S to uredbo se ureja javno financiranje študijske in obštudijske dejavnosti, investicij in investicijskega vzdrževanja ter razvojnih nalog na univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih, ki jih je ustanovila Republika Slovenija, ter financiranje nekaterih nacionalno pomembnih nalog.
Določbe o financiranju študijske in obštudijske dejavnosti ter razvojnih nalog veljajo tudi za zasebne koncesionirane samostojne visokošolske zavode, določbe o financiranju razvojnih nalog pa tudi za zasebne samostojne visokošolske zavode, ki izvajajo javnoveljavne študijske programe, če pridobivajo javna sredstva.
Javna sredstva za študijsko dejavnost se določijo kot skupna sredstva za univerzo ali samostojni visokošolski zavod (integralno financiranje).
Po tej uredbi se financirajo tudi Univerzitetna knjižnica Univerze v Mariboru, Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani, Znanstveno-raziskovalno središče Koper Univerze na Primorskem, Primorski inštitut za naravoslovne in tehnične vede Koper Univerze na Primorskem.

Študijska dejavnost visokošolskih zavodov je:

• pedagoška in z njo povezana znanstvenoraziskovalna, umetniška in strokovna dejavnost visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter znanstvenih delavcev,
• knjižničarska, informacijska in druga strokovna dejavnost ter
• organizacijska, upravna in infrastrukturna dejavnost.

Letna proračunska sredstva za študijsko dejavnost (LPS) so skupna sredstva za študijsko dejavnost visokošolskih zavodov. Povečujejo se ob upoštevanju izhodišč za pripravo proračuna in opredelijo v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za visoko šolstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

Letna sredstva za študijsko dejavnost visokošolskega zavoda (LSZ) so sestavljena iz osnovnih letnih sredstev (OLSZ) in normativnih letnih sredstev (LNSZ).
LSZ = OLSZ + LNSZ.

Osnovna letna sredstva za visokošolski zavod (OLSZ) znašajo:
– v letu 2004 80% letnih sredstev za visokošolski zavod iz leta 2003, povečanih za k,
– v letu 2005 77,5% letnih sredstev za visokošolski zavod iz leta 2004, povečanih za k,
– v letu 2006 75% letnih sredstev za visokošolski zavod iz leta 2005, povečanih za k,
– v letu 2007 72,5% letnih sredstev za visokošolski zavod iz leta 2006, povečanih za k,
– v letu 2008 70% letnih sredstev za visokošolski zavod iz leta 2007, povečanih za k.
Za Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani v letih od 2004 do 2008 osnovna letna sredstva znašajo 90% njenih letnih sredstev iz preteklega leta, vsako leto povečanih za k.
Vrednost k je določena v 68. členu te uredbe.

Normativna letna sredstva za visokošolski zavod (LNSZ) se določijo ob upoštevanju letne izhodiščne vrednosti (LIV), vsote števila študentov (Š) in z utežjo (Ud) pomnoženega števila diplomantov (D) ter faktorja študijske skupine f(s), v katero spada visokošolski zavod.
LNSZ = LIV * ? ((Š + D * Ud) * f(s)).

Letna izhodiščna vrednost (LIV) pomeni normativna letna sredstva na študenta v prvi študijski skupini in se izračuna kot količnik med razliko letnih proračunskih sredstev (LPS) in osnovnih letnih sredstev vseh visokošolskih zavodov (OLSZ) ter vsoto števila študentov (Š) in z utežjo (Ud) pomnoženega števila diplomantov (D) ter faktorja študijske skupine f(s), v katero spada visokošolski zavod.
LIV = (LPS – ? OLSZ) /? ((Š + D * Ud) * f(s)).

Študenti (Š) so študenti rednega študija po dodiplomskih študijskih programih brez absolventov na visokošolskem zavodu v tekočem študijskem letu.
Če vpis v 1. letnik študijskega programa ni bil razpisan, se pri izračunu upošteva število študentov višjih letnikov tega študijskega programa, razpisanega v skladu s sklepom Vlade Republike Slovenije o razmestitvi študijskih programov.

Diplomanti (D) so diplomanti rednega študija po dodiplomskih študijskih programih na visokošolskem zavodu v preteklem koledarskem letu.
Utež za diplomanta (Ud) je razmerje med normativnimi sredstvi za diplomanta študijskega programa in študenta istega programa.

Študijske skupine(s) združujejo visokošolske zavode po prevladujočih študijskih področjih oziroma podpodročjih.

Študijsko področje je eno izmed 22 področij, določenih v Iscedovi klasifikaciji študijskih področij (UNESCO, november 1997): (14) izobraževanje učiteljev in izobraževalne vede, (21) umetnost, (22) humanistične vede, (31) družbene vede, (32) novinarstvo in informiranje, (34) poslovne in upravne vede, (38) pravo, (42) vede o živi naravi, (44) vede o neživi naravi, (46) matematika in statistika, (48) računalništvo, (52) tehniške vede, (54) proizvodne tehnologije, (58) arhitektura in gradbeništvo, (62) kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, (64) veterinarstvo, (72) zdravstvo, (76) socialno delo, (81) osebne storitve, (84) transportne storitve, (85) varstvo okolja, (86) varnost.

Faktor študijske skupine f(s) izraža razmerje med sredstvi, namenjenimi za izvedbo študija v študijski skupini, v primerjavi s prvo študijsko skupino.
Študijskih skupin je šest:
1. (31) družbene vede, (32) novinarstvo in informiranje, (34) poslovne in upravne vede, (38) pravo, (76) socialno delo: f = 1,0;
2. (22) humanistične vede, (14) izobraževanje učiteljev in izobraževalne vede, (81) osebne storitve, (84) transportne storitve, (86) varnost, (72) zdravstvo, podpodročja 723 – zdravstvena nega, 725 – zdravstvene tehnike, 726 – rehabilitacijske tehnike: f = 1,75;
3. (48) računalništvo, (52) tehniške vede, (54) proizvodne tehnologije, (58) arhitektura in gradbeništvo, (85) varstvo okolja: f = 2,50;
4. (42) vede o živi naravi, (62) kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, zdravstvo, podpodročje 727 – farmacija: f = 3,00;
5. (44) vede o neživi naravi, (46) matematika in statistika: f = 3,50;
6. (64) veterinarstvo, (72) zdravstvo, podpodročji 721 – medicina, 724 – dentalna medicina, (21) umetnost: f = 4,50.

Faktorji študijske skupine in razvrstitev študijskih področij in podpodročij oziroma visokošolskih zavodov v študijske skupine se lahko na podlagi utemeljenega predloga univerz in samostojnih visokošolskih zavodov ter analiz ministrstva spreminjajo.
Spremenjeni faktorji in razvrstitev študijskih področij in podpodročij se upoštevajo pri določanju normativnih sredstev za prihodnje koledarsko leto.

Za določanje normativnih sredstev visokošolskih zavodov morajo visokošolski zavodi ministrstvu posredovati podatke o številu vpisanih študentov za tekoče študijsko leto najkasneje do 30. oktobra, podatke o številu diplomantov za preteklo koledarsko leto pa do 15. januarja.
Podatki o številu študentov in diplomantov morajo biti prikazani po študijskih programih in študijskih skupinah, za univerze pa tudi po članicah.
Zaradi upravičenih razlogov so mogoči popravki podatkov o številu študentov in diplomantov. Pri določanju normativnih sredstev visokošolskih zavodov oziroma njihovem poračunu se upoštevajo popravki, poslani v petnajstih dneh po izteku rokov iz prvega odstavka tega člena.
Poračun se opravi v roku iz 24. člena te uredbe.

Sredstva za začetek dela novih javnih visokošolskih zavodov in osnovna letna sredstva za nov visokošolski zavod se za prvo leto določijo z aktom o ustanovitvi.

Sredstva za začetek dela novega visokošolskega zavoda in njegova osnovna letna sredstva za trajanje študija prve vpisane generacije se določijo ob upoštevanju ocene finančnih sredstev, izdelane po metodologiji ministra, pristojnega za visoko šolstvo (v nadaljnjem besedilu: minister).

Pri določanju normativnih letnih sredstev za nov visokošolski zavod se ob upoštevanju 6. in 7. člena te uredbe število študentov izračuna tako, da se za prvih deset mesecev v letu upošteva dejansko število vpisanih študentov, kateremu se prišteje za zadnja dva meseca za prvi letnik število razpisanih mest, ki se pomnoži z 2 in deli z 12. Število se zaokroži navzgor.
Število diplomantov se izračuna ob upoštevanju povprečnega števila diplom na študenta v zadnjih treh letih v posamezni študijski skupini. Pomnoži se s številom študentov, izračunanim po prejšnjem odstavku tega člena, ali številom študentov zadnjega letnika, ki se izvaja. Tako dobljeni rezultat se pomnoži z utežjo za diplomanta. Število se zaokroži navzgor.
Normativna letna sredstva za nov visokošolski zavod se izračunavajo po prejšnjih odstavkih toliko časa, kot traja študij druge vpisane generacije.

Izjemoma se lahko visokošolskemu zavodu dodelijo dodatna sredstva tudi za izvajanje novega študijskega programa. O tem ob upoštevanju mednarodnih pogodb in nacionalnih prioritet odloča minister s sklepom.

Ob statusnih spremembah visokošolskih zavodov, članic univerze, univerza s soglasjem ministrstva osnovna letna sredstva ustrezno prerazporedi med visokošolske zavode, članice univerze.

Osnovna letna sredstva za visokošolski zavod se določijo enkrat letno v 30 dneh po znani realizaciji nakazil ministrstva za študijsko dejavnost za preteklo leto po tej uredbi.

Normativna letna sredstva za visokošolski zavod se določajo enkrat letno, praviloma v 30 dneh po prejemu podatkov o številu diplomantov za preteklo leto, najpozneje pa do 1. marca.

Letna sredstva za visokošolski zavod se visokošolskemu zavodu nakazujejo v mesečnih obrokih, praviloma do četrtega dne v mesecu za pretekli mesec.

Letna sredstva za novoustanovljeni javni visokošolski zavod v novi študijski skupini iz 16. in 17. člena te uredbe se prvič nakažejo v novembru.

Do izračuna letnih sredstev za visokošolski zavod za novo koledarsko leto se visokošolskemu zavodu nakazujejo sredstva, enaka zadnjemu obroku za preteklo koledarsko leto.

Ob upoštevanju 20. in 21. člena te uredbe se opravi poračun sredstev do 1. maja.