Čistopis z vidnimi spremembami

Čistopisu je dodan prikaz, kjer imate spremembe vidne. Kliknite spodaj pod nazivom predpisa na zavihek "Spremembe".

Izberi paket

Čistopis z lažjim branjem členov

V posebnem prikazu čistopisa lahko besedilo sklicevanih členov berete že znotraj osnovnega člena. Kliknite spodaj pod nazivom predpisa na zavihek "Čistopis".

Izberi paket

Pri členih imate pojasnila

Če obstaja pojasnilo člena, ga dobite že pri njem. Imate več kot 2500 pojasnil FURS, ministrstev in strokovnjakov. Za prikaz pojasnil, kliknite na ikono desno poleg člena.

Izberi paket

Dodano imate kazalo predpisa

S kazalom lažje vidite strukturo predpisa in navigirate po njem.
Za prikaz kazala kliknite spodaj na "Kazalo".

Izberi paket

Lažje branje členov

"Branje člen v členu" vam v čistopisu omogoča branje besedila sklicevanih členov že znotraj osnovnega člena.

Izberi paket

POZOR: to ni najnovejša različica besedila

Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini

DELOVNA ZAKONODAJA, PRISPEVKI -

Velja od: Objavljeno:

Čistopis - neuradno prečiščeno besedilo

    1. Kazalo
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(veljavnost)

Ta uredba velja za vse uporabnike proračuna Republike Slovenije, kakor jih določa Sklep o subjektih, za katere velja Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 115/02), razen za pripadnike Slovenske vojske, ki so napoteni na opravljanje vojaške službe zunaj države zaradi izvajanja obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah in z mednarodnimi pogodbami v operacijah kriznega odzivanja, civilne strokovnjake, ki so napoteni na operacije in misije na obrambnem področju, pripadnike Civilne zaščite med izvajanjem pomoči ob naravnih in drugih nesrečah zunaj države oziroma izpolnjevanjem mednarodnih obveznosti ter uradne osebe Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, ki opravljajo naloge v tujini pod posebnimi pogoji in za javne uslužbence – rezidenčne projektne svetovalce, ki sodelujejo v projektih tesnega medinstitucionalnega sodelovanja.

2. člen
(vsebina uredbe)

Ta uredba ureja plače in druge prejemke javnih uslužbencev na diplomatskih predstavništvih, konzulatih in uradih Republike Slovenije v tujini, pripadnikov Slovenske vojske na mednarodnih in drugih vojaških dolžnostih v ali pri skupnih poveljstvih ali enotah mednarodnih organizacij, drugih organih, predstavništvih ali službah mednarodnih organizacij (v nadaljnjem besedilu: predstavništva), javnih uslužbencev, ki so napoteni v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije, ter drugih javnih uslužbencev, ki so napoteni na delo v tujino. Ta uredba ureja tudi plače funkcionarjev, ki so napoteni na delo v tujino ter jim v skladu z zakonom v času napotitve funkcija miruje.

3. člen
(zagotavljanje sredstev)

(1) Sredstva za plače in druge prejemke ter povračila stroškov se zagotavljajo iz proračuna ministrstev in drugih organov oziroma v finančnem načrtu uporabnika proračuna, ki napotijo javnega uslužbenca na delo v tujino. Stroške, ki nastanejo s tako napotitvijo na podlagi sporazuma iz 15. člena Zakona o zunanjih zadevah ministrstvu, pristojnemu za zunanje zadeve, povrne organ, v katerem je bil javni uslužbenec zaposlen pred napotitvijo v tujino, razen če sporazum določa drugače. Izračun plače in drugih prejemkov zagotovi organ, ki javnega uslužbenca napoti na delo v tujino.

(2) Sredstva ali del sredstev za plače in druge prejemke institucije drugih držav ali mednarodne organizacije se zagotavljajo tako, kakor to določa sporazum med organom, ki javnega uslužbenca napoti v tujino, in institucijo druge države ali mednarodno organizacijo.

(3) Če obstaja možnost izbire med prejemki, ki jih zagotavlja institucija tuje države ali mednarodna organizacija, in prejemki, ki jih zagotavlja organ Republike Slovenije oziroma uporabnik proračuna, se predstojnik organa oziroma predstojnik uporabnika proračuna pri sklepanju sporazuma iz prejšnjega odstavka ravna po načelu dobrega gospodarjenja.

II. PLAČA
4. člen
(vrsta plače)

(1) Javni uslužbenci za čas razporeditve na delo v tujini prejemajo plačo za delo v tujini (v nadaljnjem besedilu: plača za delo v tujini). Poleg tega so v tem času upravičeni do zneska, ki ustreza višini akontacije dohodnine in prispevkov delojemalca za socialno varnost, obračunanih od plače za delo v Republiki Sloveniji.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek javni uslužbenec, napoten na delo v tujino, v primerih iz 5. člena te uredbe prejema plačo za delo v Republiki Sloveniji(v nadaljnjem besedilu: plača za delo v Sloveniji).

(3) Plača za delo v Sloveniji in plača za delo v tujini se izračunata in izplačata v skladu z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju.

5. člen
(plača za delo v Sloveniji)

(1) Plača za delo v Sloveniji je plača, ki bi jo javni uslužbenec prejemal, če bi opravljal delo v Republiki Sloveniji. Pri določitvi višine osnovne plače se upoštevajo že dosežena napredovanja v plačnih razredih. Pri izračunu plače za delo v Sloveniji se upošteva osnovna plača, korigirana za morebitno odpravo nesorazmerja v osnovni plači, položajni dodatek, dodatek za delovno dobo, dodatek za stalnost, dodatek za specializacijo, magisterij ali doktorat in dodatek za dvojezičnost. Plača za delo v Sloveniji se spremeni, če javni uslužbenec med napotitvijo v tujino napreduje ali se mu spremeni kateri od upoštevanih dodatkov.

(2) Plača za delo v Sloveniji je podlaga za obračun:

  • prispevkov, davkov in drugih dajatev ter obveznosti, ki bremenijo plače med delom v tujini,
  • nadomestila plače, ki izhaja iz zavarovanja za starševsko varstvo,
  • nadomestila zaradi bolezni, poškodbe ali nege in spremstva družinskega člana od 31. delovnega dne zadržanosti od dela, razen v primeru iz drugega stavka 37. člena te uredbe. Nadomestilo pripada za delovne dneve oziroma delovne ure, ko je zadržan od dela, kot tudi za praznične in druge dela proste dneve, določene s predpisi v Republiki Sloveniji.
  • denarnega nadomestila za brezposelnost,
  • odpravnine ob upokojitvi in ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi,
  • odškodnine za neizrabljeni letni dopust pred prenehanjem delovnega razmerja.

(3) Plača za delo v Sloveniji se izplača v naslednjih primerih:

  • če se je moral javni uslužbenec začasno vrniti v Republiko Slovenijo zaradi službenih razlogov, evakuacije, nevarnosti ali zdravstvenih razlogov, po preteku 30 koledarskih dni, razen v primeru iz drugega stavka 37. člena te uredbe,
  • zaradi začasne odstranitve z dela, in to z dnevom odstranitve,
  • v času dela v tujini, kadar izraba letnega dopusta v tujini presega sorazmerni del letnega dopusta v posameznem koledarskem letu glede na čas dela v tujini v tem koledarskem letu.
6. člen
(sestava plače za delo v tujini)

(1) Plača za delo v tujini je sestavljena iz osnovne plače za delo v tujini, dodatkov za delo v tujini in dela plače za redno delovno uspešnost.

(2) Plača za delo v tujini se začne obračunavati z dnem razporeditve oziroma z dnem začetka opravljanja dela v tujini in preneha z dnem prenehanja razporeditve oziroma z dnem zaključka opravljanja dela v tujini.

(3) Za javne uslužbence predstavništva začetek dela v tujini sporoči predstavništvo.

(4) Plača za delo v tujini je določena za povprečno mesečno delovno obveznost in dovoljeno število ur dela prek polnega delovnega časa.

7. člen
(osnovna plača za delo v tujini)

(1) Osnova za izračun plače za delo v tujini je določena z nominalno osnovo za delo v tujini, ki je za posamezno delovno mesto oziroma naziv za delo v tujini določena v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe. Plače funkcionarjev, ki so napoteni na delo v tujino ter jim v skladu z zakonom v času napotitve funkcija miruje, se določijo glede na delovna mesta iz priloge 1 pod šiframi T100001 ali T100002 ali T100003. Na delovno mesto pod šifro T100001 se uvrsti v tujino napotenega vrhovnega sodnika ali vrhovnega državnega tožilca, na delovno mesto pod šifro T100002 se uvrsti v tujino napotenega višjega sodnika, višjega državnega tožilca ali državnega pravobranilca, na delovno mesto pod šifro T100003 pa se uvrsti v tujino napotene druge funkcionarje v pravosodnih organih.

(2) Osnova za izračun plače za delo v tujini iz prejšnjega odstavka tega člena se pomnoži z indeksi življenjskih stroškov, ki so določeni v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe. Zmnožek predstavlja osnovno plačo za delo v tujini.

(3) Indeks življenjskih stroškov za posamezni kraj iz priloge 2 temelji na indeksu življenjskih stroškov, ki jih za posamezni kraj določi Organizacija združenih narodov. V kolikor za posamezni kraj iz priloge 2 ne obstaja indeks življenjskih stroškov Organizacije združenih narodov, se indeks za tak kraj določi na osnovi metodologije, ki jo uporablja OZN. Za vse kraje v določeni državi, za katere indeks ni določen v prilogi 2, velja indeks, ki je za 5% nižji od indeksa za glavno mesto določene države.

(4) Spremembo preglednice indeksov življenjskih stroškov, ki so določeni v prilogi 2 te uredbe, in spremembo preglednice limitov za povračilo stroškov nastanitve javnega uslužbenca za delo v tujini, ki so določeni v prilogi 3, ki je sestavni del te uredbe, sprejme vlada na predlog ministra za zunanje zadeve najmanj enkrat na leto. V primeru, da je javni uslužbenec napoten v državo, za katero v prilogi 2 ni ustreznega indeksa, ki bi omogočal izračun plače, se plača do dopolnitve priloge 2 z ustreznim indeksom obračunava na osnovi najprimernejšega nižjega indeksa glede na predvideno višino življenjskih stroškov, ob objavi indeksa pa se opravi poračun.

(5) Nominalne osnove za delo v tujini iz priloge 1 te uredbe se usklajujejo glede na usklajevanje plačnih razredov po plačni lestvici iz ZSPJS.

(6) Plača za delo v tujini se izračunava in izplačuje praviloma v valuti euro, razen v primeru, ko izplačilo v drugi valuti za posamezno državo s sklepom drugače določi minister, ki je pristojen za javnega uslužbenca.

8. člen
(vrste dodatkov za delo v tujini)

(1) Javnemu uslužbencu pripadajo med delom v tujini ne glede na določila drugih predpisov, ki urejajo pravice in obveznosti javnih uslužbencev, naslednji dodatki:

  • dodatek za oddaljenost,
  • dodatek za zahtevnost dela v tujini,
  • dodatek za opravljanje dodatnih nalog,
  • dodatek za nevarnost,
  • dodatek za posebne življenjske razmere v tujini,
  • dodatek za delovno dobo,
  • dodatek za specializacijo, magisterij ali doktorat,
  • položajni dodatek,
  • dodatek za pripravljenost in premestljivost.

(2) Do dodatkov iz tega člena niso upravičeni javni uslužbenci na delu v tujini, ki jih prejemajo iz kakršnega koli drugega naslova, zlasti iz institucij drugih držav ali mednarodnih organizacij.

(3) Dodatki iz tretje, četrte, pete, osme in devete alineje prvega odstavka tega člena ne pripadajo učiteljem dopolnilnega pouka slovenščine v tujini (v nadaljevanju: učitelji na delu v tujini), učiteljem slovenščine in lektorjem na tujih univerzah.

(4) Dodatki iz te uredbe se izplačujejo mesečno, razen če je v tej uredbi določeno drugače.

(5) Dodatki iz tega člena, določeni v nominalni višini, se usklajujejo v enakem odstotku, kot se usklajujejo nominalne osnove za delo v tujini iz prejšnjega člena te uredbe.

9. člen
(dodatek za oddaljenost)
Javnim uslužbencem na delu v tujini pripada dodatek za oddaljenost kraja opravljanja dela v tujini od sedeža organa v Republiki Sloveniji, in sicer na podlagi najbližje potovalne razdalje za Evropo, zunaj Evrope pa na podlagi najbližje zračne črte. Dodatek za oddaljenost znaša:
– za oddaljenost od 300 do 1000 kilometrov 100,85 eura,
– za oddaljenost od 1001 do 5000 kilometrov  201,70 eura in
– za oddaljenost nad 5000 kilometrov 403,41 eura.
10. člen
(dodatek za zahtevnost dela v tujini)

(1) Dodatek za zahtevnost dela v tujini pripada:

  • javnim uslužbencem v predstavništvih v tujini,
  • policijskim uradnikom za zvezo, sekundiranim policijskim uradnikom in pripadnikom Policije v civilnih misijah,
  • predstavnikom Slovenske obveščevalno-varnostne agencije v predstavništvih v tujini,
  • pripadnikom Slovenske vojske na mednarodnih in drugih vojaških dolžnostih v ali pri skupnih poveljstvih ali enotah mednarodnih organizacij, drugih organih, predstavništvih ali službah mednarodnih organizacij v tujini (v nadaljnjem besedilu: pripadniki Slovenske vojske na mednarodnih vojaških dolžnostih) in
  • učiteljem na delu v tujini, učiteljem slovenščine in lektorjem na tujih univerzah.

(2) Dodatek za zahtevnost dela v tujini pripada javnemu uslužbencu za posebno zahtevnost opravljanja dela pri urejanju dvostranskih odnosov oziroma zahtevnost urejanja odnosov na drugih področjih ali za posebno zahtevnost in strokovnost dela v predstavništvih pri mednarodnih organizacijah.

(3) Dodatek za zahtevnost dela v tujini se določi za posamezno predstavništvo oziroma posamezni kraj dela in lahko znaša do 10% osnovne plače za delo v tujini. Dodatek se spreminja glede na spreminjanje okoliščin, ki prispevajo k zahtevnosti dela, in ga najmanj enkrat na leto določi predstojnik organa s sklepom. Dodatek za zahtevnost dela v tujini ne pripada novinarjem, dopisnikom RTV na delu v tujini.

(4) Dodatek za zahtevnost dela učiteljev na delu v tujini, učiteljev slovenščine in lektorjev na tujih univerzah na delu v tujini se določi glede na število krajev, v katerih posamezni učitelj poučuje. Dodatek znaša 2% od osnovne plače v tujini za poučevanje v vsakem kraju, ki je oddaljen od učiteljevega bivališča od 100 do 150 km, ter dodatni 1% od osnovne plače v tujini za vsakih nadaljnjih 100 km oddaljenosti.

11. člen
(dodatek za opravljanje dodatnih nalog)

(1) Dodatek za opravljanje dodatnih nalog, ki povečujejo obseg dela javnega uslužbenca, tako kot so finančne in varnostne naloge, je del plače, ki pripada zaposlenim na delovnih mestih plačne skupine J – delovna mesta spremljajočih dejavnosti na predstavništvu, ki poleg nalog iz okvira svojega delovnega mesta stalno opravljajo še druge naloge. Dodatek pripada tudi diplomatu ali drugemu javnemu uslužbencu, ki poleg nalog iz okvira svojega delovnega mesta vodi finančno poslovanje ali je odgovoren za naloge v zvezi z varnostjo, če v predstavništvu ni ustreznih strokovno-tehničnih javnih uslužbencev.

(2 Dodatek znaša za IV. in V. tarifni razred 277,34 eura, za VI. tarifni razred 176,49 eura in za VII. ali višji tarifni razred 151,28 eura. Javnemu uslužbencu praviloma pripada dodatek za opravljanje enega sklopa dodatnih nalog, izjemoma pa za največ dva sklopa dodatnih nalog, če v predstavništvu ni zadostnega števila uslužbencev, ki bi lahko opravljali dodatne naloge.

(3) Vrednosti dodatkov iz prejšnjega odstavka se pomnožijo z indeksi življenjskih stroškov, določenimi v prilogi 2 te uredbe.

(4) Dodatek iz tega člena dodeli pristojni minister.

12. člen
(črtan)
13. člen
(črtan)
14. člen
(črtan)
15. člen
(dodatek za nevarnost)

(1) Dodatek za nevarnost pripada javnim uslužbencem za tisti mesec, ko v pretežnem delu mesečne delovne obveznosti opravljajo delo na kriznem območju ali območju, na katerem je njihova varnost ogrožena, zlasti pa na katerem:

  • je občasno kršeno premirje ali obstajajo oboroženi spopadi med sprtimi stranmi oziroma napadi na pripadnike mirovnih operacij in pripadnike mednarodnih civilnih misij, oziroma se pojavljajo občasni incidenti oziroma teroristični napadi,
  • so pogosti incidenti ali oboroženi spopadi med sprtimi stranmi oziroma napadi na pripadnike mirovnih operacij in pripadnike mednarodnih civilnih misij,
  • obstajajo nenehni spopadi med sprtimi stranmi oziroma napadi na pripadnike mirovnih operacij in pripadnike mednarodnih civilnih misij.

(2) Dodatek za nevarnost na območju delovanja iz prve alinee prvega odstavka tega člena znaša do 504,26 eura, iz druge alinee prvega odstavka tega člena do 605,11 eura in iz tretje alinee prvega odstavka tega člena do 1.210,22 eura.

(3) Pri izvajanju posebno nevarnih nalog v mirovnih operacijah pripada pripadniku policije dodatek do 302,55 eura. Za posebno nevarne naloge v mirovnih operacijah štejejo naloge:

  • pirotehnika,
  • pripadnika protiteroristične enote,
  • pripadnika enote za specialno delovanje, za delovanje pod krinko in za varovanje zaščitenih prič ali varovanih oseb.

(4) Javni uslužbenci so upravičeni do dodatka iz prvega in tretjega odstavka tega člena od uvedbe varnostnih ukrepov, ki so glede na stopnjo nevarnosti potrebni za zaščito življenja, zdravja in premoženja javnih uslužbencev in njihovih družinskih članov. Oceno stopnje nevarnosti, s katero se ugotovi intenzivnost nevarnosti iz prvega odstavka tega člena, izda Sekretariat Sveta za nacionalno varnost na predlog organa, ki napotuje javne uslužbence na delo v tujino.

Zakaj ne vidim vseh členov?

Naročniki vidijo tudi preostalih 34 členov.

Naročite se tukaj in pridobite dostop do vseh vsebin.
Če ste že naročnik se prijavite tukaj.

Naročite se
Povezane vsebine

Zastavite nam vprašanje

Vprašanja so na voljo le prijavljenim uporabnikom.
Napaka pri pošiljanju vprašanja.
Vprašanje lahko zastavijo samo prijavljeni uporabniki.
Vprašanje je prekratko.
Obogatite vprašanje z dodatnimi informacijami. Hvala!
Presegli ste kvoto vprašanj.
V trenutnem naročniškem obdobju ste porabili vsa vprašanja. Za dodatno svetovanje nas kontaktirajte.
Pri svetovanju zagotavljamo diskretnost in anonimnost.
Zahvaljujemo se za poslano vprašanje.
Potrudili se bomo, da vam odgovorimo čimprej!