje.
(2) Javnim uslužbencem v javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih in visokošolskih zavodih se lahko, v okviru povečanega obsega dela iz prejšnjega odstavka, določi obseg dodatne tedenske učne obveznosti oziroma obseg dodatne tedenske pedagoške obveznosti le v obsegu in pod pogoji, določenimi z zakoni, ki urejajo organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja oziroma visokošolskega izobraževanja.
(3) Vlada z uredbo določi pogoje, merila in obseg dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence iz prvega odstavka tega člena, vključno s Slovensko vojsko, razen za javne uslužbence v drugih državnih organih, kot jih določa Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 32/06 - uradno prečiščeno besedilo), za katere se pogoje in obseg dela plače za plačilo delovne uspešnosti določi z zakonom oziroma s splošnim aktom, izdanim na podlagi zakona.
(4) Del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela iz drugega odstavka tega člena se obračuna enako kot redna učna oziroma pedagoška obveznost.
22.f člen
(Plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela sodnikov)
(1) Če je mogoče zagotoviti učinkovito izvajanje pristojnosti sodišča tako, da se poveča obseg dela za posamezne sodnike na istem sodišču ali drugem sodišču enakega oziroma nižjega položaja, lahko predsednik sodišča, na podlagi dogovora s sodnikom, sprejme pisno odločitev o povečanem obsegu dela in o plačilu delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela posameznega sodnika.
(2) Predsednik sodišča pripravi predlog opravljanja povečanega obsega dela, ki vsebuje tudi predlog višine plačila delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela sodnika, in ga, če gre za izvajanje posebnih projektov, pošlje v potrditev Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije. Če Vrhovno sodišče Republike Slovenije predlog potrdi, sodišču tudi zagotovi ustrezna sredstva za plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela. Vrhovno sodišče Republike Slovenije lahko predlog predsednika sodišča spremeni oziroma dopolni. Na podlagi potrjenega predloga predsednik sodišča sklene s sodnikom pisni dogovor o povečanem obsegu dela in plačilu delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela.
(3) Pisni dogovor se pošlje v vednost predsedniku neposredno višjega sodišča in ministrstvu, pristojnemu za pravosodje ter Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije, če mu ni bil že predhodno poslan v potrditev.
(4) Podrobnejše pogoje, merila in obseg plačila delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela določi sodni svet, ta pa morajo biti določena tako, da se poleg števila rešenih zadev lahko upoštevajo tudi narava, starost in vrsta zadev ter stopnja znanja in izkušenj, ki so potrebna za odločanje. Del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela lahko znaša največ 20% osnovne plače sodnika. V primeru, da se sodniku izplačuje del plače za povečan obseg dela iz naslova posebnih projektov, lahko del plače za povečan obseg dela znaša skupno (iz obeh naslovov) največ 50% osnovne plače.
(5) Akt sodnega sveta iz četrtega odstavka tega člena se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
22.g člen
(Plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela državnih tožilcev)
(1) Državnemu tožilcu se lahko izplača del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela, če je na ta način mogoče zagotoviti učinkovito izvajanje pristojnosti državnega tožilstva. Pisno odločitev o povečanem obsegu dela in plačilu delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela sprejme pristojni vodja državnega tožilstva, na podlagi pisnega dogovora z državnim tožilcem.
(2) Pogoje, merila in obseg plačila delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela predpiše državnotožilski svet. Pogoji in merila za plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela morajo biti predpisani tako, da se ne upošteva zgolj količina rešenih zadev oziroma opravljenega dela. Del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela lahko znaša največ 20% osnovne plače državnega tožilca. V primeru, da se državnemu tožilcu izplačuje del plače za povečan obseg dela iz naslova posebnih projektov, lahko del plače za povečan obseg dela znaša skupno (iz obeh naslovov) največ 50% osnovne plače.
(3) Akt državnotožilskega sveta iz drugega odstavka tega člena se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
22.h člen
(Plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela državnih pravobranilcev)
(1) Državnemu pravobranilcu se lahko izplača del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela, če je na ta način mogoče zagotoviti učinkovito izvajanje pristojnosti državnega pravobranilstva. Pisno odločitev o povečanem obsegu dela in plačilu delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela sprejme generalni državni pravobranilec, na podlagi pisnega dogovora z državnim pravobranilcem.
(2) Pogoje, merila in obseg plačila delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela določi vlada z uredbo. Pogoji in merila za plačilo povečanega obsega dela morajo biti predpisani tako, da se ne upošteva zgolj količina rešenih zadev oziroma opravljenega dela. Del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela lahko znaša največ 20% osnovne plače državnega pravobranilca. V primeru, da se državnemu pravobranilcu izplačuje del plače za povečan obseg dela iz naslova posebnih projektov, lahko del plače za povečan obseg dela znaša skupno (iz obeh naslovov) največ 50% osnovne plače.
c) Delovna uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu
22.i člen
(Obseg sredstev iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu)
(1) Uporabniki proračuna, ki poleg sredstev za izvajanje javne službe pridobivajo sredstva s prodajo blaga in storitev na trgu, del tako pridobljenih sredstev uporabijo za plačilo delovne uspešnosti iz tega naslova in s tem povečajo obseg sredstev nad omejitvijo iz 22. člena zakona.
(2) Vlada z uredbo določi prihodke od prodaje blaga in storitev na trgu in zgornji obseg sredstev, ki se lahko uporabi za plačilo povečane delovne uspešnosti iz prejšnjega odstavka. Z uredbo se lahko določi, da se za plačilo delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu namenijo tudi nekateri nejavni prihodki za javno službo.
22.j člen
(Pogoji za izplačilo sredstev iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu)
(1) Uporabnik proračuna lahko uporabi sredstva iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu za plačilo delovne uspešnosti, če izpolnjuje naslednje pogoje:
1. opravlja storitve javne službe v dogovorjenem obsegu in kakovosti na podlagi sprejetih programov dela, katerih sestavni del je obseg posamezne javne službe, ki ga je potrdil financer in finančni načrt za izvajanje posamezne javne službe, oziroma v skladu s pogodbo o opravljanju storitev javne službe,
2. v letnem poročilu za preteklo leto izkazuje izravnane prihodke in odhodke oziroma presežek prihodkov nad odhodki za izvajanje javne službe,
3. v letnem poročilu za preteklo leto izkazuje presežek prihodkov nad odhodki od prodaje blaga in storitev na trgu,
4. v letnih poročilih za pretekla tri leta kumulativno ne izkazuje presežka odhodkov nad prihodki iz izvajanja javne službe in od prodaje blaga in storitev na trgu,
5. ima sprejet celoten program dela in celoten finančni načrt za tekoče leto,
6. ima normative za delitev stroškov, ki nastanejo pri opravljanju javne službe oziroma prodaji blaga in storitev na trgu.
(2) Uporabnik proračuna izkazuje izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka tega člena na podlagi obrazca, ki ga za izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah dejavnosti določi pravilnik, ki ureja sestavljanje letnih poročil za proračun, uporabnike proračuna in druge osebe javnega prava.
22.k člen
(Odločanje o razdelitvi in izplačilu sredstev)
(1) Višino sredstev, namenjeno izplačilu dela plače za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu, določi direktor po predhodnem dogovoru z reprezentativnimi sindikati.
(2) Višino sredstev, namenjeno izplačilu dela plače za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu direktorja, ravnatelja in tajnika, določi organ pristojen za njihovo imenovanje.
(3) Dinamiko izplačil dela plače za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu določi organ upravljanja uporabnika proračuna na predlog direktorja.«.

V tretjem odstavku 23. člena se črta besedilo »če tako določa zakon«.

V tretjem odstavku 25. člena se za besedilom »v višini« doda besedilo »0,3% od osnovne plače za vsako zaključeno leto delovne dobe.«, nadaljnje besedilo pa se črta.