Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:
1. brežina je pas zemljišča s strmim nagibom, ki leži na pobočjih, urejenih v terasah, zaradi zmanjšanja nagiba in erozije kmetijskih zemljišč;
2. obračališče je, gledano v smeri obdelave, zemljišče, namenjeno manevriranju s kmetijsko mehanizacijo in ne vključuje ceste v javni uporabi;
3. sadilna razdalja med vrstami je razdalja med vrstami sadik znotraj trajnega nasada;
4. sadilna razdalja v vrsti je razdalja med posameznimi sadikami v vrsti;
5. zatravljenost trajnega nasada pomeni, da je trajni nasad trajno zatravljen v medvrstnih prostorih;
6. G-MID je edinstvena registracijska številka obrata, kjer se gojijo kopenske živali, živali iz akvakulture ali druge živali, ki ga mora izvajalec dejavnosti registrirati v skladu z določbami Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali („Pravila o zdravju živali“), (UL L št. 84 z dne 31. 3. 2016, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2022/139 z dne 16. novembra 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta glede upravljanja, shranjevanja in menjave zalog v bankah antigenov, cepiv in diagnostičnih reagentov Unije ter glede zahtev v zvezi z biološko zaščito, biološko varnostjo in biološkim zadrževanjem pri delovanju takih bank (UL L št. 23 z dne 2. 2. 2022, str. 1);
7. kmetijska površina v skladu s tretjim odstavkom 4. člena Uredbe 2021/2115/EU pomeni površino, ki se uporablja kot orno zemljišče, trajno travinje ali trajni nasad vključno s kmetijsko-gozdarskim sistemom na površinah. Kmetijsko-gozdarski sistem na površinah pomeni kmetijsko površino, na kateri raste do 50 posamičnih samoniklih gozdnih dreves ali dreves ali grmov na hektar ali površino z več kot 50 posamičnimi samoniklimi gozdnimi drevesi ali grmi na hektar, ki je v evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč zajeto kot 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem. Vrste kmetijskih površin so:
a) orno zemljišče pomeni kmetijsko površino, ki se obdeluje za namene pridelave kmetijskih rastlin, ali območja, ki so na voljo za pridelavo kmetijskih rastlin, pa so neobdelana, vključno s površinami pod praho v skladu z 31. in 70. členom Uredbe 2021/2115/EU in standardom DKOP 8 iz Priloge III Uredbe 2021/2115/EU, ne glede na to, ali gre za zemljišče pod rastlinjaki ali s pritrjeno ali premično zaščito. Če pridelava poteka neovirano, se lahko v upravičeno površino všteje do vključno 50 dreves na hektar, ki so lahko posamična ali v vrsti znotraj obdelovalnih parcel ali na mejah med parcelami kot so žive meje in drevoredi. Orno zemljišče je prijavljeno v register kmetijskih gospodarstev kot GERK z naslednjimi vrstami rabe: 1100 – njiva, 1131 – začasni travnik, 1150 – njiva za rejo polžev, 1161 – hmeljišče v premeni, 1170 – jagode na njivi, 1190 – rastlinjak, 1192 – rastlinjak s sadnimi rastlinami, le kadar je namenjen pridelavi jagod, 1610 – kmetijsko zemljišče v pripravi,
b) trajno travinje pomeni kmetijsko površino, ki se uporablja za gojenje trav ali drugih zelenih krmnih rastlin na naraven način (samozasejane) ali s setvijo (posejane) in ki najmanj pet let ni bilo vključeno v kolobarjenje kmetijskega gospodarstva. Na njem so lahko prisotne tudi druge vrste, na primer grmičevje ali drevesa, ki se lahko uporabljajo za pašo, pod pogojem, da trave in druge zelene krmne rastline še naprej prevladujejo. Če pridelava poteka neovirano, se lahko v upravičeno površino všteje do vključno 50 posamičnih gozdnih dreves na hektar ali tolikšno število dreves, katerih pokrovnost drevesnih krošenj je manjša od 75 %, pri čemer se sadna drevesa ne štejejo. Površina, porasla s travinjem, na kateri rastejo posamična gozdna drevesa, se redno, vsaj enkrat letno popase oziroma pokosi skladno z definicijo za vzdrževanje. K trajnemu travinju štejemo tudi trajno travinje z razpršenimi neupravičenimi elementi, kot so grmičevje oziroma drevesa, ki niso krajinske značilnosti za namen pogojenosti ali pa predstavljajo gozdna drevesa nad dovoljenih 50 gozdnih dreves ter skale, kamni, ob upoštevanju, da še naprej prevladujejo trave in druge zelene krmne rastline. Površina se določi z uporabo proporcionalnega sistema znižanja neupravičenih elementov za 0–50 % sorazmerno z deležem teh elementov v upravičeni površini. Trajno travinje je prijavljeno kot GERK z naslednjimi vrstami rabe: 1222 – ekstenzivni sadovnjak, če izpolnjuje pogoje iz točke b) tretjega odstavka 22. člena tega pravilnika, 1300 – trajni travnik, 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi. Pri tem:
– so trave ali druge zelene krmne rastline trave, razen če so namenjene pridelavi semen in travno-deteljne mešanice in deteljno-travne mešanice ter druge zelene krmne rastline, ki tradicionalno rastejo na naravnih pašnikih ali so običajno vsebovane v mešanicah semen za pašnike ali travnike, ne glede na to, ali se uporabljajo za pašo ali ne,
– se za namen kolobarja iz te točke in pod c) upošteva glavni posevek ter posevek, ki je prisoten po glavnem posevku v tekočem letu,
c) trajni nasad pomeni kmetijsko površino z nasadom rastlin, ki niso vključene v kolobar in niso trajno travinje, ki je na istem zemljišču najmanj pet let in daje večkratne pridelke, vključno z drevesnicami in hitro rastočimi panjevci, če je znotraj površine sadovnjakov do vključno 50 posamičnih samoniklih gozdnih dreves, ki so lahko posamična ali v vrsti znotraj obdelovalnih parcel ali na mejah med parcelami, kot so žive meje in drevoredi. Intenzivni sadovnjaki se ne štejejo za kmetijsko gozdarski sistem. Trajni nasad je prijavljen v RKG kot GERK z naslednjimi vrstami rabe: 1160 – hmeljišče, 1180 – trajne rastline na njivskih površinah, 1192 – rastlinjak s sadnimi rastlinami, razen za pridelavo jagod, 1211 – vinograd, 1212 – matičnjak, 1221 – intenzivni sadovnjak, 1222 – ekstenzivni sadovnjak, če ne izpolnjuje pogojev iz točke b) tretjega odstavka 22. člena tega pravilnika, 1230 – oljčnik, 1240 – ostali trajni nasadi, razen tistih, na katerih so hitro rastoči panjevci, ki ne izpolnjujejo pogojev iz druge alineje te točke. Pri tem se kot:
– drevesnice, kamor ne štejejo plantaže gozdnega drevja, upoštevajo naslednje površine mladih olesenelih (lesnatih) rastlin na prostem, ki se gojijo za razsaditev: trsnice in matičnjaki, sadne drevesnice in jagodičevje, drevesnice okrasnega drevja, gozdne drevesnice, brez gozdnih drevesnic v gozdu za lastne potrebe kmetijskega gospodarstva in sadike drevja in grmovja za zasaditev v vrtovih, parkih, ob cestah in na brežinah (na primer živa meja, vrtnice in drugo okrasno grmičevje, okrasni iglavci), vedno vključno z njihovimi podlagami in sadikami,
– hitro rastoči panjevec upoštevata vrba (Salix spp.) in topol (Populus spp.), pri katerih je najdaljša obhodnja pet let in minimalno gostota znaša 3.333 dreves na hektar kmetijskih zemljišč.
č) kmetijsko gozdarski sistem pomeni kmetijsko površino na kateri raste do 50 posamičnih samoniklih gozdnih dreves ali grmov na hektar ali površino z več kot 50 posamičnimi samoniklimi gozdnimi drevesi ali grmi na hektar, ki je v evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč zajeto kot 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem.

(1) Meja bloka, GERK in KRZ je več daljic, ki so med seboj povezane v zaključen poligon. Krajišča daljic so točke, ki imajo koordinate določene v državnem koordinatnem sistemu.
(2) Razdalje in površine se merijo na podlagi pravokotne ravninske projekcije.
(3) Za površino bloka, GERK in KRZ se šteje grafična površina, ki je izračunana iz ravninskih koordinat točk, ki določajo mejo GERK in KRZ. Površina bloka, GERK in KRZ je izražena v m2.
(4) Najmanjša površina bloka oziroma GERK je 25 m2. Najmanjša površina KRZ, ki je lahko pripisana h GERK, je 25 m2.
(5) Soležni GERK istega KMG, ki imajo iste vrste rabe iz 15. člena tega pravilnika, se združijo v en GERK.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek, se ne združijo na predlog nosilca ni treba združiti GERK z naslednjimi vrstami rabe:
a) 1170 – jagode na njivi,
b) 1192 – rastlinjak s sadnimi rastlinami,
c) 1211 – vinograd,
č) 1221 – intenzivni sadovnjak,
d) 1222 – ekstenzivni sadovnjak,
e) 1230 – oljčnik,
f) 1411 – površina za ukrep odprava zaraščanja.

(1) Enkrat letno v mesecu januarju oziroma februarju se preverijo in uskladijo podatki vpisani v RKG:
– GERK in KRZ se uskladijo v skladu z drugim in tretjim s tretjim in četrtim odstavkom 31. člena tega pravilnika, ponovno se določi NUP in OMD;
– GERK-om, ki imajo zadnjih pet let vrsto rabe 1131 – začasno travinje in za KMG, h kateremu so pripisani, zadnjih pet let ni bila oddana zbirna vloga, se vrsta rabe spremeni v 1300 – trajni travnik;
– ostali podatki se enkrat letno posodobijo s podatki iz ostalih evidenc v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo.
(2) Na KMG se pripiše morebitna informacija o neusklajenosti podatkov v RKG. Spremenjeni podatki o GERK, blok, KRZ in podatki o neusklajenosti so vidni na javnem pregledovalniku grafičnih podatkov MKGP in v e-RKG.

(1) Strnjene površine, ki po evidenci dejanske rabe spadajo med druge kmetijske površine, gozd in druga nekmetijska zemljišča, se izločijo iz GERK, če so večje ali enake 100 m2.
(2) Iz GERK ni treba izločiti površin, manjših od 100 m2, tudi če ustrezajo drugim vrstam rabe GERK. Površine, večje ali enake 100 m2, se vrišejo kot samostojni GERK. Njive ni treba vpisati kot ločen GERK, če je manjša od 1000 m2 in leži znotraj trajnega nasada, razen hmeljišča.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se pri vrisu vrste rabe GERK 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi upoštevajo določbe 26. člena tega pravilnika.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se iz GERK izločijo vode, ki merijo več kot 25 m2, in vsa pozidana zemljišča, ki presegajo toleranco iz petega odstavka 31. člena tega pravilnika.
(5) Ne glede na drugi odstavek tega člena ni treba izločiti v samostojen GERK sadnih rastlin in trt, ki so posajene v eni vrsti, znotraj druge vrste rabe GERK.
(6) V GERK se ne uvrščajo naslednje površine:
a) zelenice okoli stavb,
b) nezatravljene ograde, v katerih so živali,
c) izpusti za živali,
č) rekreacijske površine (golfišča, parki, zelenice, travnata igrišča ipd.), razen smučišč in površin znotraj hipodromov, če se na njih izvaja kmetijska dejavnost,
d) površine letališč, letališke infrastrukture, označenih vzletnih oziroma pristajalnih stez letališč in vzletišč, čeprav so zatravljene,
e) površine, kjer kmetijska pridelava ni dovoljena (sanirana odlagališča nevarnih odpadkov ipd.),
f) površine, na katerih so postavljene konstrukcije, ki onemogočajo obdelavo zemljišča.
(7) Ne glede na prejšnji odstavek se GERK na letališčih lahko vpiše, če se na teh površinah izvaja kmetijska dejavnost in imajo uporabniki zemljišč za vris GERK dovoljenje lastnikov zemljišč in upravljavca letališča, obvezno pa se tudi v tem primeru izloči vsa letališka infrastruktura in označene vzletne oziroma pristajalne steze.

(1) GERK z vrsto rabe 1411 – površina za ukrep odprava zaraščanja se lahko vriše na površine, ki so ob vpisu tega GERK v evidenci dejanske rabe opredeljene kot 1410 – kmetijsko zemljišče v zaraščanju, 1500 – drevesa in grmičevje ali 2000 – gozd in ne predstavljajo:
– mejic (za namene tega pravilnika je mejica vsaj deset metrov dolga in pri krošnji največ 20 metrov široka strnjena in samostojna ter neprekinjena linija, pretežno porasla z lesno vegetacijo in se ne uporablja za proizvodne namene. Mejica je lahko v sestavi grmičevja, z ali brez dreves, s suhim zidom, posamezni deli pa so lahko tudi brez lesne vegetacije in porasli z zelmi);
– dreves in grmičevja na priobalnih zemljiščih v skladu s 65. členom Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15 in 65/20);
– skupin dreves in grmičevja, ki so manjše od 0,25 ha in predstavljajo otoke, obdane s kmetijskimi zemljišči, ki spadajo v orna zemljišča, trajni nasadi in vrsto dejanske rabe 1300 – trajni travniki in 1321 – barjanskih travnikov;
– naravnih vrednot, določenih v Prilogi 1 Pravilnika o določitvi in varstvu naravnih vrednot če naravno vrednoto opredeljuje vegetacija ali podobno (Uradni list RS, št. 111/04, 70/06, 58/09, 93/10, 23/15 in 7/19);
– krajinskih značilnosti za pogojenost in ukrepe kmetijske politike.
(1) GERK z vrsto rabe 1411 – površina za ukrep odprava zaraščanja se lahko vriše na površine, ki ustrezajo definiciji kmetijskega zemljišča v zaraščanju v skladu z uredbo, ki ureja ukrep odpravljanja zaraščanja na kmetijskih zemljiščih.
(2) Najmanjša strnjena površina vpisa v RKG za tovrstni GERK je 0,1 ha.
(3) Po izvedbi ukrepa odprave zaraščanja je nosilec KMG dolžan predlagati vpis GERK z vrsto rabe 1411 – površina za ukrep odprava zaraščanja v ustrezno vrsto rabe GERK v skladu s tem pravilnikom.
(3) Po izvedbi ukrepa odpravljanje zaraščanja na kmetijskih zemljiščih nosilec KMG v skladu z uredbo, ki ureja ukrep odpravljanja zaraščanja na kmetijskih zemljiščih, prijavi spremembo vpisa GERK z vrsto rabe 1411 – površina za ukrep odprava zaraščanja v ustrezno vrsto rabe GERK v skladu s tem pravilnikom.
(4) Če ostane GERK z vrsto rabe 1411 – površina za ukrep odprava zaraščanja vpisan v RKG več kot pet let po vrisu, se iz RKG ukine po uradni dolžnosti.

(1) Upravna enota vpiše v RKG podatke o GERK in KRZ tako, da na predlog nosilca glede na dejansko stanje v naravi, kot je razvidno iz ortofoto posnetka ali drugih razpoložljivih podatkov, vriše meje GERK, vpiše domače ime in vrsto rabe GERK oziroma KRZ ter druge podatke v skladu s tem pravilnikom.
(2) Za vpis GERK oziroma KRZ mora imeti nosilec pravico do uporabe zemljišč v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo.
(3) Pri vpisu GERK v RKG se kot kontrolni podatek upošteva podatek iz evidence dejanske rabe v skladu s prvim in tretjim odstavkom 13. člena tega pravilnika.
(4) Pri vpisu KRZ se kot kontrolni podatek upošteva evidenca krajinskih značilnosti v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo.
(5) Pri vpisu GERK in KRZ v RKG se dovoli odstopanje 0,75 m od evidence dejanske rabe.
(5) Pri vpisu GERK v RKG se dovoli odstopanje 0,75 m od evidence dejanske rabe. Pri vpisu KRZ v RKG se dovoli odstopanje 0,75 m od evidence krajinskih značilnosti.
(6) Če se v postopku vpisa GERK ugotovi, da GERK ali del GERK ne izpolnjuje pogojev iz tretjega oziroma petega odstavka tega člena, ker se je stanje v naravi od zadnjega razpoložljivega ortofoto posnetka spremenilo in še ni razvidno v evidenci dejanske rabe oziroma podatka v evidenci dejanske rabe ni mogoče spremeniti brez predhodne preveritve, se GERK lahko vpiše le na podlagi pisne izjave nosilca o dejanskem stanju v naravi. Nosilec mora dati izjavo o dejanskem stanju v naravi za vsak del GERK, ki ne izpolnjuje pogojev iz tretjega in petega odstavka tega člena, posebej. Hkrati z izjavo o dejanskem stanju v naravi nosilec potrdi, da je seznanjen s pogoji za vpis GERK in s posledicami v primeru nepravilnosti prijavljenih podatkov o GERK.
(7) Vpis GERK v skladu s prejšnjim odstavkom ni mogoč za GERK z vrsto rabe 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi.
(8) Izjava o dejanskem stanju v naravi iz šestega odstavka tega člena velja do naslednjega urejanja GERK v RKG, za katerega je bila dana izjava o dejanskem stanju v naravi, ali obnovljenega podatka o dejanski rabi v skladu s pravilnikom, ki ureja evidenco dejanske rabe.
(9) Če vpis GERK in KRZ ni mogoč, ker je na istem zemljišču že vpisan GERK ali KRZ drugega KMG, upravna enota ravna v skladu s 34. členom tega pravilnika.
(10) Ob vpisu GERK z vrsto rabe 1211 – vinograd upravna enota vpiše nosilca v RPGV, če je ta zavezan za vpis v RPGV v skladu z zakonom, ki ureja vino, oziroma izvede spremembo podatkov v RPGV.
(11) Ob vpisu se KRZ pripiše GERK, ki mu KRZ pripada.

(1) Upravna enota ob vpisu zemljišč v RKG preveri pravico do uporabe zemljišč in pozove nosilca, ki ni lastnik vpisanih zemljišč, da predloži dokazila, s katerimi izkazuje pravico do uporabe zemljišč. Če nosilec ne predloži dokazil s katerimi izkazuje pravico do uporabe, se vpis teh zemljišč v RKG, kot del nosilčevega KMG, v skladu z zakonom, ki ureja upravni postopek, zavrne.
(2) Upravna enota lahko za vsa že vpisana zemljišča v RKG pozove nosilca, ki ni lastnik vpisanih zemljišč, da predloži dokazila, s katerimi izkazuje pravico do uporabe zemljišč.
(3) Če nosilec dokazil iz prejšnjega odstavka ne predloži ali če upravna enota na podlagi predloženih dokazil ugotovi, da pogoji za vpis zemljišč niso izpolnjeni, upravna enota z odločbo odloči o izbrisu zemljišč iz RKG kot dela nosilčevega KMG. Upravna enota v RKG za to zemljišče GERK sprosti iz KMG z opombo o izbrisu.

Po pravnomočnosti odločbe o izbrisu zemljišč Ko je odločba o izbrisu zemljišč izvršena, upravna enota pošlje agenciji podatke o spremembah zemljišč iz prejšnjega člena, če površina izbrisanih zemljišč presega 1000 m2 in so bili za to površino v obdobju nepravilnega vpisa v RKG vloženi zahtevki za uveljavljanje ukrepov kmetijske politike.