Ta pravilnik določa način vodenja registra kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG), podrobnejše podatke RKG in podrobnejše podatke v zvezi z identifikacijskim sistemom za zemljišča, vrste dejavnosti, način sporočanja podatkov in sprememb, vsebino izpisov iz RKG ter obseg in vrste sprememb, ki bistveno ne spreminjajo prijavljenih podatkov za izvajanje:

• Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L št. 435 z dne 6. 12. 2021, str. 1), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2022/1317 z dne 27. julija 2022 o določitvi odstopanj od Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z uporabo standardov za dobre kmetijske in okoljske pogoje zemljišč (standardi DKOP) 7 in 8 za leto zahtevka 2023 (UL L št. 199 z dne 28. 7. 2022, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2021/2115/EU);
• Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 (UL L št. 435 z dne 6. 12. 2021, str. 187), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2022/1408 z dne 16. junija 2022 o spremembi Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta glede izplačevanja predplačil za nekatere intervencije in podporne ukrepe iz uredb (EU) 2021/2115 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 199 z dne 19. 8. 2022, str. 1);
• Delegirane uredbe Komisije (EU) 2022/1172 z dne 4. maja 2022 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema skupne kmetijske politike ter uporabe in izračuna upravnih sankcij v zvezi s pogojenostjo (UL L št. 183 z dne 8. 7. 2022, str. 12);
• Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2022/1173 z dne 31. maja 2022 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom v okviru skupne kmetijske politike (UL L št. 183 z dne 8. 7. 2022, str. 23).

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:

1. brežina je pas zemljišča s strmim nagibom, ki leži na pobočjih, urejenih v terasah, zaradi zmanjšanja nagiba in erozije kmetijskih zemljišč;
2. obračališče je, gledano v smeri obdelave, zemljišče, namenjeno manevriranju s kmetijsko mehanizacijo in ne vključuje ceste v javni uporabi;
3. sadilna razdalja med vrstami je razdalja med vrstami sadik znotraj trajnega nasada;
4. sadilna razdalja v vrsti je razdalja med posameznimi sadikami v vrsti;
5. zatravljenost trajnega nasada pomeni, da je trajni nasad trajno zatravljen v medvrstnih prostorih;
6. G-MID je edinstvena registracijska številka obrata, kjer se gojijo kopenske živali, živali iz akvakulture ali druge živali, ki ga mora izvajalec dejavnosti registrirati v skladu z določbami Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali („Pravila o zdravju živali“), (UL L št. 84 z dne 31. 3. 2016, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2022/139 z dne 16. novembra 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta glede upravljanja, shranjevanja in menjave zalog v bankah antigenov, cepiv in diagnostičnih reagentov Unije ter glede zahtev v zvezi z biološko zaščito, biološko varnostjo in biološkim zadrževanjem pri delovanju takih bank (UL L št. 23 z dne 2. 2. 2022, str. 1);
7. kmetijska površina v skladu s tretjim odstavkom 4. člena Uredbe 2021/2115/EU pomeni površino, ki se uporablja kot orno zemljišče, trajno travinje ali trajni nasad vključno s kmetijsko-gozdarskim sistemom na površinah. Kmetijsko-gozdarski sistem na površinah pomeni kmetijsko površino, na kateri raste do 50 posamičnih samoniklih gozdnih dreves ali dreves ali grmov na hektar ali površino z več kot 50 posamičnimi samoniklimi gozdnimi drevesi ali grmi na hektar, ki je v evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč zajeto kot 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem. Vrste kmetijskih površin so:

1. orno zemljišče pomeni kmetijsko površino, ki se obdeluje za namene pridelave kmetijskih rastlin, ali območja, ki so na voljo za pridelavo kmetijskih rastlin, pa so neobdelana, vključno s površinami pod praho v skladu z 31. in 70. členom Uredbe 2021/2115/EU in standardom DKOP 8 iz Priloge III Uredbe 2021/2115/EU, ne glede na to, ali gre za zemljišče pod rastlinjaki ali s pritrjeno ali premično zaščito. Če pridelava poteka neovirano, se lahko v upravičeno površino všteje do vključno 50 dreves na hektar, ki so lahko posamična ali v vrsti znotraj obdelovalnih parcel ali na mejah med parcelami kot so žive meje in drevoredi. Orno zemljišče je prijavljeno v register kmetijskih gospodarstev kot GERK z naslednjimi vrstami rabe: 1100 – njiva, 1131 – začasni travnik, 1150 – njiva za rejo polžev, 1161 – hmeljišče v premeni, 1170 – jagode na njivi, 1190 – rastlinjak, 1192 – rastlinjak s sadnimi rastlinami, le kadar je namenjen pridelavi jagod, 1610 – kmetijsko zemljišče v pripravi,
2. trajno travinje pomeni kmetijsko površino, ki se uporablja za gojenje trav ali drugih zelenih krmnih rastlin na naraven način (samozasejane) ali s setvijo (posejane) in ki najmanj pet let ni bilo vključeno v kolobarjenje kmetijskega gospodarstva. Na njem so lahko prisotne tudi druge vrste, na primer grmičevje ali drevesa, ki se lahko uporabljajo za pašo, pod pogojem, da trave in druge zelene krmne rastline še naprej prevladujejo. Če pridelava poteka neovirano, se lahko v upravičeno površino všteje do vključno 50 posamičnih dreves na hektar ali tolikšno število dreves, katerih pokrovnost drevesnih krošenj je manjša od 75 %, pri čemer se sadna drevesa ne štejejo. Površina, porasla s travinjem, na kateri rastejo posamična drevesa, se redno, vsaj enkrat letno popase oziroma pokosi skladno z definicijo za vzdrževanje. K trajnemu travinju štejemo tudi trajno travinje z razpršenimi neupravičenimi elementi, kot so grmičevje oziroma drevesa, ki niso krajinske značilnosti za namen pogojenosti ali pa predstavljajo gozdna drevesa nad dovoljenih 50 dreves ter skale, kamni, ob upoštevanju, da še naprej prevladujejo trave in druge zelene krmne rastline. Površina se določi z uporabo proporcionalnega sistema znižanja neupravičenih elementov za 0–50 % sorazmerno z deležem teh elementov v upravičeni površini. Trajno travinje je prijavljeno kot GERK z naslednjimi vrstami rabe: 1222 – ekstenzivni sadovnjak, če izpolnjuje pogoje iz točke b) tretjega odstavka 22. člena tega pravilnika, 1300 – trajni travnik, 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi. Pri tem:

• so trave ali druge zelene krmne rastline trave, razen če so namenjene pridelavi semen in travno-deteljne mešanice ter druge zelene krmne rastline, ki tradicionalno rastejo na naravnih pašnikih ali so običajno vsebovane v mešanicah semen za pašnike ali travnike, ne glede na to, ali se uporabljajo za pašo ali ne,
• se za namen kolobarja iz te točke in pod c) upošteva glavni posevek ter posevek, ki je prisoten po glavnem posevku v tekočem letu,

3. trajni nasad pomeni kmetijsko površino z nasadom rastlin, ki niso vključene v kolobar in niso trajno travinje, ki je na istem zemljišču najmanj pet let in daje večkratne pridelke, vključno z drevesnicami in hitro rastočimi panjevci, če je znotraj površine sadovnjakov do vključno 50 posamičnih samoniklih gozdnih dreves, ki so lahko posamična ali v vrsti znotraj obdelovalnih parcel ali na mejah med parcelami, kot so žive meje in drevoredi. Intenzivni sadovnjaki se ne štejejo za kmetijsko gozdarski sistem. Trajni nasad je prijavljen v RKG kot GERK z naslednjimi vrstami rabe: 1160 – hmeljišče, 1180 – trajne rastline na njivskih površinah, 1192 – rastlinjak s sadnimi rastlinami, razen za pridelavo jagod, 1211 – vinograd, 1212 – matičnjak, 1221 – intenzivni sadovnjak, 1222 – ekstenzivni sadovnjak, če ne izpolnjuje pogojev iz točke b) tretjega odstavka 22. člena tega pravilnika, 1230 – oljčnik, 1240 – ostali trajni nasadi, razen tistih, na katerih so hitro rastoči panjevci, ki ne izpolnjujejo pogojev iz druge alineje te točke. Pri tem se kot:

• drevesnice, kamor ne štejejo plantaže gozdnega drevja, upoštevajo naslednje površine mladih olesenelih (lesnatih) rastlin na prostem, ki se gojijo za razsaditev: trsnice in matičnjaki, sadne drevesnice in jagodičevje, drevesnice okrasnega drevja, gozdne drevesnice, brez gozdnih drevesnic v gozdu za lastne potrebe kmetijskega gospodarstva in sadike drevja in grmovja za zasaditev v vrtovih, parkih, ob cestah in na brežinah (na primer živa meja, vrtnice in drugo okrasno grmičevje, okrasni iglavci), vedno vključno z njihovimi podlagami in sadikami,
• hitro rastoči panjevec upoštevata vrba (Salix spp.) in topol (Populus spp.), pri katerih je najdaljša obhodnja pet let in minimalno gostota znaša 3.333 dreves na hektar kmetijskih zemljišč.

(1) Nosilec kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: KMG) se vpiše v RKG na podlagi vloge za vpis v RKG, ki jo vloži na upravni enoti na obrazcu iz Priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika. Če je naslov ali sedež KMG na lokaciji, ki je ni mogoče opredeliti s hišno številko, se navedejo podatki o občini, naselju in geografskih koordinatah lokacije.

(2) Člani kmetije se vpišejo v RKG na podlagi vloge za vpis v RKG, ki jo nosilec vloži na obrazcu iz Priloge 1 tega pravilnika.

(3) Nosilec ali član kmetije sta lahko pripisana na več KMG le, če:

• je oseba hkrati tudi nosilec KMG v postopku ukinitve v skladu s 6. členom tega pravilnika ali
• je oseba s sklepom sodišča do dokončanja zapuščinskega postopka določena kot začasni skrbnik ene ali več kmetij.

(4) Vlogo za vpis zaposlenega na kmetiji v RKG vloži nosilec kmetije na obrazcu iz Priloge 1 tega pravilnika. Pogoj za vpis zaposlenega na kmetiji v RKG je prijava v obvezna socialna zavarovanja iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti, v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.

(5) Nosilec mora v RKG vpisati vsa kmetijska zemljišča in grafične enote krajinskih značilnosti (v nadaljnjem besedilu: KRZ), za katera ima pravico do uporabe. Za vpis trajnih nasadov je treba sporočiti tudi podatke o trajnih nasadih iz 18. do 24. člena tega pravilnika na obrazcih iz Prilog 3, 4, 5, 6 in 7, ki so sestavni del tega pravilnika. Za planino oziroma skupni pašnik je treba sporočiti tudi podatke o planini oziroma skupnem pašniku iz 27. člena tega pravilnika na obrazcu iz Priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika.

(6) Pri nosilcu se lahko vpiše tudi podatek o izobrazbi v skladu z določbami zakona, ki ureja kmetijstvo.

(7) Nosilcu se pripišejo tudi kontaktni podatki (telefonska številka, elektronski naslov).

(8) Obrazce iz prilog tega pravilnika lahko nosilec posreduje na elektronski način z elektronskim podpisom v skladu s predpisi, ki urejajo elektronski podpis, ki je enakovreden lastnoročnemu podpisu ali preko državnega portala eUprava.

(1) Vlogo za prenos KMG vloži novi nosilec KMG na obrazcu iz Priloge 9, ki je sestavni del tega pravilnika.

(2) V primeru smrti nosilca upravna enota pozove družinske člane ali osebe, ki imajo zakonito pravico do uporabe zemljišč oziroma osebe navedene na smrtovnici, da javijo podatke morebitnega novega nosilca.

(3) Vlogo za vpis, spremembo oziroma izbris članov kmetije oziroma zaposlenih na kmetiji vloži nosilec, za izbris člana kmetije lahko tudi član kmetije zase na obrazcu iz Priloge 9 tega pravilnika.

(4) Zaposlenega na kmetiji upravna enota izbriše s kmetije kot zaposlenega na kmetiji po uradni dolžnosti, če nosilec ali član kmetije, s katerim je zaposleni na kmetiji sklenil delovno razmerje, ni več nosilec ali član kmetije oziroma je iz uradnih evidenc razvidno, da je zaposlitev na kmetiji prenehala.

(5) V roku za oddajo zbirne vloge je prenos KMG, za katerega je že bila oddana zbirna vloga, možno izvesti samo, če nosilec, ki je zbirno vlogo oddal, to vlogo umakne, v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike.

(1) Izpis iz RKG vsebuje:

1. KMG-MID;
2. pri neusklajenosti podatkov v RKG: opozorilo o neusklajenosti;
3. naslov ali sedež in domače ime KMG, če ga ima;

č) podatke o nosilcu: za fizične osebe ime in priimek, datum rojstva in naslov s hišno številko, za poslovne subjekte pa firmo, matično in davčno številko ter sedež;

4. članstvo nosilca v organizacijah proizvajalcev in skupinah proizvajalcev za skupno trženje in skupinah proizvajalcev za izvajanje shem kakovosti;
5. pri kmetiji: podatke o članih kmetije in zaposlenih na kmetiji, in sicer ime in priimek, datum rojstva;
6. podatke o blokih, in sicer: identifikacijsko oznako blok ID, grafično površino, največjo upravičeno površino (v nadaljnjem besedilu: NUP), datum zadnje spremembe bloka;
7. podatke o grafičnih enotah rabe KMG (v nadaljnjem besedilu: GERK), in sicer: identifikacijsko oznako GERK-PID, domače ime, vrsto rabe, grafično površino, največjo upravičeno površino (v nadaljnjem besedilu NUP), zadnjo opombo na GERK, podatke o GERK iz 18. do 23. člena tega pravilnika in datum zadnje spremembe GERK, vključenost v ekološko ali integrirano pridelavo;
8. podatke o KRZ, in sicer: identifikacijsko oznako KRZ-ID, GERK-PID ki mu KRZ pripada, blok ID, vrsto KRZ, grafično površino, NUP, informacijo o obvezni ohranitvi KRZ in datum zadnje spremembe KRZ;
9. za planino oziroma skupni pašnik: podatke o planini oziroma skupnem pašniku in G-MID;
10. razvrstitev KMG v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost;
11. podatek o opravljanju dopolnilne dejavnosti na kmetiji;
12. podatek o standardnem prihodku in tipu kmetovanja KMG.

(2) Izpis iz prejšnjega odstavka se v elektronski obliki hrani v RKG.

(3) Upravna enota izpisa iz RKG ne izda po uradni dolžnosti, če je:

1. sprememba v RKG nastala zaradi uskladitve podatkov z evidenco subjektov oziroma drugimi zbirkami podatkov po uradni dolžnosti;
2. sprememba GERK in blokov po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 37. člena tega pravilnika taka, da bistveno ne spreminja prijavljenih podatkov;
3. ob spremembah, ugotovljenih s sistemom za spremljanje površin, za katere je nosilec obveščen preko informacijskega orodja za komunikacijo s strankami Sopotnik.

(4) Nosilci z vnosom KMG-MID številke v Javnem pregledovalniku grafičnih podatkov MKGP lahko dostopajo do vpisanih podatkov o zemljiščih KMG in opozoril o napakah vpisanih podatkov v RKG na KMG.

(5) Nosilci s sredstvom elektronske identifikacije najmanj srednje ravni zanesljivosti, v skladu s predpisi na področju elektronske identifikacije in storitev zaupanja, v aplikaciji e-Register kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: e-RKG) dostopajo do vseh podatkov, ki se vodijo ali prevzemajo v RKG in opozoril o napakah na KMG ter lahko sporočajo podatke iz 41. člena tega pravilnika.

(1) KMG se v RKG označi kot ukinjen na podlagi vloge za ukinitev KMG, ki jo nosilec oziroma njegov pravni naslednik vloži pri upravni enoti na obrazcu iz Priloge 12, ki je sestavni del tega pravilnika. Upravna enota o ukinitvi KMG obvesti nosilca oziroma njegovega pravnega naslednika.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek upravna enota po uradni dolžnosti označi KMG kot ukinjeno, če so izpolnjeni pogoji za ukinitev KMG-MID v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo.

(1) Zemljišča se v RKG vpišejo tako, da se na podlagi dejanskega stanja v naravi vriše GERK in KRZ.

(2) Soležni GERK posameznega KMG se ob koncu vrisa aplikativno poveže v blok.

(3) Za vpis GERK oziroma KRZ mora imeti nosilec pravico do uporabe zemljišč v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo.

(1) Meja bloka, GERK in KRZ je več daljic, ki so med seboj povezane v zaključen poligon. Krajišča daljic so točke, ki imajo koordinate določene v državnem koordinatnem sistemu.

(2) Razdalje in površine se merijo na podlagi pravokotne ravninske projekcije.

(3) Za površino bloka, GERK in KRZ se šteje grafična površina, ki je izračunana iz ravninskih koordinat točk, ki določajo mejo GERK in KRZ. Površina bloka, GERK in KRZ je izražena v m2.

(4) Najmanjša površina bloka oziroma GERK je 25 m2. Najmanjša površina KRZ, ki je lahko pripisana h GERK, je 25 m2.

(5) Soležni GERK istega KMG, ki imajo iste vrste rabe iz 15. člena tega pravilnika, se združijo v en GERK.

(6) Ne glede na prejšnji odstavek, na predlog nosilca ni treba združiti GERK z naslednjimi vrstami rabe:

1. 1170 – jagode na njivi,
2. 1192 – rastlinjak s sadnimi rastlinami,
3. 1211 – vinograd,

č) 1221 – intenzivni sadovnjak,

4. 1222 – ekstenzivni sadovnjak,
5. 1230 – oljčnik,
6. 1411 – površina za ukrep odprava zaraščanja.

(1) GERK in KRZ se pripiše oznaka države, v kateri leži vsaj 80 % njune površine. Če površina GERK v nobeni od držav ne dosega 80 % od celotne površine GERK, se GERK razdeli na dva GERK tako, da se obema lahko pripiše podatek o državi.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se GERK, ki je manjši od 1 ha, pripiše državi, v kateri je večji del GERK.

(3) Nagib, usmerjenost (ekspozicija) in nadmorska višina GERK in KRZ se izračunajo na podlagi digitalnega modela reliefa 5 x 5 m, pridobljenega iz aerolaserskega skeniranja (LIDAR) v velikosti celice 1 x 1 m. Podatek o nagibu, usmerjenosti in nadmorski višini GERK in KRZ je povprečje vrednosti nagiba, usmerjenosti in nadmorske višine na celotni površini GERK oziroma KRZ.

(4) KRZ se vpišejo kot samostojni poligon in pripišejo GERK, če pripadajo h KMG in ustrezajo določbam 10. člena tega pravilnika.

(5) GERK in KRZ se pripišejo podatki o občini in upravni enoti, v kateri leži večji del GERK oziroma KRZ.

(6) GERK-om se prikaže podatek o vključenosti v ekološko pridelavo in status vključitve.

(1) KRZ se vpiše v RKG tako, da se pripiše GERK po naslednjem prednostnem vrstnem redu: največja soležna orna površina, največji soležni GERK. V ostalih primerih se podatek o GERK ne pripiše.

(2) KRZ se ne pripisuje h GERK z vrstami rabe 1181, 1191, 1320, 1411 in 1420. KRZ se pripiše samo GERK, ki ima kot državo pripisano Republiko Slovenijo.

(3) Na KMG, ki nima vpisanih kmetijskih površin iz 7. točke 2. člena tega pravilnika, se KRZ ne vpisujejo.

(4) V RKG se lahko vpišejo samo KRZ, ki so vpisana v evidenco krajinskih značilnosti za pogojenost in ukrepe kmetijske politike.

(1) NUP GERK je celotna površina GERK, razen pri GERK z naslednjimi vrstami rabe:

1. 1181 – trajne rastline na njivskih površinah, kjer pridelava ni v tleh: NUP je enaka nič;
2. 1191 – rastlinjak, kjer pridelava ni v tleh: NUP je enaka nič;
3. 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi: NUP se določi v skladu s 26. členom tega pravilnika;

č) 1411 – površina za ukrep odprava zaraščanja: NUP je enaka nič;

4. 1420 – plantaža gozdnega drevja: NUP je enaka nič.

(2) NUP KRZ, ki se mora ohranjati skladno s standardom DKOP 8 iz Priloge III Uredbe 2021/2115/EU, je celotna površina KRZ, pri ostalih KRZ je NUP enak 0.

(3) Za druge ukrepe se uporabi grafična površina KRZ.

(4) Blok se tvori tako, da se po zaključenem vrisu GERK oziroma KRZ vsi soležni GERK oziroma KRZ istega KMG samodejno aplikativno povežejo v en blok. Soležni so tisti GERK oziroma KRZ, ki imajo skupno vsaj eno daljico. Če soležni GERK ležijo čez državno mejo, ti tvorijo svoj blok.

(5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, KRZ brez soležnega GERK ali če je soležni GERK z v tem odstavku našteto vrsto rabe in GERK z naslednjimi vrstami rabe, predstavljajo samostojen blok:

1. 1181 – trajne rastline na njivskih površinah, kjer pridelava ni v tleh,
2. 1191 – rastlinjak, kjer pridelava ni v tleh,
3. 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi,

č) 1411 – površina za ukrep odprava zaraščanja,

4. 1420 – plantaža gozdnega drevja.

(6) NUP bloka je vsota vseh NUP GERK oziroma NUP KRZ, ki tvorijo blok.

(1) Enkrat letno v mesecu januarju oziroma februarju se preverijo in uskladijo podatki vpisani v RKG:

• GERK in KRZ se uskladijo v skladu z s tretjim in četrtim odstavkom 31. člena tega pravilnika, ponovno se določi NUP in OMD;
• GERK-om, ki imajo zadnjih pet let vrsto rabe 1131 – začasno travinje in za KMG, h kateremu so pripisani, zadnjih pet let ni bila oddana zbirna vloga, se vrsta rabe spremeni v 1300 – trajni travnik;
• ostali podatki se enkrat letno posodobijo s podatki iz ostalih evidenc v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo.

(2) Na KMG se pripiše morebitna informacija o neusklajenosti podatkov v RKG. Spremenjeni podatki o GERK, blok, KRZ in podatki o neusklajenosti so vidni na javnem pregledovalniku grafičnih podatkov MKGP in v e-RKG.

(1) GERK se lahko vriše na kmetijska zemljišča, ki so po evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč (v nadaljnjem besedilu: evidenca dejanske rabe) opredeljena kot njive in vrtovi, trajni nasadi in travniške površine, če ni v tem pravilniku določeno drugače.

(2) V upravičeno površino GERK se lahko vštejejo vetrozaščitni pasovi, drevesa v vrsti, žive meje, omejki, mejice, jarki, kamnite ograje, suhozidi, razna sušila (kozolci, ostrvi ipd.) in kolovozi, če so sestavni del tradicionalne kulturne krajine in dobre kmetijske prakse ter če njihova širina ne presega 2 m. Ne glede na to, da so nekateri od naštetih elementov zajeti v evidenci krajinskih značilnosti, le-teh ni potrebno izločati iz GERK kot KRZ.

(3) Če pridelava lahko poteka neovirano, se lahko v upravičeno površino GERK všteje do vključno 50 posamičnih (gozdnih) dreves ali grmov na hektar. Za sadna drevesa in grme omejitev 50 dreves ali grmov na hektar ne velja. Za kmetijsko gozdarsko rabo, ki je v evidenci dejanske rabe opredeljena kot 1800 – kmetijsko zemljišče poraslo z gozdnim drevjem, ni omejitve števila dreves oziroma grmov, če ustreza pravilom za zajem.

(4) Pri GERK z naslednjimi vrstami rabe se v GERK lahko vključijo tudi obračališča brez vključitve poti, širših od 2 m, katerih širina od konca posevka oziroma vrste ne sme presegati:

1. 1100 – njiva, 1161 – hmeljišče v premeni, 1170 – jagode na njivi in 1180 – trajne rastline na njivskih površinah: 2 m,
2. 1160 – hmeljišče (v obdelavi): 8 m,
3. 1211 – vinograd, 1212 – matičnjak in 1221 – intenzivni sadovnjak, 1230 – oljčnik: 6 m oziroma 10 m, če so zasajeni v terasah.

(5) Površine do 2 m širine med rastlinjaki in površine do 2 m širine med posameznimi njivami, namenjenimi reji polžev v GERK z vrsto rabe 1150 – njiva za rejo polžev, se lahko vključijo v GERK.

(6) Pri GERK iz točk b) in c) četrtega odstavka tega člena se v GERK lahko vključi tudi površina na zunanji strani zadnje vrste v nasadu do širine, ki je manjša ali enaka povprečni razdalji med vrstami znotraj nasada, če se uporablja za premike kmetijske mehanizacije pri obdelavi nasada in ne vključuje ceste v javni uporabi ter ne presega meje ograjenega nasada.

(7) Pri kmetijskih zemljiščih, ki so zaradi nagiba urejena v terasah, se v GERK vključijo tudi brežine. Brežini na robu GERK (zgornja in spodnja) se lahko vključita v GERK največ do širine 2 m oziroma pri trajnih nasadih do največ ene povprečne razdalje med vrstami od zadnje vrste nasada.

(1) Strnjene površine, ki po evidenci dejanske rabe spadajo med druge kmetijske površine, gozd in druga nekmetijska zemljišča, se izločijo iz GERK, če so večje ali enake 100 m2.

(2) Iz GERK ni treba izločiti površin, manjših od 100 m2, tudi če ustrezajo drugim vrstam rabe GERK. Površine, večje ali enake 100 m2, se vrišejo kot samostojni GERK. Njive ni treba vpisati kot ločen GERK, če je manjša od 1000 m2 in leži znotraj trajnega nasada, razen hmeljišča.

(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se pri vrisu vrste rabe GERK 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi upoštevajo določbe 26. člena tega pravilnika.

(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se iz GERK izločijo vode, ki merijo več kot 25 m2, in vsa pozidana zemljišča, ki presegajo toleranco iz petega odstavka 31. člena tega pravilnika.

(5) Ne glede na drugi odstavek tega člena ni treba izločiti v samostojen GERK sadnih rastlin in trt, ki so posajene v eni vrsti, znotraj druge vrste rabe GERK.

(6) V GERK se ne uvrščajo naslednje površine:

1. zelenice okoli stavb,
2. nezatravljene ograde, v katerih so živali,
3. izpusti za živali,

č) rekreacijske površine (golfišča, parki, zelenice, travnata igrišča ipd.), razen smučišč in površin znotraj hipodromov, če se na njih izvaja kmetijska dejavnost,

4. površine letališč, letališke infrastrukture, označenih vzletnih oziroma pristajalnih stez letališč in vzletišč, čeprav so zatravljene,
5. površine, kjer kmetijska pridelava ni dovoljena (sanirana odlagališča nevarnih odpadkov ipd.),
6. površine, na katerih so postavljene konstrukcije, ki onemogočajo obdelavo zemljišča.

(7) Ne glede na prejšnji odstavek se GERK na letališčih lahko vpiše, če se na teh površinah izvaja kmetijska dejavnost in imajo uporabniki zemljišč za vris GERK dovoljenje lastnikov zemljišč in upravljavca letališča, obvezno pa se tudi v tem primeru izloči vsa letališka infrastruktura in označene vzletne oziroma pristajalne steze.