Ta pravilnik določa način vodenja registra kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG), podrobnejše podatke, način posredovanja podatkov in sprememb, vsebino izpisov iz RKG ter obseg in vrste sprememb, ki bistveno ne spreminjajo prijavljenih podatkov.

(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:

1. sedež oziroma naslov kmetijskega gospodarstva pomeni lokacijo, na kateri se nahaja pretežni del kmetijskih zemljišč, rejnih živali oziroma objektov in naprav za izvajanje kmetijske dejavnosti. Naslov se opredeli z naslednjimi podatki: občina, naselje, ulica, hišna številka, dodatek k hišni številki, poštna številka, pošta. Če se pretežni del kmetijskih zemljišč, rejnih živali oziroma objektov in naprav za izvajanje kmetijske dejavnosti nahaja na lokaciji, ki je ni mogoče opredeliti s hišno številko, se navede podatek o občini in naselju oziroma o geografskih koordinatah lokacije;
2. kmetijska dejavnost za namen izvajanja tega pravilnika ne vključuje reje živali za lastno domačo porabo;
3. popolnoma poslovno sposobna fizična oseba je polnoletna oseba ali mladoletnik, ki je sklenil zakonsko zvezo, ali mladoletni roditelj, ki mu je bila poslovna sposobnost priznana z odločbo sodišča, in ki ji poslovna sposobnost ni bila odvzeta;
4. KMG-MID je enolična in neponovljiva identifikacijska številka kmetijskega gospodarstva;
5. predplanina je vrsta planine na kmetijskem gospodarstvu – planina (v nadaljnjem besedilu: KMG – planina), ki ima v uporabi več planin na različnih legah. Predplanina je planina v nižjih legah, na kateri se živina pase zgodaj spomladi, pred odhodom živine v višje lege, oziroma jeseni, po njenem povratku. Predplanina se lahko tudi kosi;
6. visokogorska planina je vrsta planine na KMG – planina, ki ima v uporabi več planin na različnih legah. Visokogorska planina leži na zgornji gozdni meji ali nad njo. Na njej se običajno izvaja poletna paša;
7. GERK-PID je neponovljiva identifikacijska številka GERK. GERK-PID se uporablja v vseh zbirkah podatkov, ki se navezujejo na zemljišča v uporabi kmetijskega gospodarstva;
8. zemljišča v uporabi kmetijskega gospodarstva so zemljišča, za katera ima nosilec kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: nosilec) pravico do uporabe. Pravico do uporabe v smislu tega pravilnika ima nosilec, ki je lastnik ali zakupnik zemljišča oziroma ima za uporabo zemljišča pridobljeno soglasje vseh lastnikov oziroma solastnikov zemljišč ali drugo pravno podlago, iz katere izhaja pravica do uporabe zemljišč;
9. obračališče je, gledano v smeri obdelave, zemljišče na koncu njivskih površin ali trajnih nasadov, namenjeno manevriranju kmetijske mehanizacije, in ne vključuje ceste v javni uporabi;
10. brežina je ozek pas zemljišča s strmim nagibom, ki se na pobočjih, urejenih v terasah, pojavlja z namenom zmanjšanja nagiba in erozije obdelovalnih zemljišč;
11. sadilna razdalja v vrsti je povprečje več reprezentativnih presledkov med sadikami v vrsti, izmerjenih po pravokotni ravninski projekciji;
12. sadilna razdalja med vrstami je povprečje več reprezentativnih presledkov med vrstami z zasajenimi sadikami, izmerjenih po pravokotni ravninski projekciji;
13. sadilna razdalja v bloku je povprečje več reprezentativnih presledkov med vrstami z zasajenimi sadikami v bloku, izmerjenih po pravokotni ravninski projekciji, kadar je sistem sajenja dvo- ali večvrsten;
14. oljka je drevo oljke (Olea europaea sativa Hoffm. in Link), lahko z več debli, ki so drugo od drugega pri izrastišču iz tal ločena manj kot dva metra, in ki se, ne glede na stanje in starost, goji za pridelavo oljk;
15. premena je obdobje med krčitvijo in ponovno zasaditvijo hmelja;
16. gospodinjstvo je v skladu s predpisom, ki ureja prijavo prebivališča, skupnost posameznikov, ki izjavijo, da stalno prebivajo skupaj in skupaj porabljajo dohodke za zagotavljanje osnovnih življenjskih potreb (kot na primer za stanovanje, hrano, šolanje otrok ipd.). Za gospodinjstvo se šteje tudi posameznik, ki izjavi, da prebiva sam v ločeni stanovanjski enoti ali kot podnajemnik v delu te enote in sam porablja dohodke za zagotavljanje osnovnih življenjskih potreb;
17. evidenca gospodinjstev je pregled gospodinjstev na območju pristojnega organa, za katerega se vodi evidenca stalno prijavljenih posameznikov na podlagi predpisov, ki urejajo prijavo prebivališča.

(2) Ostali izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo enak pomen kot izrazi, uporabljeni v Zakonu o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08; v nadaljnjem besedilu: zakon), predpisu, ki ureja evidenco subjektov, predpisu, ki ureja evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč (v nadaljnjem besedilu: evidenca dejanske rabe), predpisu, ki ureja register pridelovalcev grozdja in vina (v nadaljnjem besedilu: RPGV), predpisih, ki urejajo identifikacijo in registracijo živali, predpisu, ki ureja razvoj podeželja, predpisu, ki ureja neposredna plačila v kmetijstvu, predpisih, ki urejajo ukrepe kmetijske politike, predpisu, ki ureja certificiranje pridelka in promet s hmeljem ter predpisih, ki urejajo trge s hmeljem, oljčnim oljem in sadjem.

V RKG se vpišejo kmetijska gospodarstva v skladu s prvim in drugim odstavkom 141. člena zakona, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije.

(1) Nosilec je v skladu z zakonom subjekt, ki je lahko:

• popolnoma poslovno sposobna fizična oseba, ki ni samostojni podjetnik posameznik,
• samostojni podjetnik posameznik, registriran za kmetijsko ali kmetijsko in gozdarsko dejavnost,
• pravna oseba, registrirana za kmetijsko ali kmetijsko in gozdarsko dejavnost;
• društvo, kadar opravlja kmetijsko ali kmetijsko in gozdarsko dejavnost v skladu s predpisi, ki urejajo delovanje društev,
• izobraževalna ustanova, ki se ukvarja tudi s kmetijsko ali kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo,
• registrirana verska skupnost ali pravna oseba registrirane verske skupnosti, ki se ukvarja tudi s kmetijsko ali kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo,
• agrarna skupnost ali
• pašna skupnost.

(2) Kmetijsko gospodarstvo ima enega nosilca. Subjekt je lahko nosilec samo enega kmetijskega gospodarstva oziroma enega ali več kmetijskih gospodarstev – skupni pašnik (v nadaljnjem besedilu: KMG – skupni pašnik) oziroma KMG – planina. Izjemoma je subjekt, ki je že nosilec kmetijskega gospodarstva, lahko hkrati tudi nosilec kmetije, ki je v postopku izbrisa, za dokončanje postopkov v skladu s tretjim odstavkom 39. člena tega pravilnika.

(3) V primeru KMG – skupni pašnik ali KMG – planina, ki je v skupni rabi, je nosilec registrirana agrarna ali pašna skupnost. Če KMG – skupni pašnik ali KMG – planina v skupni rabi ne upravlja registrirana agrarna ali pašna skupnost, je nosilec subjekt, ki ga pooblastijo vsi nosilci kmetijskih gospodarstev, ki imajo pravico uporabe skupnih pašnikov ali planin v skupni rabi in jih tudi dejansko uporabljajo.

(4) Nosilec je za vpis v RKG dolžan pridobiti soglasja vseh lastnikov in solastnikov za uporabo kmetijskih zemljišč, ki so sestavni del kmetijskega gospodarstva. V primeru kmetije se za izvajanje tega pravilnika soglasje, s katerim član kmetije soglaša, da je drug subjekt nosilec, šteje kot soglasje za uporabo kmetijskih zemljišč, ki so v lasti ali solasti tega člana kmetije.

(5) V primeru spora o kmetijskih zemljiščih v uporabi ali suma na nepravilnost upravna enota pozove nosilca, da predloži soglasja iz prejšnjega odstavka, in izvede postopek v skladu s 37. oziroma 38. členom tega pravilnika.

(1) Na kmetijo je lahko vpisano eno ali več gospodinjstev, na katerih se en ali več članov ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Polnoletne osebe, ki so v skladu s predpisom, ki ureja prijavo prebivališča, vpisane v evidenco gospodinjstev kot člani gospodinjstva, morajo soglašati z vpisom gospodinjstva na kmetijo. Posamezno gospodinjstvo je lahko vpisano le na eni kmetiji.

(2) Člani kmetije so člani gospodinjstev, ki izpolnjujejo pogoje iz drugega odstavka 4. člena zakona.

(3) Člani kmetije, ki so lastniki oziroma solastniki kmetije, izmed članov kmetije določijo nosilca in namestnika nosilca. Nosilec in namestnik nosilca morata biti popolnoma poslovno sposobni fizični osebi. Če je na kmetiji samo en član kmetije, ki je popolnoma poslovno sposoben, kmetija nima namestnika nosilca.

(4) Ne glede na določbo prvega stavka prejšnjega odstavka za kmetijo, ki je delno ali v celoti v postopku dedovanja, nosilca in namestnika nosilca določijo dediči kmetije oziroma člani kmetije, ki so lastniki oziroma solastniki kmetije, s soglasjem dedičev kmetije.

(5) Če kmetija nima več niti nosilca niti namestnika, do določitve novega nosilca opravlja naloge nosilca iz 3. točke 3. člena zakona najstarejši član kmetije, ki je lastnik ali solastnik kmetije in popolnoma poslovno sposobna fizična oseba.

(6) Kadar člani kmetije, ki so lastniki oziroma solastniki kmetije, ne morejo doseči soglasja o določitvi nosilca in namestnika nosilca kmetije, ki je že vpisana v RKG, ali če pride do spora o nosilcu in namestniku nosilca, upravna enota odloči o prenehanju funkcije nosilca in namestnika, kot novega nosilca pa v skladu s prejšnjim odstavkom vpiše najstarejšega člana kmetije, ki je lastnik ali solastnik kmetije in je popolnoma poslovno sposobna fizična oseba. Po določitvi nosilca v skladu s tem odstavkom lahko predlaga spremembo nosilca le član kmetije, ki predloži soglasja v skladu s tretjim oziroma četrtim odstavkom tega člena, ali član kmetije, ki predloži dokazilo, da je določen kot začasni skrbnik oziroma začasni zastopnik za kmetijo.

(1) Meja GERK je več daljic, ki so med seboj povezane v zaključen poligon. Krajišča daljic so točke, ki imajo koordinate določene v državnem koordinatnem sistemu.

(2) Površina GERK je izračunana iz ravninskih koordinat točk, ki določajo mejo GERK.

(3) Najmanjša površina GERK je 25 m2.

Vrste dejanske rabe so opredeljene v predpisu, ki ureja evidenco dejanske rabe.

(1) V površino GERK se lahko vštejejo vetrozaščitni pasovi, žive meje, omejki, mejice, jarki, kamnite ograje, suhozidi, razna sušila (kozolci, ostrvi ipd.) in kolovozi, če so sestavni del tradicionalne kulturne krajine in dobre kmetijske prakse in če njihova širina ne presega dveh metrov.

(2) Pri določenih GERK se v površino GERK lahko vključijo tudi obračališča, katerih širina od konca posevka oziroma vrste ne sme presegati:

• pri GERK z vrsto dejanske rabe 1100 – njiva ter 1180 – trajne rastline na njivskih površinah: 2 m,
• pri GERK z vrsto dejanske rabe 1160 – hmeljišče: 8 m,
• pri GERK z vrsto dejanske rabe 1221 – intenzivni sadovnjak, 1211 – vinograd ter 1212 – matičnjak: 6 m, oziroma največ 10 m, če so zasajeni v terasah.

(3) V primeru GERK iz druge in tretje alinee prejšnjega odstavka se v površino GERK lahko všteje tudi površina na zunanji strani zadnje vrste v nasadu do širine, ki je manjša ali enaka povprečni medvrstni razdalji znotraj nasada, če se uporablja za premike kmetijske mehanizacije pri obdelavi nasada in ne vključuje ceste v javni uporabi.

(4) V primeru kmetijskih zemljišč, ki so zaradi nagiba urejena v terasah, se v GERK vštejejo tudi brežine. Brežini na robu GERK (zgornja in spodnja) se lahko vključita v GERK največ do širine 2 m, izmerjene po pravokotni ravninski projekciji, oziroma pri trajnih nasadih do največ ene povprečne medvrstne razdalje od zadnje vrste nasada, izmerjene po pravokotni projekciji.

(5) Ne glede na določbe tretjega odstavka 6. člena in prvega odstavka 9. člena tega pravilnika, iz GERK ni treba izločiti trajnih rastlin (sadne rastline, vinska trta ipd.), ki so posajene v eni vrsti znotraj druge vrste dejanske rabe.

(1) Iz GERK se izloči površine z drugačno vrsto kmetijske rabe oziroma vse površine, ki niso v kmetijski rabi, če so večje ali enake 100 m2. Iz GERK se mora takšne površine izločiti tudi, če so manjše od 100 m2, ter jih je v GERK več in skupaj predstavljajo pomembno površino GERK. Za pomembno površino GERK se šteje površina, ki je večja ali enaka tehnični toleranci za merjenje na ekranu iz ortofotov v skladu s pravilnikom, ki ureja metode merjenja in ugotavljanja kmetijskih parcel ter tolerance meritev, ali je večja od 1 ha.

(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se iz GERK izključijo pozidana zemljišča in vode, ki merijo več kot 25 m2.

(3) V GERK se ne uvršča travnatih površin okoli objektov, ki se ne uporabljajo za kmetijsko dejavnost, ter rekreacijskih površin (golf igrišča, parki, zelenice, travnata igrišča, hipodromi ipd.), razen smučišč.

(4) V GERK se ne uvršča letališč v delu, kjer se raba ne izvaja za potrebe pridelave krme oziroma kmetijskih proizvodov temveč z namenom vzdrževanja okolice oziroma funkcionalnosti letališča.

(5) Gozda se ne uvršča v GERK, ne glede na to, če se uporablja za pašo živali ter ima nosilec dovoljenje za pašo v gozdu.

Pri GERK z vrsto dejanske rabe 1100 – njiva se določi ločen GERK za površine, ki so zasajene z jagodami, če jih je na kmetijskem gospodarstvu skupaj več kot 0,1 ha.

Pri GERK z vrsto dejanske rabe 1190 – rastlinjak se določi ločen GERK za površine, ki so zasajene z jagodami, če jih je na kmetijskem gospodarstvu skupaj več kot 0,1 ha.

(1) Pri GERK z vrsto dejanske rabe 1160 – hmeljišče se določi ločen GERK za hmeljišče v obdelavi in hmeljišče v premeni.

(2) GERK hmeljišče v obdelavi sestavlja ena ali več enot hmeljišča v obdelavi. Enota hmeljišča v obdelavi predstavlja strnjeno površino znotraj GERK, na kateri je posajen hmelj istega letnika, sorte ter kategorije in stopnje sadik hmelja, v enakih sadilnih razdaljah ter po enakem sistemu napeljave vodil.

(3) Hmeljišče v premeni je površina pod vzdrževano žičnico, ki začasno ni zasajena s hmeljem.

(1) Pri GERK z vrsto dejanske rabe 1211 – vinograd se določi ločen GERK za površine, ki so zasajene v vertikali, in za površine, ki so zasejane v terasah, razen če je površina z drugačno zasaditvijo manjša od 100 m2 oziroma ne predstavlja več kot treh vrst trsov.

(2) Kadar preko strnjene površine vinograda poteka meja vinorodnega okoliša, se glede na mejo vsak del tega vinograda določi kot ločen GERK.

V enem GERK z vrsto dejanske rabe 1221 – intenzivni sadovnjak je lahko vključena le površina, zasajena z eno sadno vrsto, razen v primerih mešanega nasada breskev in nektarin ter mešanega nasada lupinarjev.

(1) Ne glede na določbe tretjega odstavka 6. člena in prvega odstavka 9. člena tega pravilnika se v primerih, ko gre na strnjeni površini za dvonamensko rabo (košnjo oziroma pašo in ekstenzivno pridelavo sadja) ter gostota dreves na celotno površino ne presega 50 dreves na ha, skupine sadnih dreves z gostoto več kot 50 dreves na ha obvezno izloči kot GERK z dejansko rabo 1222 – ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak le, če je površina pod temi drevesi večja od 0,3 ha.

(2) Če gre na strnjeni površini za dvonamensko rabo (košnjo oziroma pašo in ekstenzivno pridelavo sadja) ter gostota dreves na celotno površino presega 50 dreves na ha, se površine, na katerih ni sadnih dreves, obvezno izločijo kot GERK z dejansko rabo 1300 – trajni travnik, če so večje od 0,3 ha.