V Zakonu o višjem strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 86/04) se tretji odstavek 4. člena spremeni tako, da se glasi:
»(3) Tuji državljani se lahko izobražujejo v šolah pod enakimi pogoji kakor državljani Republike Slovenije, kadar se izobražujejo po načelu vzajemnosti ali če so sami ali vsaj eden od staršev ali skrbnikov ob vpisu rezidenti Republike Slovenije za davčne namene.«.

V 5. členu se za besedama »dodatna oprema« doda besedilo »in strokovna pomoč v skladu z normativi za financiranje višjih strokovnih šol«.

V drugem odstavku 15. člena se četrta alineja spremeni tako, da se glasi:
»– sodeluje z Nacionalno agencijo Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (v nadaljnjem besedilu: nacionalna agencija) in opravi primerjanje z drugimi šolami doma in v tujini,«.
Sedma alineja se spremeni tako, da se glasi:
»– pripravlja poročila o evalvaciji za obravnavo na svetu nacionalne agencije.«.

Besedilo 16. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Šole se lahko združujejo v Skupnost višjih strokovnih šol Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: skupnost šol) zaradi medsebojnega sodelovanja ter sodelovanja s pristojnimi strokovnimi sveti, komisijo za akreditacijo višješolskih študijskih programov in višjih strokovnih šol, ministrstvi, nacionalno agencijo, visokošolskimi zavodi in mednarodnimi združenji pri:
– opravljanju razvojnih nalog v višješolskem izobraževanju,
– uvajanju in spremljanju kakovosti dela,
– razvoju in uvajanju novih oblik in metod dela s študenti,
– uvajanju interdisciplinarnega študija,
– promociji višješolskih programov,
– spremljanju mednarodnih razvojnih usmeritev na področju višješolskega strokovnega izobraževanja ter sodelovanju s šolami in ustanovami doma in v tujini,
– načrtovanju in izvajanju strokovnega izpopolnjevanja,
– podeljevanju nagrad in priznanj za študente in predavatelje šol,
– pripravi programov za zaposlovanje diplomantov in spremljanju zaposlovanja,
– pripravi in uvajanju skupnih meril za ugotavljanje, potrjevanje in preverjanje z delom pridobljenega znanja študentov,
– oblikovanju meril za vidne dosežke na strokovnem področju za pridobitev naziva predavatelj višje strokovne šole,
– sodelovanju z delodajalci zaradi praktičnega izobraževanja in posodobitve programov glede na potrebe gospodarstva,
– zastopanju višjih strokovnih šol v domačem in mednarodnem prostoru,
– načrtovanju in izvedbi strokovnih usposabljanj za zaposlene na višjih strokovnih šolah in
– opravljanju drugih nalog v skladu s tem zakonom.
(2) Skupnost šol se lahko ustanovi, če je v njej združenih najmanj 70 odstotkov vseh šol. K aktu o ustanovitvi si mora pridobiti soglasje Vlade Republike Slovenije.
(3) Skupnost šol se sofinancira iz sredstev proračuna Republike Slovenije na podlagi letnega delovnega in finančnega načrta, h kateremu da soglasje minister, ki istočasno določi letno višino sofinanciranja.«.

V drugem odstavku 19. člena se za besedo »minister« vejica nadomesti s piko in črta besedilo »na predlog komisije za akreditacijo višješolskih študijskih programov.«.

Besedilo 20. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Višješolski študijski programi se oblikujejo po evropskih načelih o kratkih programih v visokošolskem izobraževanju in v skladu z izhodišči, ki jih v soglasju z ministrom sprejme Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje (v nadaljnjem besedilu: strokovni svet). Podlaga za pripravo višješolskega študijskega programa so en ali več poklicnih standardov, ki jih sprejme minister, pristojen za delo, na predlog strokovnega sveta.
(2) Izhodišča iz prejšnjega odstavka opredeljujejo načela izbirnosti, modularnosti, programske odprtosti in merila kreditnega vrednotenja, ki so podlaga za izvedbeni študijski program, ki ga določi višja strokovna šola za izvajanje višješolskega študijskega programa. Sestavni del izhodišč so tudi navodila o izvajanju študija na daljavo, s katerimi se določijo pogoji, ki jih mora šola zagotavljati za izvajanje študija na daljavo.
(3) Predavateljski zbor šole na podlagi višješolskega študijskega programa določi izvedbeni študijski program. Izvedbeni študijski program v skladu z izhodišči določi notranjo členitev modulov na predmete, razporeditev modulov oziroma predmetov po letnikih in izbirne module oziroma predmete.
(4) Višješolski študijski program ima splošni in posebni del.
(5) Splošni del višješolskega študijskega programa vsebuje:
– ime programa,
– naziv strokovne izobrazbe, ki se pridobi po končanem študiju in njegovo okrajšavo,
– temeljne cilje programa oziroma opredelitev splošnih in poklicnih kompetenc, ki se pridobijo,
– trajanje študija,
– pogoje za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa,
– obvezne načine ocenjevanja znanja,
– način in oblike izvajanja študija,
– pogoje za napredovanje po programu in za končanje študija,
– pogoje za prehajanje med programi,
– sestavine programa, pri katerih mora biti študent navzoč (vaje, seminarji),
– pogoje za končanje posameznih delov programa, če jih ta vsebuje,
– podatke o mednarodni primerljivosti programa in
– podatke o povezanosti s programi drugih šol v skupnem evropskem višješolskem prostoru.
(6) Posebni del višješolskega študijskega programa vsebuje:
– predmetnik z ovrednotenjem študijskih obveznosti po evropskem prenosnem kreditnem sistemu/European Credit Transfer System (v nadaljnjem besedilu: ECTS),
– kataloge znanja,
– znanje, ki ga morajo imeti izvajalci posameznih predmetov.
(7) Študijski program se lahko oblikuje za več poklicnih standardov. V tem primeru se oblikujejo moduli, ki omogočajo pridobitev poklicne kvalifikacije v skladu s predpisi, ki urejajo nacionalne poklicne kvalifikacije.«.

V drugem odstavku 22. člena se za besedo »izhodišči« vejica nadomesti s piko in črta besedilo »ki jih določi Komisija za akreditacijo višješolskih študijskih programov.«.

25. člen se spremeni tako, da se glasi:
»25. člen
(komisija za akreditacijo višješolskih študijskih programov in višjih strokovnih šol)
(1) Strokovni svet imenuje komisijo za akreditacijo višješolskih študijskih programov in višjih strokovnih šol (v nadaljnjem besedilu: komisija za akreditacijo). Komisija za akreditacijo ima enajst članov, ki so strokovnjaki s področja višjega strokovnega izobraževanja in jih v imenovanje strokovnemu svetu predlagajo:
– dva člana ministrstvo, pristojno za višje šolstvo,
– enega člana ministrstvo, pristojno za delo,
– tri člane, predavatelje šol, reprezentativni sindikati,
– enega člana visokošolski zavodi,
– dva člana pristojne zbornice ali združenja delodajalcev,
– dva člana Študentska organizacija Slovenije.
(2) Predsednik komisije za akreditacijo je eden izmed članov, imenuje ga strokovni svet. Člani komisije za akreditacijo so imenovani za šest let in so lahko enkrat ponovno imenovani.
(3) Komisija za akreditacijo opravlja naslednje naloge:
– daje mnenje o skladnosti predlogov novih višješolskih študijskih programov in študijskih programov za izpopolnjevanje z izhodišči in ga posreduje strokovnemu svetu,
– daje soglasje k imenovanju oziroma imenuje predavatelje višjih strokovnih šol na predlog višjih strokovnih šol,
– obravnava poročila nacionalne agencije,
– opravlja druge naloge v skladu z zakonom.
(4) Komisija za akreditacijo sodeluje predvsem s strokovnimi sveti za posamezna področja vzgoje in izobraževanja, javnim zavodom, pristojnim za razvoj poklicnega izobraževanja ter nacionalno agencijo. O svojem delu poroča strokovnemu svetu, ki jo je imenoval.
(5) Analize in strokovne podlage za pripravo mnenja iz prve alineje tretjega odstavka tega člena za komisijo za akreditacijo pripravlja javni zavod, pristojen za razvoj poklicnega izobraževanja.
(6) Administrativno-tehnična opravila za komisijo opravlja ministrstvo, pristojno za višje strokovno izobraževanje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).«.

Besedilo 26. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Šole, ki izobražujejo po javno veljavnih študijskih programih, morajo imeti izvedbene študijske programe, zagotovljene strokovne delavce, ki izpolnjujejo z zakonom predpisane pogoje, ter prostore in opremo, ki jih določi minister po predhodnem mnenju pristojne zbornice ali združenja delodajalcev.
(2) Šola mora imeti zaposlenega direktorja oziroma ravnatelja in organizatorja praktičnega izobraževanja ter referenta za študijske in študentske zadeve, z drugimi strokovnimi delavci pa sklenjeno pogodbo o zaposlitvi oziroma pogodbo o delu. Pogodba o delu se lahko sklene, če je potrebno zagotoviti nemoteno izvajanje višješolskega študijskega programa in le z osebo, ki ima za opravljanje nalog, ki so predmet pogodbe, ustrezno strokovno izobrazbo.
(3) Šola mora poleg predavalnic, drugih učilnic in laboratorijev imeti ustrezno knjižnico, referat za študente in prostore za strokovne delavce. Vsi prostori morajo biti na lokaciji, ki omogoča nemoteno izvajanje študijskega programa.
(4) Šola mora imeti sklenjene pogodbe z delodajalci, ki zagotavljajo praktično izobraževanje rednih študentov. Pri delodajalcih mora imeti zagotovljena tudi študijska mesta za praktično izobraževanje najmanj za polovico predvidenega števila izrednih študentov.
(5) Ministrstvo vsakih pet let po uradni dolžnosti, na predlog nacionalne agencije ali inšpektorata, pristojnega za šolstvo pa tudi prej, ponovno preverja izpolnjevanje pogojev (v nadaljnjem besedilu: ponovna akreditacija).«.

Besedilo 27. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Šola lahko začne opravljati višješolsko dejavnost po vpisu v razvid, ki ga vodi ministrstvo.
(2) V razvid se poleg podatkov, ki jih določa zakon, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja, vpišejo tudi prostori, ki jih šola uporablja za izvajanje rednega in izrednega študija oziroma študija na daljavo ter za izvajanje javno veljavnih študijskih programov v tujini, ki jih šola organizira samostojno ali v sodelovanju z drugimi šolami.
(3) Vsako spremembo izvedbenega študijskega programa, imenovanje novih predavateljev in spremembo prostorov, nastalo po vpisu v razvid, mora šola v roku osmih dni sporočiti ministrstvu.
(4) Obliko in podrobne določbe o vodenju razvida določi minister.«.

V 28. členu se na koncu tretje alineje vejica nadomesti s piko in se črtata beseda »ali« in četrta alineja.

V 30. členu se črta četrti odstavek.
Peti odstavek, ki postane četrti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Minister določi postopke in roke iz pete alineje drugega odstavka tega člena, način objave razpisa in prijavno službo za podporo šolam ter ministrstvu, s katero se zagotavlja enotnost prijavnega postopka.«.