S to uredbo se ureja javno financiranje študijske in obštudijske dejavnosti, investicij in investicijskega vzdrževanja ter razvojnih nalog na univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih, ki jih je ustanovila Republika Slovenija, ter financiranje nacionalno pomembnih nalog z visokošolskega področja.
S to uredbo se ureja tudi javno financiranje študijske in obštudijske dejavnosti na koncesioniranih visokošolskih zavodih za koncesionirane študijske programe.
Koncesioniranim visokošolskim zavodom in zasebnim visokošolskim zavodom, ki izvajajo javnoveljavne študijske programe, se po javnih razpisih lahko dodeljujejo sredstva za razvojne naloge.
Po tej uredbi se financirajo tudi:
– univerzitetne knjižnice in inštituti – druge članice javnih visokošolskih zavodov,
– Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani in
– Evro-sredozemska univerza.
V tej uredbi se izraz visokošolski zavod uporablja za univerzo in samostojni visokošolski zavod.

Sredstva za študijsko dejavnost se za prvo in drugo stopnjo rednega študija določijo kot skupna sredstva (integralno financiranje) za visokošolski zavod v okviru temeljnega stebra financiranja in ne vključujejo financiranja študentov druge stopnje z že pridobljeno izobrazbo, ki ustreza najmanj drugi stopnji.

Javna sredstva za razvojne naloge visokošolskih zavodov se dodeljujejo v okviru razvojnega stebra financiranja.

Študijska dejavnost visokošolskih zavodov je:

• pedagoška in z njo povezana znanstvenoraziskovalna, umetniška in strokovna dejavnost,
• knjižničarska, informacijska, organizacijska, upravna in druga infrastrukturna dejavnost.

Sredstva za študijsko dejavnost lahko javni visokošolski zavodi namenijo za:

• plače in druge izdatke za zaposlene,
• prispevke delodajalca za socialno varnost,
• izdatke za blago in storitve in
• plačila obresti in odplačila kreditov, če je bilo posojilo najeto za financiranje stroškov izvajanja študijske dejavnosti.

Sredstva za študijsko dejavnost javni visokošolski zavodi lahko namenijo tudi za nakup nematerialnega premoženja, nakup in vzdrževanje opreme, investicijsko vzdrževanje ter plačila obresti in odplačila kreditov, h katerim je bilo dano poroštvo Republike Slovenije, vendar le ob pogoju, da so predhodno zagotovljena sredstva za namene iz prejšnjega odstavka.

Sredstva za študijsko dejavnost koncesionirani visokošolski zavodi lahko namenijo za:

• plače in druge izdatke za zaposlene,
• prispevke delodajalca za socialno varnost,
• izdatke za blago in storitve in
• plačila obresti in odplačila kreditov, če je bilo posojilo najeto za financiranje stroškov izvajanja koncesioniranega študijskega programa.

Skladno s standardi in predpisi, ki urejajo računovodstvo v javnem sektorju, visokošolski zavodi ob koncu poslovnega leta lahko oblikujejo kratkoročne odložene prihodke, ki so nastali iz sredstev za študijsko dejavnost po tej uredbi.
Če so stroški za izvajanje študijske dejavnosti v koledarskem letu nižji od sredstev za študijsko dejavnost, ki so bila določena na podlagi te uredbe, in zato nastane presežek prihodkov nad odhodki, se ta presežek, skladno s predpisi, ki urejajo visoko šolstvo, lahko porabi za opravljanje in razvoj študijske dejavnosti.

Letna proračunska sredstva za študijsko dejavnost sestavljajo letna sredstva za temeljni steber financiranja (v nadaljnjem besedilu: TSF) in letna sredstva za razvojni steber financiranja (v nadaljnjem besedilu: RSF).
Letna proračunska sredstva za
študijsko dejavnost(k) = TSF(k) + RSF(k)
TSF so letna sredstva za temeljni steber financiranja.
RSF so letna sredstva za razvojni steber financiranja.
k je tekoče koledarsko leto.
TSF so vsota letnih sredstev za temeljni steber financiranja visokošolskih zavodov (v nadaljnjem besedilu: TSF-Z), to so letna sredstva za temeljni steber financiranja javnih visokošolskih zavodov in letna sredstva za temeljni steber financiranja koncesioniranih visokošolskih zavodov za koncesionirane študijske programe.
TSF (k) = Vsota TSF-Z(k)
TSF (k) = Vsota fiksni del TSF-Z(k) + Vsota variabilni del TSF-Z(k)
Vsota TSF-Z koncesioniranih visokošolskih zavodov za koncesionirane študijske programe je lahko največ 4,32% vsote TSF-Z javnih visokošolskih zavodov, zaokrožene na dve decimalni mesti.
RSF se zagotavljajo skladno s proračunskimi možnostmi vsaj v vrednosti treh odstotkov fiksnega dela TSF.

TSF-Z sestavljata fiksni in variabilni del.
TSF-Z(k) = fiksni del TSF-Z(k) + variabilni del TSF-Z(k)
TSF-Z so letna sredstva za temeljni steber financiranja visokošolskih zavodov.
k je tekoče koledarsko leto.
Sredstva za fiksni del TSF-Z se zagotavljajo iz TSF, sredstva za variabilni del TSF-Z pa iz RSF.
Če letna proračunska sredstva za študijsko dejavnost ne zadostujejo za TSF tekočega leta, izračunanega kot vsoto TSF-Z določenih v skladu s 7. do 12. členom ter 14. do 16. členom te uredbe, se visokošolskim zavodom TSF-Z sorazmerno zmanjšajo do razpoložljivih letnih proračunskih sredstev za študijsko dejavnost za TSF.

Sredstva za fiksni del TSF-Z so enaka TSF-Z preteklega leta, povečanim za realno rast bruto domačega proizvoda preteklega leta. Če je ta rast negativna, so sredstva fiksnega dela TSF-Z enaka TSF-Z iz preteklega leta.
Fiksni del TSF-Z(k) = TSF-Z(k – 1) ×(1+ realna rast BDP(k-1))
TSF-Z so letna sredstva za temeljni steber financiranja visokošolskih zavodov.
BDP je bruto domači proizvod.
k je tekoče koledarsko leto.

Variabilni del TSF-Z je zmnožek vrednosti fiksnega dela TSF-Z in faktorja, ki se določi kot seštevek funkcij (f) kazalnikov:

• učinkovitosti (r(u)),
• prehodnosti študentov iz prvega v drugi letnik (r(pr)),
• mednarodnega sodelovanja (r(m)).

variabilni del TSF-Z(k) = fiksni del TSF-Z(k) × Faktor

Faktor = f(u)+ f(pr) + f(m)

TSF-Z so letna sredstva za temeljni steber financiranja visokošolskih zavodov.

k je tekoče koledarsko leto.

f(u) je funkcija kazalnika učinkovitosti.

f(pr) je funkcija kazalnika prehodnosti študentov iz prvega v drugi letnik.

f(m) je funkcija kazalnika mednarodnega sodelovanja.

Vrednost variabilnega dela TSF-Z je lahko najmanj –3% fiksnega dela TSF-Z in največ 3% fiksnega dela TSF-Z.

Kazalnik učinkovitosti (r(u)) se določa ob upoštevanju razlike razmerja diplomantov v preteklem letu in vsote števila študentov, ki so bili prvič vpisani v prvi letnik študijskega programa pred številom let, ki ustreza trajanju posameznega študijskega programa, podaljšanega za eno leto, ter razmerja števila diplomantov v predpreteklem letu in vsote števila študentov, ki so bili prvič vpisani v prvi letnik študijskega programa pred številom let, ki ustreza trajanju študijskega programa, podaljšanega za eno leto. Pri tem se upoštevajo študijski programi prve in druge stopnje ter študenti in diplomanti rednega študija:
ru = (Dk-1/ Vsota S(n)t – (n + 1)) – (Dk-2/ Vsota S(n)t – (n + 2)).
n=1,2,3,4,4.5,5,6 n=1,2,3,4,4.5,5,6
S je število prvič vpisanih študentov prvega letnika rednega študija po študijskih programih za pridobitev visoke strokovne in univerzitetne izobrazbe, sprejetih pred 11. junijem 2004, ter po študijskih programih prve in druge stopnje na visokošolskem zavodu.
D je število diplomantov rednega študija po študijskih programih za pridobitev visoke strokovne in univerzitetne izobrazbe, sprejetih pred 11. junijem 2004, ter po študijskih programih prve in druge stopnje na visokošolskem zavodu.
t je tekoče študijsko leto (t = k-1/k).
k je tekoče koledarsko leto.
n je število let trajanja študijskega programa.
Funkcija kazalnika učinkovitosti (f(u)) je r(u) pomnožena z 0,2, razen v primerih, ko je f(u):
– 0, če je vrednost r(u) med –0,025 in 0,
– 0,01, če je vrednost r(u) večja od 0,05, ali
– –0,01, če je vrednost r(u) manjša od –0,05.
f(u){0,2 × r(u); 0 pri –0,025 ≤ r(u) ≤ 0; 0,01 pri r(u) > 0,05; –0,01 pri r(u) < –0,05}

Kazalnik prehodnosti študentov iz prvega v drugi letnik (r(pr)) se določa kot razlika prehodnosti študentov rednega študija iz prvega v drugi letnik pri študijskih programih prve in druge stopnje v tekočem študijskem letu glede na preteklo študijsko leto ob upoštevanju študijskih področij v skladu s predpisom, ki ureja klasifikacijski sistem izobraževanja in usposabljanja (v nadaljnjem besedilu: KLASIUS), kakor jih opredeljuje 12. člen te uredbe. Pri tem je vpliv posameznega študijskega področja določen z deležem študentov prvega letnika študijskega področja glede na vse študente prvega letnika:

8

r(pr) = ∑ (S2(p, t)/S1(t – 1) – S2(p, t – 1)/S1(t – 2)).

p = 1

S1 je število vpisanih študentov v prvi letnik rednega študija po študijskih programih prve in druge stopnje na visokošolskem zavodu in to brez študentov enoletnih študijskih programov druge stopnje.

S2 je število prvič vpisanih študentov drugega letnika rednega študija po študijskih programih prve in druge stopnje na visokošolskem zavodu in to brez študentov, ki so v drugi letnik vpisani po merilih za prehode.

t je tekoče študijsko leto.

p je študijsko področje, določeno v skladu s KLASIUS, kakor jih opredeljuje 12. člen te uredbe.

Funkcija kazalnika prehodnosti študentov iz prvega v drugi letnik (f(pr)) je r(pr) pomnožena z 0,25, razen v primerih, ko je f(pr):

• 0, če je vrednost r(pr) med –0,01 in 0,
• 0,01, če je vrednost r(pr) večja od 0,04, ali
• –0,01, če je vrednost r(pr) manjša od –0,04.

f(pr){0,25 × r(pr); 0 pri –0,01 ≤ r(pr) ≤ 0; 0,01 pri r(pr) > 0,04; –0,01 pri r(pr) < –0,04}

Kazalnik mednarodnega sodelovanja se določa ob upoštevanju deleža študentov rednega študija prve in druge stopnje brez absolventov, ki odidejo na študijsko izmenjavo v tujino ter tujih študentov, ki pridejo na študijsko izmenjavo v Slovenijo, preteklega študijskega leta v primerjavi s predpreteklim študijskim letom:
r(m) = M(t)/Sv(t) – M(t – 1)/Sv (t – 1)
M je vsota števila študentov rednega študija brez absolventov, ki odidejo na študijsko izmenjavo v tujino, in števila tujih študentov, ki pridejo na študijsko izmenjavo v Slovenijo, po študijskih programih za pridobitev visoke strokovne in univerzitetne izobrazbe, sprejetih pred 11. junijem 2004, ter študijskih programih prve in druge stopnje na visokošolskem zavodu v preteklem študijskem letu.
Sv je število vseh vpisanih študentov rednega študija brez absolventov po študijskih programih za pridobitev visoke strokovne in univerzitetne izobrazbe, sprejetih pred 11. junijem 2004, ter po študijskih programih prve in druge stopnje na visokošolskem zavodu.
t je tekoče študijsko leto.
Funkcija kazalnika mednarodnega sodelovanja (f(m)) je r(m) pomnožena s 4, razen v primerih ko je f(m):
– 0, če je vrednost r(m) med –0,0012 in 0,
– 0,01, če je vrednost r(m) večja od 0,0025, ali
– –0,01, če je vrednost r(m) manjša od –0,0025.
f(m){4 × r(m); 0 pri –0,0012 ≤ r(m) ≤ 0; 0,01 pri r(m) > 0,0025; –0,01 pri r(m) < –0,0025}

Študijski programi se v skladu s KLASIUS združujejo v osem študijskih področij (p), in sicer:

1. izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev: (14) izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev;
2. umetnost in humanistika: (21) umetnost in (22) humanistika;
3. družbene, poslovne, upravne in pravne vede: (31) družbene vede, (32) novinarstvo in obveščanje, (34) poslovne in upravne vede, (38) pravne vede;
4. naravoslovje, matematika in računalništvo: (42) vede o živi naravi, (44) fizikalne in kemijske vede, (46) matematika in statistika, (48) računalništvo;
5. tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo: (52) tehnika, (54) proizvodne tehnologije, (58) arhitektura, urbanizem in gradbeništvo;
6. kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, veterinarstvo: (62) kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, (64) veterinarstvo;
7. zdravstvo in sociala: (72) zdravstvo, (76) socialno delo;
8. storitve: (81) osebne storitve, (84) transportne storitve, (85) varstvo okolja, (86) varovanje.

Sredstva za ustanavljanje in delovanje novih članic javni visokošolski zavodi zagotavljajo v okviru svojih razpoložljivih sredstev.

Če Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu v postopku podaljšanja akreditacije ne podaljša akreditacije visokošolskega zavoda, njegove članice ali študijskega programa, se fiksni del TSF-Z zmanjša v prvem naslednjem koledarskem letu. Zmanjšanje sredstev se izračuna takole:

TSF-Z za preteklo leto se deli s številom študentov rednega študija preteklega študijskega leta brez absolventov po študijskih programih za pridobitev visoke strokovne in univerzitetne izobrazbe, sprejetih pred 11. junijem 2004 preteklega študijskega leta, ter po študijskih programih prve in druge stopnje na visokošolskem zavodu. K številu študentov se ne prištevajo tisti na drugi stopnji študija z že pridobljeno izobrazbo, ki ustreza najmanj drugi stopnji. Tako določen znesek na študenta se pomnoži s številom študentov preteklega študijskega leta na študijskem programu oziroma visokošolskem zavodu, ki mu v postopku podaljšanja akreditacije le-ta ni bila podaljšana.

Znesek, izračunan v skladu s prejšnjim odstavkom, se odšteje od TSF-Z preteklega leta. Tako izračunan TSF-Z se pomnoži z realno rastjo BDP preteklega leta.

Fiksni del TSF-Z(k) = (TSF-Z(k-1) – (TSF-Z(k-1)/V(k-1) × A(k-1)))

× (1 + realna rast BDP(k-1))

V je število vpisanih študentov rednega študija brez absolventov po študijskih programih za pridobitev visoke strokovne in univerzitetne izobrazbe, sprejetih pred 11. junijem 2004, ter po študijskih programih prve in druge stopnje na visokošolskem zavodu. K številu študentov se ne prištevajo tisti na drugi stopnji študija z že pridobljeno izobrazbo, ki ustreza najmanj drugi stopnji.

A je število študentov preteklega študijskega leta na študijskem programu, ki mu ni bila podaljšana akreditacija. K številu študentov se ne prištevajo tisti na drugi stopnji študija z že pridobljeno izobrazbo, ki ustreza najmanj drugi stopnji.

TSF-Z so letna sredstva za temeljni steber financiranja visokošolskih zavodov.

k je tekoče koledarsko leto.

Ob prenehanju koncesije se fiksni del TSF-Z koncesioniranega visokošolskega zavoda za koncesionirane študijske programe zmanjša, tako da se TSF-Z za preteklo leto deli s številom študentov preteklega študijskega leta na koncesioniranih študijskih programih prve in druge stopnje rednega študija brez absolventov in študentov na drugi stopnji študija z že pridobljeno izobrazbo, ki ustreza najmanj drugi stopnji. Tako določen znesek na študenta se pomnoži s številom študentov zadnjega letnika preteklega študijskega leta na študijskem programu, ki mu je prenehala koncesija. Če je koncesija prenehala študijskemu programu druge stopnje, se pri številu študentov zadnjega letnika ne upoštevajo študenti z že pridobljeno izobrazbo, ki ustreza najmanj drugi stopnji.

Znesek, izračunan v skladu s prejšnjim odstavkom, se odšteje od TSF-Z preteklega leta. Tako izračunan TSF-Z se pomnoži z realno rastjo BDP preteklega leta.

Fiksni del TSF-Z(k) = (TSF-Z(k-1) – (TSF-Z(k-1)/Sv(k-1) × Sz(k-1)))

× (1+ realna rast BDP(k-1))

TSF-Z so letna sredstva za temeljni steber financiranja visokošolskih zavodov.

k je tekoče koledarsko leto.

Sv je število vpisanih študentov rednega študija brez absolventov po koncesioniranih študijskih programih prve in druge stopnje na koncesioniranem visokošolskem zavodu. K številu študentov se ne prištevajo tisti na drugi stopnji študija z že pridobljeno izobrazbo, ki ustreza najmanj drugi stopnji.

Sz je število študentov zadnjega letnika na študijskem programu, ki mu je prenehala koncesija. K številu študentov se ne prištevajo tisti na drugi stopnji študija z že pridobljeno izobrazbo, ki ustreza najmanj drugi stopnji.

TSF-Z se določijo ob upoštevanju števila študentov, pomnoženega z vrednostjo sredstev na študenta.
Vrednost sredstev na študenta za študijske programe s področij KLASIUS 14, 22, 31, 32, 34, 38, 76, 81, 84, 86 je 2.525 eurov na študenta, za druga študijska področja pa 4.060 eurov na študenta. Vrednost se praviloma usklajuje letno. Določi se s sklepom ministra. Pri tem se upošteva realna rast bruto domačega proizvoda za preteklo leto.
Število študentov iz prvega in drugega odstavka tega člena so vpisani študenti na koncesioniranih študijskih programih prve in druge stopnje rednega študija brez absolventov. K številu študentov se ne prištevajo ponavljavci in študenti druge stopnje z že pridobljeno izobrazbo, ki ustreza najmanj drugi stopnji.
V skladu s tem členom uredbe se TSF-Z koncesioniranemu visokošolskemu zavodu za študijske programe s koncesijo določajo za čas trajanja študijskega programa prve vpisane generacije. Po tem obdobju se TSF-Z določajo v skladu s 7. do 15. členom te uredbe.

V okviru RSF se po zagotovitvi sredstev za variabilni del TSF iz 8. člena te uredbe javnim visokošolskim zavodom financirajo naloge oziroma projekti, ki spodbujajo:
– raznovrstnost,
– internacionalizacijo,
– kakovost in
– socialno razsežnost visokošolskih zavodov in slovenskega visokošolskega prostora.
Sredstva RSF se lahko po enakih merilih namenijo tudi za financiranje nalog, ki spodbujajo raznovrstnost, internacionalizacijo, kakovost in socialno razsežnost na koncesioniranih samostojnih visokošolskih zavodih in zasebnih samostojnih visokošolskih zavodih, ki izvajajo javno veljavne študijske programe.

Sredstva za naloge iz prejšnjega člena se dodeljujejo z javnim razpisom, ki se izvede v skladu s pravilnikom, ki ga izda minister, pristojen za visoko šolstvo (v nadaljnjem besedilu: minister).

Sredstva iz prejšnjega člena se lahko dodeljujejo za naloge, ki bodo pripomogle k doseganju ciljev in rezultatov ter izvajanju ukrepov ali nalog s področja visokošolskega izobraževanja, opredeljenih v dokumentih razvojnega načrtovanja Republike Slovenije.

Raznovrstnost spodbujajo dejavnosti kot so: sodelovanje med univerzami in znotraj univerz pri oblikovanju in izvajanju unidisciplinarnih, interdisciplinarnih in skupnih študijskih programov; raznolikost študijske ponudbe z modularizacijo in večanjem izbirnosti in nabirnosti ter omogočanjem prožnejših študijskih poti; projekti, ki visokošolskim zavodom omogočajo uresničevanje različnih poslanstev in tako raznovrstnost visokošolskega prostora, vključno z njihovo reorganizacijo in z vzpostavitvijo podpornih dejavnosti izvajanja študija; projekti v podporo tehnoloških, visokošolskih in znanstvenih potreb gospodarstva ter prenos znanja v trikotniku visoko šolstvo, raziskovanje in gospodarstvo; razvoj ponudbe vseživljenjskega učenja na visokošolski ravni; ustanovitev in delovanje novih članic visokošolskih zavodov in podobno.

Internacionalizacijo spodbujajo dejavnosti kot so: skupni študijski programi s tujimi visokošolskimi institucijami, priprava in pilotna izvedba študijskih programov oziroma njihovih delov v tujih jezikih; usposabljanje visokošolskih učiteljev in sodelavcev za poučevanje v tujih jezikih; dolgoročno sodelovanje tujih gostujočih visokošolskih učiteljev; krajše in daljše mednarodne izmenjave visokošolskih učiteljev, raziskovalcev in strokovnjakov pri študijski dejavnosti; izpopolnjevanje zaposlenih na visokošolskih zavodih na tujih ustanovah; sobotno leto; podporne dejavnosti za povečanje mobilnosti slovenskih in tujih študentov ter drugi projekti, ki krepijo internacionalizacijo slovenskega visokošolskega prostora in podobno.

Kakovost visokošolskih zavodov spodbujajo dejavnosti kot so: uvajanje aktivnih študijskih oblik in novih metod poučevanja; pridobivanje in izpopolnjevanje pedagoške, znanstvenoraziskovalne oziroma umetniške usposobljenosti visokošolskih učiteljev in sodelavcev; posebni razvojni projekti za povečanje učinkovitosti študija in zmanjšanje osipa; krepitev zanimanja za študij na deficitarnih študijskih področjih; nakup nove opreme za izvajanje študijske dejavnosti; izboljšanje razmerja med študenti in visokošolskimi učitelji; financiranje izobraževanj in usposabljanj zaposlenih na vodstvenih in vodilnih delovnih mestih za upravljanje visokošolskih zavodov, izvedba mednarodne akreditacije za doseganje odličnosti in visokih mednarodnih standardov kakovosti; podpora razvoju slovenske terminologije na različnih znanstvenih, umetniških in strokovnih področjih in podobno.

Razvoj socialne razsežnosti spodbujajo dejavnosti kot so: povečevanje vključenosti manj zastopanih oziroma različnih skupin prebivalstva v visoko šolstvo; ustvarjanje pogojev za povečanje vključenosti študentov s posebnimi potrebami; povečevanje dostopnosti visokošolskega izobraževanja; reorganizacija in vzpostavitev podpornih centrov študentom in osebju: karierni centri oziroma karierno in akademsko ter psihološko svetovanje, športne zmogljivosti in aktivnosti in podobno.

Po zaključku financiranja posameznega projekta oziroma naloge, za katero so bila dodeljena sredstva RSF, lahko minister na podlagi pozitivno ovrednotenih dolgoročnih učinkov in ugotovljenih dolgoročnih dodatnih stroškov zaradi te naloge s sklepom odloči, da se sredstva vštejejo v fiksni del TSF-Z ter hkrati določi vrednost sredstev, ki se vštejejo v fiksni del TSF-Z.