Čistopis z vidnimi spremembami

Čistopisu je dodan prikaz, kjer imate spremembe vidne. Kliknite spodaj pod nazivom predpisa na zavihek "Spremembe".

Izberi paket

Čistopis z lažjim branjem členov

V posebnem prikazu čistopisa lahko besedilo sklicevanih členov berete že znotraj osnovnega člena. Kliknite spodaj pod nazivom predpisa na zavihek "Čistopis".

Izberi paket

Pri členih imate pojasnila

Če obstaja pojasnilo člena, ga dobite že pri njem. Imate več kot 2500 pojasnil FURS, ministrstev in strokovnjakov. Za prikaz pojasnil, kliknite na ikono desno poleg člena.

Izberi paket

Dodano imate kazalo predpisa

S kazalom lažje vidite strukturo predpisa in navigirate po njem.
Za prikaz kazala kliknite spodaj na "Kazalo".

Izberi paket

Lažje branje členov

"Branje člen v členu" vam v čistopisu omogoča branje besedila sklicevanih členov že znotraj osnovnega člena.

Izberi paket

POZOR: to ni najnovejša različica besedila

Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU-2)

DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB - DDPO, DAVČNI OBRAČUN -

Velja od: Objavljeno:

Objavljeno v:

    1. Kazalo
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1.1. Vsebina zakona
1. člen
(vsebina zakona)

Ta zakon določa:

  1. pogoje za ustanovitev družb za upravljanje;
  2. pogoje in način opravljanja storitev upravljanja investicijskih skladov;
  3. prenos storitev upravljanja investicijskih skladov na druge osebe;
  4. pogoje trženja enot investicijskih skladov v Republiki Sloveniji in pogoje trženja enot investicijskih skladov, oblikovanih v Republiki Sloveniji, v državi članici oziroma tretji državi;
  5. vrste investicijskih skladov, pogoje za njihovo oblikovanje in način njihovega poslovanja;
  6. nadzor nad opravljanjem storitev upravljanja investicijskih skladov in nadzor nad poslovanjem investicijskih skladov;
  7. sodelovanje med nadzornimi organi.
2. člen
(prenos direktiv in izvajanje uredb Evropske unije)

(1) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo naslednje direktive Evropske unije:

  1. Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L št. 302 z dne 17. 11. 2009, str. 32; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2009/65/ES);
  2. Direktiva Komisije 2010/44/EU z dne 1. julija 2010 o izvajanju Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede nekaterih določb o združitvah skladov, centralno-napajalnih strukturah in postopku priglasitve (UL L št. 176 z dne 10. 7. 2010, str. 28; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2010/44/EU);
  3. Direktiva Komisije št. 2010/43/EU z dne 1. julija 2010 o izvajanju Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta o organizacijskih zahtevah, navzkrižjih interesov, poslovanju, obvladovanju tveganja ter vsebini sporazuma med depozitarjem in družbo za upravljanje (UL L št. 176 z dne 10. 7. 2010, str. 42; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2010/43/EU);
  4. Direktiva 2010/78/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o spremembi direktiv 98/26/ES, 2002/87/ES, 2003/6/ES, 2003/41/ES, 2003/71/ES, 2004/39/ES, 2004/109/ES, 2005/60/ES, 2006/48/ES, 2006/49/ES in 2009/65/ES glede pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) organi (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 120).

(2) S tem zakonom se podrobneje ureja izvajanje naslednjih uredb Evropske unije:

  1. Uredba Komisije (EU) št. 583/2010 z dne 1. julija 2010 o izvajanju Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s ključnimi podatki za vlagatelje in pogoji, ki jih je treba izpolniti pri posredovanju ključnih podatkov za vlagatelje ali prospekta na trajnem nosilcu podatkov, ki ni papir, ali na spletni strani (UL L št. 176 z dne 10. 7. 2010, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 583/2010/EU);
  2. Uredba Komisije (EU) št. 584/2010 z dne 1. julija 2010 o izvajanju Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z obliko in vsebino standardnega uradnega obvestila in potrdila KNPVP, uporabo elektronske komunikacije med pristojnimi organi za namene obveščanja in postopki za preverjanje na kraju samem ali preiskavo ter izmenjavo informacij med pristojnimi organi (UL L št. 176 z dne 10. 7. 2010, str. 16; v nadaljnjem besedilu: Uredba 584/2010/EU).
1.2. Opredelitev pojmov in kratic
1.2.1. Splošni pojmi in kratice
3. člen
(kratice drugih zakonov in opredelitve vsebine pojmov)
(1) Posamezne kratice, uporabljene v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1. ZBan-1 je Zakon o bančništvu (Uradni list RS, št. 99/10 – uradno prečiščeno besedilo, 52/11 – popr., 9/11 – ZPlaSS-B, 35/11 in 59/11);
2. ZGD-1 je Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo in 33/11);
3. ZTFI je Zakon o trgu finančnih inštrumentov (Uradni list RS, št. 108/10 – uradno prečiščeno besedilo);
4. ZZavar je Zakon o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 99/10 – uradno prečiščeno besedilo);
5. ZNVP je Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih (Uradni list RS, 2/07 – uradno prečiščeno besedilo, 67/07 – ZTFI in 58/09);
6. ZPre-1 je Zakon o prevzemih (Uradni list RS, št. 79/06, 67/07 – ZTFI, 1/08, 68/08 in 35/11 – ORZPre75);
7. ZPPDFT je Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS, št. 60/07 in 19/10);
8. ZFK je Zakon o finančnih konglomeratih (Uradni list RS, št. 43/06);
9. ZUP je Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 47/09 – odločba US in 8/10);
10. ZFPPIPP je Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/07, 40/09, 59/09, 52/10, 106/10 – ORZFPPIPP21, 26/11 in 47/11 – ORZFPPIPP21-1);
11. ZISDU-1 je Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo, 68/05 – odločba US, 92/07, 109/07 – popr. in 65/08);
12. ESMA je Evropski nadzorni organ - Evropski organ za vrednostne papirje in trge, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 84; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1095/2010/EU);
13. EBA je Evropski nadzorni organ - Evropski bančni organ, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 12);
14. EIOPA je Evropski nadzorni organ - Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 48);
15. ESBR je Evropski odbor za sistemska tveganja, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 1).
(2) Pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo enak pomen kot:
1. pojmi, opredeljeni v naslednjih določbah ZBan-1, če za posamezen primer ni določeno drugače:
– banka v prvem in četrtem odstavku 13. člena,
– kreditna institucija v tretjem odstavku 13. člena,
– ožji družinski član v drugem odstavku 30. člena;
2. pojmi, opredeljeni v naslednjih določbah ZTFI, če za posamezen primer ni določeno drugače:
– Direktiva 2004/39/ES v devetem odstavku 2. člena,
– investicijsko podjetje v prvem in tretjem odstavku 11. člena,
– borznoposredniška družba v drugem odstavku 11. člena,
– klirinškodepotna družba v drugem odstavku 17. člena,
– upravljavec organiziranega trga v drugem odstavku 14. člena,
– finančni posrednik v 29. členu;
3. pojma, opredeljena v naslednjih določbah ZFK, če za posamezen primer ni določeno drugače:
– zavarovalnica v 2. točki 2. člena,
– pozavarovalnica v 3. točki 2. člena;
4. pojma, opredeljena v naslednjih določbah ZFPPIPP, če za posamezen primer ni določeno drugače:
– premoženje v prvem odstavku 10. člena,
– obveznosti v drugem odstavku 10. člena.
(3) Agencija je Agencija za trg vrednostnih papirjev po ZTFI.
4. člen
(osebe po državi pripadnosti)

(1) Država članica je država članica Evropske unije ali država podpisnica Sporazuma o ustanovitvi Evropskega gospodarskega prostora (UL L št. 1 z dne 3. 1. 1994, str. 3).

(2) Tretja država je država, ki ni država članica.

(3) Oseba posamezne države je fizična oseba, ki ima v tej državi bivališče, in pravna oseba, ki ima na območju te države sedež.

1.2.2. Investicijski skladi
5. člen
(investicijski sklad)

(1) Investicijski sklad je kolektivni naložbeni podjem, katerega edini namen je, da javno zbira premoženje in ga v skladu z vnaprej določeno naložbeno politiko nalaga v različne vrste naložb v izključno korist imetnikov enot tega investicijskega sklada.

(2) Za javno zbiranje premoženja iz prejšnjega odstavka se šteje vsako zbiranje premoženja fizičnih oseb, pravnih oseb in drugih subjektov zasebnega in javnega prava. Ne gre za javno zbiranje premoženja, če se zbira zgolj premoženje dobro poučenih vlagateljev iz 44. člena ZTFI.

(3) Investicijski sklad je lahko UCITS sklad ali ne-UCITS sklad.

(4) Če se investicijski sklad iz države članice ali tretje države upravlja sam, se določbe tega zakona, ki se nanašajo na družbo za upravljanje države članice ali družbo za upravljanje tretje države, uporabljajo neposredno za investicijski sklad.

6. člen
(UCITS sklad in ne-UCITS sklad)

(1) UCITS sklad je odprt investicijski sklad:

  1. katerega edini namen je nalaganje sredstev v vrednostne papirje in druge likvidne finančne naložbe po načelih razpršitve tveganj, in
  2. ki je bil ustanovljen in je upravljan v skladu s 4., 6., 7., 8. in 9. poglavjem tega zakona oziroma predpisi držav članic, sprejetimi zaradi prenosa Direktive 2009/65/ES.

(2) Ne-UCITS sklad je investicijski sklad, ki ne izpolnjuje vsaj enega od pogojev iz prejšnjega odstavka. Lahko je odprt ali zaprt.

(3) UCITS sklad ne more spremeniti pravil upravljanja tako, da bi postal ne-UCITS sklad.

(4) Agencija določi podrobnejše tipe UCITS in ne-UCITS skladov glede na kompleksnost oziroma značilnosti naložb investicijskih skladov, ter pogoje, ki jih mora poleg pogojev, ki jih določa ta zakon ali drug zakon, ki ureja poslovanje takih investicijskih skladov, izpolnjevati družba za upravljanje za upravljanje posameznih tipov UCITS in ne-UCITS skladov v Republiki Sloveniji.

7. člen
(odprt in zaprt investicijski sklad)

(1) Odprt investicijski sklad je investicijski sklad, katerega enote je mogoče na zahtevo imetnika oziroma imetnice (v nadaljnjem besedilu: imetnik) unovčiti in izplačati iz sredstev sklada, oziroma investicijski sklad, za katerega je kako drugače ustrezno zagotovljeno, da je cena, po kateri se z njegovo enoto trguje na organiziranem trgu, ves čas enaka njeni izračunani vrednosti oziroma se od nje bistveno ne razlikuje.

(2) Zaprt investicijski sklad je investicijski sklad, ki ne izpolnjuje pogojev iz prejšnjega odstavka.

8. člen
(oblike investicijskih skladov v Republiki Sloveniji)

V Republiki Sloveniji se lahko oblikujejo oziroma ustanovijo naslednje oblike investicijskih skladov:

  1. vzajemni sklad,
  2. krovni sklad,
  3. alternativni sklad, in4. investicijska družba.
9. člen
(vzajemni sklad in krovni sklad)

(1) Vzajemni sklad je odprt investicijski sklad, oblikovan kot ločeno premoženje, katerega poslovanje je usklajeno s 7. poglavjem tega zakona.

(2) Krovni sklad je vzajemni sklad, sestavljen iz dveh ali več podskladov, ki so oblikovani kot ločeno premoženje, katerega poslovanje je usklajeno z 8. poglavjem tega zakona.

(3) Vzajemni sklad in krovni sklad sta UCITS sklada.

(4) Določbe tega zakona, ki urejajo delovanje odprtih investicijskih skladov, se uporabljajo tudi za vzajemne sklade in krovne sklade.

10. člen
(alternativni sklad)

(1) Alternativni sklad je odprt investicijski sklad, oblikovan kot ločeno premoženje, katerega poslovanje je usklajeno z 10.2. oddelkom tega zakona.

(2) Alternativni sklad je ne-UCITS sklad.

11. člen
(investicijska družba)

(1) Investicijska družba je zaprt investicijski sklad, organiziran kot delniška družba s sedežem v Republiki Sloveniji, katere osnovni kapital je razdeljen na delnice istega razreda, ki so prosto prenosljive in s katerimi se trguje na organiziranem trgu ter katere poslovanje je usklajeno z 10.3. oddelkom tega zakona.

(2) Investicijska družba je ne-UCITS sklad.

(3) Določbe tega zakona, ki urejajo delovanje zaprtih investicijskih skladov, se uporabljajo tudi za investicijsko družbo.

12. člen
(razvrstitev investicijskih skladov po vrsti naložb oziroma tehnikah upravljanja sredstev)

(1) Delniški sklad je investicijski sklad, ki ima sredstva naložena pretežno v delnicah ali v delnicah in enotah delniških ciljnih skladov.

(2) Obvezniški sklad je investicijski sklad, ki ima sredstva naložena pretežno v obveznicah ali obveznicah in enotah obvezniških ciljnih skladov oziroma drugih oblikah olistninjenega dolga.

(3) Sklad denarnega trga je investicijski sklad, ki ima sredstva naložena pretežno v instrumentih denarnega trga, denarnih depozitih in enotah ciljnega sklada denarnega trga.

(4) Mešani sklad je investicijski sklad, ki ima sredstva naložena v različne vrste finančnih instrumentov.

(5) Agencija podrobneje določi razdelitev in poimenovanje vrst investicijskih skladov glede na vrste naložb, v katere ima sklad naložena svoja sredstva oziroma glede na tehnike upravljanja sredstev, ki jih sklad uporablja za namene učinkovitega upravljanja naložb.

1.2.3. Družba za upravljanje in skrbnik
13. člen
(družba za upravljanje)

Družba za upravljanje je pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov na podlagi dovoljenja Agencije.

14. člen
(družba za upravljanje države članice)

Družba za upravljanje države članice je pravna oseba s sedežem v drugi državi članici, ki opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov na podlagi dovoljenja pristojnega nadzornega organa države članice.

15. člen
(družba za upravljanje tretje države)

Družba za upravljanje tretje države je pravna oseba s sedežem v tretji državi, ki opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov na podlagi dovoljenja nadzornega organa tretje države.

16. člen
(podružnica družbe za upravljanje države članice oziroma družbe za upravljanje tretje države)

(1) Podružnica družbe za upravljanje države članice oziroma družbe za upravljanje tretje države je poslovna enota družbe za upravljanje države članice oziroma družbe za upravljanje tretje države, ki je ločena od sedeža matične družbe za upravljanje in ni pravna oseba.

(2) Če je družba za upravljanje države članice oziroma družba za upravljanje tretje države sočasno ustanovila na območju Republike Slovenije več podružnic, mora biti v prijavi za vpis v register in v firmi podružnice označeno, katera podružnica je na območju Republike Slovenije glavna.

17. člen
(skrbnik)

Skrbnik je skrbnik premoženja investicijskega sklada, ki izpolnjuje pogoje iz 6.3.1. pododdelka tega zakona.

1.2.4. Kvalificiran delež, obvladovanje in razmerja povezanosti
18. člen
(kvalificirani delež)

Kvalificirani delež je posredno ali neposredno imetništvo poslovnega deleža, delnic ali drugih pravic v pravni osebi na podlagi katerih imetnik pridobi:

  1. najmanj 10-odstotni delež glasovalnih pravic ali najmanj 10-odstotni delež v kapitalu te pravne osebe, ali
  2. delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu te pravne osebe, ki je manjši od 10 odstotkov, vendar mu že ta omogoča pomemben vpliv na upravljanje te pravne osebe.
19. člen
(tesna povezanost)

Tesna povezanost je položaj, pri katerem sta dve ali več fizičnih ali pravnih oseb povezane na enega od naslednjih načinov:

  1. z udeležbo, kot je določena v 1. točki 21. člena tega zakona,
  2. z obvladovanjem,
  3. tako da vse obvladuje ista tretja oseba.
20. člen
(povezane osebe)

(1) Povezane osebe po tem zakonu so pravno samostojne osebe, ki so med seboj upravljavsko, kapitalsko ali kako drugače povezane tako, da zaradi navedenih povezav skupno oblikujejo poslovno politiko in delujejo usklajeno z namenom doseganja skupnih ciljev oziroma tako, da ima ena oseba možnost usmerjati drugo ali bistveno vplivati nanjo pri odločanju o financiranju in poslovanju oziroma tako, da poslovanje ene osebe oziroma njeni rezultati poslovanja lahko pomembno vplivajo na poslovne rezultate oziroma poslovanje druge osebe.

(2) Za povezane osebe po tem zakonu se štejejo zlasti osebe, ki so povezane:

  1. kot ožji družinski člani;
  2. tako, da je ena oseba oziroma so osebe, ki se štejejo za povezane po prejšnjem odstavku in po drugih točkah tega odstavka, skupaj, posredno ali neposredno udeležene pri drugi osebi;
  3. tako, da je v obeh osebah udeležena ista oseba oziroma osebe, ki se štejejo za povezane po prejšnjem odstavku in po drugih točkah tega odstavka;
  4. tako, da sestavljajo pogodbeni koncern ali koncern z razmerjem enakopravnosti po ZGD-1;
  5. kot člani uprave ali člani nadzornega sveta oziroma člani upravnega odbora z družbo, v kateri opravljajo to funkcijo oziroma v kateri so zaposleni, in ožji družinski člani te osebe.

(3) Družba za upravljanje mora pripraviti in ob vsaki spremembi dopolnjevati seznam fizičnih in pravnih oseb, ki se štejejo za povezane osebe z družbo za upravljanje.

(4) Agencija predpiše podrobnejšo vsebino seznama povezanih oseb iz prejšnjega odstavka.

21. člen
(udeležba)

Udeležba je posredno ali neposredno imetništvo poslovnega deleža, delnic ali drugih pravic v pravni osebi, na podlagi katerih imetnik pridobi:

  1. najmanj 20-odstotni delež glasovalnih pravic ali najmanj 20-odstotni delež v kapitalu te pravne osebe, ali
  2. delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu te pravne osebe, ki je manjši od 20-odstotkov, vendar je bil pridobljen zato, da imetniku na podlagi vzpostavitve trajne povezave s to pravno osebo omogoči vpliv na njeno upravljanje.
22. člen
(obvladovanje)

Obvladovanje je razmerje med nadrejeno in podrejeno družbo ali temu razmerju podobno razmerje med drugo nadrejeno osebo in podrejeno družbo.

23. člen
(nadrejena družba in podrejena družba)

(1) Nadrejena družba je družba, ki v razmerju do druge družbe (v nadaljnjem besedilu: podrejena družba) izpolnjuje enega od naslednjih pogojev:

  1. ima večino glasovalnih pravic v podrejeni družbi,
  2. ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov uprave ali članov nadzornega sveta ali drugega organa vodenja ali nadzora podrejene družbe in je hkrati družbenik oziroma delničar te družbe,
  3. ima pravico do prevladujočega vpliva na podrejeno družbo na podlagi podjetniške pogodbe korporacijskega prava ali drugega pravnega temelja, ali
  4. je družbenik oziroma delničar v podrejeni družbi in na podlagi pogodbe ali drugega pravnega posla, sklenjenega z drugimi družbeniki oziroma delničarji, nadzoruje večino glasovalnih pravic v tej družbi.

(2) Pri uporabi tega zakona se družba, ki je neposredno nadrejena drugi družbi, obravnava hkrati kot nadrejena družba vseh družb, ki imajo položaj podrejene družbe te druge družbe.

(3) Pri uporabi 1., 2. in 4. točke prvega odstavka tega člena se glasovalnim pravicam ali pravicam imenovanja in odpoklica, katerih imetnik je nadrejena družba, prištejejo glasovalne pravice ali pravice imenovanja in odpoklica, katerih imetnik je druga družba, ki je podrejena nadrejeni družbi, in navedene pravice oseb, ki delujejo za račun nadrejene družbe ali druge družbe, ki je podrejena nadrejeni družbi.

(4) Pri uporabi 1., 2. in 4. točke prvega odstavka tega člena se od glasovalnih pravic ali pravic imenovanja in odpoklica, ki izhajajo iz delnic, katerih imetnik je nadrejena družba ali druga družba, ki je podrejena tej nadrejeni družbi, odštejejo navedene pravice, ki izhajajo iz tistih delnic, katerih zakoniti imetnik je ta družba in glede katerih je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

  1. družba je delnice pridobila in jih ima za račun druge osebe, ki ni niti nadrejena družba niti tej nadrejeni družbi podrejena družba, ali
  2. družba je delnice pridobila:
  • kot zavarovanje za svojo terjatev in navedene pravice uresničuje v skladu s prejetimi navodili osebe, ki je te delnice zagotovila kot zavarovanje svoje obveznosti do družbe, ali
  • v zvezi z odobritvijo posojila pri opravljanju svoje običajne poslovne dejavnosti in glasovalne pravice uresničuje v interesu osebe, ki je te delnice zagotovila kot zavarovanje svoje obveznosti do družbe.

(5) Pri uporabi 1. in 4. točke prvega odstavka tega člena se za namen izračuna večine glasovalnih pravic v podrejeni družbi od skupnega števila delnic ali glasovalnih pravic v tej družbi odštejejo glasovalne pravice iz delnic, katerih imetnik je:

  1. ta družba sama,
  2. podrejena družba te družbe, ali
  3. druga oseba, ki je imetnik teh delnic za račun družb iz 1. ali 2. točke tega odstavka.

(6) Druga nadrejena oseba je vsaka fizična ali pravna oseba, ki ni nadrejena družba in ki glede glasovalnih pravic ali pravic imenovanja in odpoklica v podrejeni družbi izpolnjuje pogoje iz prvega do petega odstavka tega člena.

(7) Pojem nadrejena oseba je uporabljen kot skupni pojem za nadrejeno družbo in drugo nadrejeno osebo.

24. člen
(družbe, povezane s skupnim vodenjem)

Družbe, povezane s skupnim vodenjem, so družbe, ki med seboj niso tesno povezane, vendar je med njimi ena od naslednjih povezav:

  1. upravljajo se na enotni podlagi v skladu s sklenjeno pogodbo ali statutarnimi določbami, ali
  2. večina članov oziroma članic njihovih organov vodenja ali nadzora so iste osebe.
25. člen
(posredno imetništvo)

(1) Posredni imetnik delnic, poslovnih deležev ali drugih pravic, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju ali v kapitalu, je oseba, za račun katere je druga oseba kot neposredni imetnik pridobila te delnice, poslovne deleže ali druge pravice, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju ali v kapitalu.

(2) Šteje se, da je podrejena družba pridobila delnice, poslovne deleže ali druge pravice, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju ali v kapitalu, za račun svoje nadrejene družbe ali druge nadrejene osebe.

1.2.5. Drugi pojmi, uporabljeni v tem zakonu
26. člen
(premoženje v upravljanju)

(1) Premoženje v upravljanju je:

  1. premoženje, ki ga družba za upravljanje upravlja za račun oziroma v imenu in za račun investicijskih skladov, in
  2. premoženje investicijskih skladov, ki ga je družba za upravljanje na podlagi pogodbe o prenosu iz 131. člena tega zakona prenesla v upravljanje na drugega upravljavca.

(2) Premoženje v upravljanju ne vključuje premoženja, ki ga je družba za upravljanje na podlagi pogodbe o prenosu pridobila v upravljanje od drugega upravljavca premoženja oziroma upravljavca investicijskega sklada.

27. člen
(trženje enot investicijskih skladov)

(1) Trženje enot investicijskih skladov obsega vse storitve in posle, ki so kakorkoli povezani z distribucijo enot investicijskega sklada od družbe za upravljanje do vlagatelja. Trženje vključuje tudi aktivnosti povezane z oglaševanjem, obveščanjem in prodajo enot investicijskih skladov.

(2) Za oglaševanje investicijskih skladov se štejejo vsa tržna sporočila, ki so z uporabo tiskanih in elektronskih medijev naslovljena na vlagatelje in morebitne vlagatelje v investicijske sklade, katerih namen je prispevati k pridobivanju novih vplačil enot investicijskih skladov.

28. člen
(trajni nosilec podatkov)

Trajni nosilec podatkov je vsak nosilec podatkov, ki vlagatelju omogoča shranjevanje podatkov, naslovljenih osebno nanj, tako da so dostopni za poznejšo uporabo, dokler je potrebno za namene teh podatkov, in ki omogoča nespremenjeno predvajanje shranjenih podatkov.

29. člen
(enota investicijskega sklada)

Enoto investicijskega sklada predstavlja:

  1. investicijski kupon kot vrednostni papir, če je investicijski sklad oblikovan kot ločeno premoženje, ali
  2. delnica kot vrednostni papir, če je investicijski sklad ustanovljen v obliki delniške družbe.
30. člen
(prva in nadaljnja prodaja vrednostnih papirjev in instrumentov denarnega trga)

Prva prodaja vrednostnih papirjev in instrumentov denarnega trga je njihova prodaja na podlagi izdajateljeve ponudbe ob njihovi izdaji. Vse druge prodaje teh finančnih instrumentov, vključno s prodajo, ki jo opravi finančni posrednik, ki je te finančne instrumente odkupil od izdajatelja ob prvi prodaji, so nadaljnje prodaje.

2. DRUŽBA ZA UPRAVLJANJE
2.1. Statusne določbe
2.1.1. Pravnoorganizacijska oblika družb za upravljanje
31. člen
(pravnoorganizacijska oblika)

(1) Družba za upravljanje je lahko organizirana kot delniška družba, evropska delniška družba ali kot družba z omejeno odgovornostjo.

(2) Za pridobitev poslovnih deležev in imetnike teh deležev v družbi za upravljanje, ki je organizirana kot družba z omejeno odgovornostjo, se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o pridobitvi delnic in delničarjih družbe za upravljanje, ki je organizirana kot delniška družba.

(3) Družba za upravljanje mora imeti nadzorni svet.

32. člen
(uporaba določb ZGD-1 in ZPre-1 za družbe za upravljanje)

(1) Za družbe za upravljanje se uporabljajo določbe ZGD-1, ki se uporabljajo za delniške družbe, evropske delniške družbe oziroma družbe z omejeno odgovornostjo, če ni s tem zakonom drugače določeno.

(2) Za družbo za upravljanje in investicijski sklad, ki izpolnjujeta pogoje neodvisnosti oziroma ločitve premoženja iz 2. točke prvega odstavka 186. člena tega zakona, se ne uporablja tretji odstavek 8. člena ZPre-1.

2.1.2. Dejavnost družbe za upravljanje
33. člen
(dejavnost družbe za upravljanje)

(1) Družba za upravljanje opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov.

(2) V sodni register se ne sme vpisati firma, ki vsebuje besede družba za upravljanje ali izpeljanke iz teh besed, če pravna oseba ne izpolnjuje pogojev za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov.

(3) Družba za upravljanje lahko poleg storitev upravljanja investicijskih skladov opravlja tudi storitve iz 5. poglavja tega zakona.

(4) Družba za upravljanje ne sme opravljati drugih dejavnosti, razen storitev iz prvega in tretjega odstavka tega člena.

2.1.3. Osnovni kapital in dodatni kapital ter delnice družbe za upravljanje
34. člen
(osnovni kapital družbe za upravljanje)

(1) Najnižji znesek osnovnega kapitala družbe za upravljanje, ki opravlja izključno storitve upravljanja investicijskih skladov, je 125.000 eurov.

(2) Če vrednost premoženja v upravljanju, ki ga družba za upravljanje upravlja za račun investicijskih skladov, presega 250 milijonov eurov, mora družba za upravljanje poleg osnovnega kapitala iz prejšnjega odstavka zagotoviti dodatni kapital v višini 0,02 odstotka vrednosti razlike med premoženjem v upravljanju, ki ga družba za upravljanje upravlja za račun investicijskih skladov, in zneskom 250 milijonov eurov.

(3) Ne glede na prejšnji odstavek je družba za upravljanje dolžna zagotoviti dodatni kapital le v takšni višini, da vsota osnovnega kapitala iz prvega odstavka in dodatnega kapitala iz prejšnjega odstavka ne presega 10 milijonov eurov.

(4) Če družba za upravljanje opravlja tudi storitve iz 159. člena tega zakona, se znesek osnovnega kapitala družbe za upravljanje iz prvega do tretjega odstavka tega člena poveča za znesek iz 152. ali 153. člena ZTFI, odvisno od vrste storitev, ki jih opravlja družba za upravljanje.

(5) Za zagotovitev potrebnega osnovnega kapitala po tem členu se v osnovni kapital družbe za upravljanje štejejo postavke iz 1. do 3. točke prvega odstavka 83. člena tega zakona.

35. člen
(delnice družbe za upravljanje)

(1) Delnice družbe za upravljanje se lahko glasijo le na ime.

(2) Delnice družbe za upravljanje se lahko vplačajo samo v denarju.

(3) Delnice družbe za upravljanje morajo biti v celoti vplačane pred vpisom ustanovitve oziroma povečanja osnovnega kapitala v sodni register.

(4) Delnice družbe za upravljanje morajo biti izdane kot nematerializirani vrednostni papir, vpisan v centralnem registru.

(5) Družba za upravljanje ne sme posredno ali neposredno kreditirati in dajati jamstev za nakup lastnih delnic ali delnic družb, v kapitalu katerih je udeležena z najmanj 20-odstotnim deležem.

(6) Za kreditiranje iz prejšnjega odstavka se štejejo tudi drugi pravni posli, ki so po svojem ekonomskem namenu enaki kreditu.

(7) Peti odstavek tega člena se uporablja tudi za druge finančne instrumente, katerih izdajatelj je družba za upravljanje oziroma so družbe, v katerih je družba za upravljanje udeležena z najmanj 20-odstotnim deležem in se glede na njene lastnosti lahko upoštevajo pri izračunu kapitala družbe za upravljanje.

(8) Drugi odstavek tega člena se ne uporablja:

  1. pri ustanovitvi družbe za upravljanje ali povečanju njenega osnovnega kapitala zaradi združitve ali delitve,
  2. ob povečanju osnovnega kapitala družbe za upravljanje s stvarnim vložkom, katerega predmet so delnice druge družbe za upravljanje, če prva za tako povečanje pridobi dovoljenje Agencije.

(9) Za dovoljenje iz 2. točke prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o dovoljenju za združitev oziroma delitev.

2.1.4. Delničarji družbe za upravljanje
36. člen
(dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža)

(1) Oseba, ki namerava pridobiti delnice družbe za upravljanje, na podlagi katerih bi dosegla ali presegla kvalificirani delež (v nadaljnjem besedilu: bodoči kvalificirani imetnik), mora pred pridobitvijo takega deleža pridobiti dovoljenje Agencije.

(2) Agencija v izreku odločbe, s katero izda dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, določi višino deleža glasovalnih pravic ali deleža v kapitalu družbe za upravljanje, za pridobitev katerega se izdaja dovoljenje, kot enega od naslednjih razponov:

  1. delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu družbe za upravljanje, ki je enak ali večji od kvalificiranega deleža in manjši od 20 odstotkov;
  2. delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu družbe za upravljanje, ki je enak ali večji od 20 odstotkov in manjši od ene tretjine;
  3. delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu družbe za upravljanje, ki je enak ali večji od ene tretjine in manjši od 50 odstotkov;
  4. delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu družbe za upravljanje, ki je enak ali večji od 50 odstotkov;
  5. delež, na podlagi katerega bodoči kvalificirani imetnik postane nadrejena oseba družbe za upravljanje.

(3) Kvalificirani imetnik mora pred vsako nadaljnjo pridobitvijo delnic, na podlagi katere bi presegel razpon, za katerega velja že izdano dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, pridobiti novo dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža.

(4) Osebe, ki so se sporazumele, da bodo delovale usklajeno pri pridobivanju delnic družbe za upravljanje ali izvrševanju upravljavskih upravičenj iz teh delnic (v nadaljnjem besedilu: skupni kvalificirani imetniki) in nameravajo pridobiti delež, na podlagi katerega bi skupno dosegle ali presegle kvalificirani delež, morajo pred pridobitvijo takega deleža pridobiti dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža.

(5) Šteje se, če se ne dokaže drugače, da so se sporazumeli in da pri pridobitvi delnic družbe za upravljanje ali izvrševanju upravljavskih upravičenj iz teh delnic usklajeno delujejo:

  1. člani poslovodstva ali nadzornega sveta s pravnimi osebami, v katerih opravljajo to funkcijo;
  2. osebe, ki so med seboj povezane kot ožji družinski člani;
  3. družba za upravljanje in investicijski skladi, ki jih upravlja ta družba za upravljanje;
  4. osebe, ki so:
  • skupščini družbe za upravljanje predlagale sprejetje sklepa o imenovanju ali odpoklicu članov organa vodenja ali nadzora ali drugega sklepa, ki se po ZGD-1 sprejema z večino najmanj treh četrtin pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala, in
  • z uresničevanjem glasovalnih pravic ali na drug način dosegle sprejetje tega sklepa.

(6) Skupni kvalificirani imetniki, ki imajo veljavno dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, morajo pred vsako nadaljnjo pridobitvijo delnic družbe za upravljanje, na podlagi katere njihov skupni delež preseže razpon, za katerega velja že izdano dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, pridobiti novo dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža.

(7) Določbe prvega in drugega odstavka tega člena, 39. do 49. člena in 51. člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za skupne kvalificirane imetnike. Pri smiselni uporabi določb iz prejšnjega stavka se namesto besed »kvalificirani imetnik« uporablja besedilo »skupni kvalificirani imetniki«.

37. člen
(ugotavljanje kvalificiranega deleža)

(1) Kot osnova za ugotavljanje kvalificiranega deleža na podlagi glasovalnih pravic se upoštevajo vse delnice družbe za upravljanje z glasovalno pravico, vključno z lastnimi delnicami in delnicami, pri katerih je uresničevanje glasovalne pravice omejeno po zakonu ali po statutu družbe za upravljanje v skladu z zakonom.

(2) Pri ugotavljanju kvalificiranega deleža posamezne osebe (v nadaljnjem besedilu: morebitni kvalificirani imetnik) na podlagi glasovalnih pravic se upoštevajo glasovalne pravice, vsebovane v delnicah:

  1. katerih imetnik je morebitni kvalificirani imetnik za svoj račun;
  2. katerih imetnik je tretja oseba, s katero je morebitni kvalificirani imetnik sklenil pogodbo, ki pogodbeni stranki zavezuje, da z usklajenim uresničevanjem glasovalnih pravic, katerih imetnici sta, izvajata trajno skupno politiko upravljanja družbe za upravljanje;
  3. katerih imetnik je tretja oseba, s katero je morebitni kvalificirani imetnik sklenil pogodbo, na podlagi katere je na to osebo odplačno začasno prenesel uresničevanje glasovalnih pravic;
  4. ki so začasno prenesene na morebitnega kvalificiranega imetnika kot zavarovanje, če nadzoruje glasovalne pravice, vsebovane v teh delnicah, in izrazi namero, da jih bo uresničeval;
  5. glede katerih ima morebitni kvalificirani imetnik pravico užitka;
  6. katerih imetnik je podrejena družba morebitnega kvalificiranega imetnika ali iz katerih lahko podrejena družba morebitnega kvalificiranega imetnika uresničuje glasovalne pravice v pomenu iz 2. do 5. točke tega odstavka;
  7. katerih imetnik je morebitni kvalificirani imetnik za račun tretje osebe in iz katerih lahko uresničuje glasovalno pravico po lastni presoji, če ne prejme ustreznih navodil te tretje osebe;
  8. katerih imetnik je tretja oseba v svojem imenu in za račun morebitnega kvalificiranega imetnika;
  9. iz katerih lahko morebitni kvalificirani imetnik uresničuje glasovalne pravice kot pooblaščenec in ki jih ta lahko uresničuje po lastni presoji, če ne prejme ustreznih navodil od njihovega imetnika.

(3) Kot osnova za ugotavljanje kvalificiranega deleža na podlagi udeležbe v kapitalu se upoštevajo vse delnice, na katere je razdeljen osnovni kapital družbe za upravljanje, vključno z lastnimi delnicami.

(4) Pri ugotavljanju kvalificiranega deleža posameznega kvalificiranega imetnika na podlagi udeležbe v kapitalu se smiselno uporabljajo 1., 2., 3., 5., 6. in 8. točka drugega odstavka tega člena.

38. člen
(izjeme pri ugotavljanju kvalificiranega deleža)

(1) Pri ugotavljanju kvalificiranega deleža se ne upoštevajo:

  1. delnice, ki jih je morebitni kvalificirani imetnik pridobil izključno za poravnavo znotraj običajno kratkega poravnalnega obdobja, in
  2. delnice, ki jih je morebitni kvalificirani imetnik pridobil za račun tretje osebe v zvezi z opravljanjem skrbniških storitev, če lahko iz teh delnic uresničuje glasovalne pravice samo na podlagi navodil, ki mu jih da oseba, za račun katere jih ima, v pisni obliki ali ustrezni elektronski obliki.

(2) Pri ugotavljanju kvalificiranega deleža družbe, ki je nadrejena družbi za upravljanje, se ne upoštevajo deleži iz naložb investicijskih skladov, ki jih skladno s tem zakonom oziroma predpisi držav članic, sprejetimi zaradi prenosa Direktive 2009/65/ES, upravlja družba za upravljanje, v delnice družbe za upravljanje, če družba za upravljanje uresničuje glasovalne pravice iz teh deležev neodvisno od nadrejene družbe.

(3) Prejšnji odstavek se ne uporablja, če:

  1. je nadrejena družba ali tej podrejena družba imetnica delnic družbe za upravljanje z glasovalno pravico, ki jih upravlja druga družba za upravljanje, in
  2. druga družba za upravljanje ne more uresničevati glasovalnih pravic iz teh delnic po lastni presoji, temveč samo po neposrednih ali posrednih navodilih nadrejene družbe ali tej podrejene družbe.

(4) Pri ugotavljanju kvalificiranega deleža družbe, ki je nadrejena investicijskemu podjetju, ki je v skladu z ZTFI oziroma predpisi držav članic, sprejetimi zaradi prenosa Direktive 2004/39/ES upravičeno opravljati investicijske storitve in posle, se ne upoštevajo deleži iz naložb v delnice družbe za upravljanje, ki jih upravlja to investicijsko podjetje pri opravljanju storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti v pomenu, opredeljenem v četrtem odstavku 8. člena ZTFI, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

  1. investicijsko podjetje ima ustrezno dovoljenje pristojnega nadzornega organa za opravljanje investicijske storitve gospodarjenja s finančnim instrumenti iz 4. točke prvega odstavka 8. člena ZTFI,
  2. investicijsko podjetje:
  • lahko uresničuje glasovalne pravice iz naložb v delnice družbe za upravljanje z glasovalno pravico samo na podlagi navodil, ki mu jih da stranka, za račun katere gospodari z njimi, v pisni obliki ali ustrezni elektronski obliki, ali
  • je z uporabo ustreznih ukrepov zagotovilo ustrezne pogoje, enakovredne pogojem, določenim v tem zakonu oziroma predpisih držav članic, sprejetimi zaradi prenosa Direktive 2009/65/ES, da se storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti opravljajo neodvisno od drugih storitev in poslov, ki jih opravlja investicijsko podjetje, in
  1. investicijsko podjetje uresničuje glasovalne pravice neodvisno od nadrejene družbe.

(5) Prejšnji odstavek se ne uporablja, če:

  1. je nadrejena družba ali tej podrejena družba imetnica delnic družbe za upravljanje z glasovalno pravico, ki jih upravlja investicijsko podjetje, in
  2. investicijsko podjetje ne more uresničevati glasovalnih pravic iz teh delnic po lastni presoji, temveč samo po neposrednih ali posrednih navodilih nadrejene družbe ali tej podrejene družbe.

(6) Pri ugotavljanju kvalificiranega deleža banke, banke države članice ali investicijskega podjetja se ne upoštevajo delnice, ki jih je ta banka, banka države članice ali investicijsko podjetje pridobilo pri opravljanju storitve izvedbe prve ali nadaljnje prodaje finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa iz 6. točke prvega odstavka 8. člena ZTFI, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

  1. banka, banka države članice ali investicijsko podjetje je v skladu z ZTFI oziroma predpisi držav članic, sprejetimi zaradi prenosa Direktive 2004/39/ES upravičeno opravljati investicijske storitve iz 6. točke prvega odstavka 8. člena ZTFI,
  2. banka, banka države članice ali investicijsko podjetje ne uresničuje glasovalnih pravic, vsebovanih v delnicah, in ne izvršuje drugih upravljavskih upravičenj iz delnic tako, da bi s tem vplivalo na vodenje poslov družbe za upravljanje, in
  3. banka, banka države članice ali investicijsko podjetje delnice odtuji v enem letu po pridobitvi.
39. člen
(zahteva za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža)

(1) Zahteva za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža obsega:

  1. višino deleža glasovalnih pravic ali deleža v kapitalu družbe za upravljanje, ki ga namerava pridobiti bodoči kvalificirani imetnik;
  2. druge podatke iz prvega odstavka 543. člena ZTFI, ki jih mora obsegati vsaka zahteva.

(2) Zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža se priloži dokumentacijo in informacije o tem, da bodoči kvalificirani imetnik ustreza merilom iz 41. člena tega zakona, ki jih Agencija podrobneje predpiše na podlagi prve točke 52. člena tega zakona.

40. člen
(posvetovanje s pristojnimi nadzornimi organi)

(1) Agencija se pred odločitvijo o izdaji dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža posvetuje s pristojnim nadzornim organom posamezne države članice, če je bodoči kvalificirani imetnik:

  1. družba za upravljanje te države članice,
  2. kreditna institucija, zavarovalnica, pozavarovalnica ali investicijsko podjetje te države članice, ali
  3. oseba, ki je nadrejena osebam iz 1. ali 2. točke tega odstavka.

(2) Agencija se pred odločitvijo o izdaji dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža posvetuje s pristojnim nadzornim organom Republike Slovenije, če je bodoči kvalificirani imetnik:

  1. kreditna institucija, zavarovalnica ali pozavarovalnica Republike Slovenije, ali
  2. oseba, ki je nadrejena osebam iz prejšnje točke.

(3) Agencija se s pristojnimi nadzornimi organi držav članic in Republike Slovenije posvetuje in izmenjuje informacije glede primernosti delničarjev, dobrega imena in izkušenj članov uprav družb znotraj iste skupine in druge informacije, ki so nujne ali pomembne za presojo, ali bodoči kvalificirani imetnik ustreza merilom iz 41. člena tega zakona.

(4) Če se Agencija po prvem ali drugem odstavku tega člena pred odločitvijo o izdaji dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža posvetuje s pristojnimi nadzornimi organi, obsega obrazložitev odločbe, s katero odloči o izdaji dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža ali zavrne zahtevo za izdajo tega dovoljenja, poleg vsebin, ki jih mora obsegati vsaka obrazložitev odločbe, tudi stališča Agencije o stališčih in pomislekih drugih nadzornih organov.

(5) Če je bodoči kvalificirani imetnik nadzorovana finančna družba tretje države, priloži zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža tudi soglasje oziroma mnenje pristojnega nadzornega organa ali obvestilo, da v skladu s predpisi, ki veljajo za bodočega kvalificiranega imetnika v državi njegovega sedeža, tako soglasje oziroma mnenje ni potrebno.

41. člen
(presoja primernosti bodočega kvalificiranega imetnika)

(1) Da bi se zagotovilo varno in skrbno upravljanje družbe za upravljanje, v kateri namerava bodoči kvalificirani imetnik pridobiti kvalificirani delež, presoja Agencija pri odločanju o izdaji dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža ob upoštevanju vpliva, ki bi ga verjetno imel bodoči kvalificirani imetnik na upravljanje družbe za upravljanje, če pridobi kvalificirani delež, ki je predmet zahteve, primernost bodočega kvalificiranega imetnika na podlagi naslednjih meril:

  1. ugleda bodočega kvalificiranega imetnika;
  2. ugleda in izkušenj oseb, ki bodo imele možnost upravljati družbo za upravljanje ali drugače vplivati na poslovanje družbe za upravljanje, če bodoči kvalificirani imetnik pridobi kvalificirani delež, ki je predmet zahteve;
  3. finančne trdnosti bodočega kvalificiranega imetnika, zlasti v zvezi z vrstami poslov, ki jih opravlja ali načrtuje družba za upravljanje;
  4. verjetnih posledic, če bodoči kvalificirani imetnik pridobi kvalificirani delež, ki je predmet zahteve, za sposobnosti družbe za upravljanje ravnati v skladu s pravili varnega in skrbnega poslovanja ter izpolnjevati zahteve in omejitve, določene v 2.2. oddelku tega zakona.

(2) Pri presoji primernosti bodočega kvalificiranega imetnika na podlagi merila iz 4. točke prejšnjega odstavka Agencija presodi tudi organizacijski ustroj, procese in sisteme znotraj skupine, katere del bo postala družba za upravljanje, če bodoči kvalificirani imetnik pridobi kvalificirani delež, ki je predmet zahteve, in verjetne posledice za možnost izvajanja učinkovitega nadzora, učinkovite izmenjave informacij med pristojnimi nadzornimi organi in razmejitve pristojnosti in odgovornosti za nadzor med pristojnimi nadzornimi organi.

(3) Pri presoji primernosti bodočega kvalificiranega imetnika Agencija presodi tudi, ali obstajajo razlogi za sum, da:

  1. je bilo ali bo v zvezi s pridobitvijo kvalificiranega deleža, ki je predmet zahteve, storjeno dejanje pranja denarja iz prvega odstavka 2. člena ZPPDFT ali financiranja terorizma iz drugega odstavka 2. člena ZPPDFT, ali izveden poskus tega dejanja, ali
  2. bo ta pridobitev povečala tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma iz prvega odstavka 6. člena ZPPDFT.

(4) Primernosti bodočega kvalificiranega imetnika Agencija ne sme presojati z vidika gospodarskih potreb trga.

(5) Če Agencija hkrati obravnava dve ali več zahtev za pridobitev kvalificiranega deleža v isti družbi za upravljanje, mora vse bodoče kvalificirane imetnike obravnavati nediskriminatorno.

42. člen
(zavrnitev zahteve za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža)

(1) Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža samo, če:

  1. bodoči kvalificirani imetnik ne ustreza merilom iz 1. do 3. točke prvega odstavka prejšnjega člena;
  2. na podlagi meril iz prejšnjega člena presodi, da je verjetno, če bodoči kvalificirani imetnik pridobi kvalificirani delež, ki je predmet zahteve, da bo:
  • ogrožena sposobnost družbe za upravljanje ravnati v skladu s pravili varnega in skrbnega poslovanja ter izpolnjevati zahteve in omejitve, določene v 2.2. oddelku tega zakona, ali
  • ovirano ali oteženo izvajanje učinkovitega nadzora, učinkovite izmenjave informacij med pristojnimi nadzornimi organi oziroma razmejitve pristojnosti in odgovornosti za nadzor med pristojnimi nadzornimi organi;
  1. obstajajo razlogi za sum, da:
  • je bilo ali bo v zvezi s pridobitvijo kvalificiranega deleža, ki je predmet zahteve, storjeno dejanje pranja denarja iz prvega odstavka 2. člena ZPPDFT ali financiranja terorizma iz drugega odstavka 2. člena ZPPDFT ali izveden poskus tega dejanja, ali
  • bo ta pridobitev povečala tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma iz prvega odstavka 6. člena ZPPDFT;
  1. bodoči kvalificirani imetnik v roku, določenem z zahtevo iz šestega ali sedmega odstavka 547.a člena ZTFI, ne predloži vse dokumentacije in informacij, potrebnih za presojo njegove primernosti po merilih iz prejšnjega člena.

(2) Agencija zavrne zahtevo za pridobitev kvalificiranega deleža bodočemu kvalificiranemu imetniku tretje države tudi, če je ob upoštevanju predpisov države te osebe oziroma ob upoštevanju prakse države te osebe pri uporabi in izvrševanju teh predpisov verjetno, da bo ovirano oziroma oteženo izvajanje učinkovitega nadzora, učinkovite izmenjave informacij med pristojnimi nadzornimi organi in razmejitve pristojnosti in odgovornosti za nadzor med pristojnimi nadzornimi organi.

43. člen
(rok za pridobitev deleža, na katerega se nanaša dovoljenje)

(1) Agencija lahko z odločbo o dovoljenju za pridobitev kvalificiranega deleža ali kasneje bodočemu kvalificiranemu imetniku naloži, da mora v roku, ki ga določi, pridobiti delnice družbe za upravljanje, na podlagi katerih doseže razpon, za katerega je izdano dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža. Rok ne sme biti krajši od šestih mesecev od vročitve odločbe, s katero je Agencija določila ta rok.

(2) Agencija lahko na zahtevo bodočega kvalificiranega imetnika podaljša rok iz prejšnjega odstavka.

(3) Bodoči kvalificirani imetnik mora zahtevo za podaljšanje roka za pridobitev deleža vložiti pred iztekom roka iz prvega odstavka tega člena.

44. člen
(prenehanje veljavnosti dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža)

(1) Če je Agencija po prvem odstavku prejšnjega člena določila rok za pridobitev delnic družbe za upravljanje in bodoči kvalificirani imetnik v tem roku ne pridobi delnic družbe za upravljanje, na podlagi katerih bi dosegel kvalificirani delež, dovoljenje preneha veljati v celoti.

(2) Če je Agencija po prvem odstavku prejšnjega člena določila rok za pridobitev delnic družbe za upravljanje in kvalificirani imetnik v tem roku doseže kvalificirani delež, ne doseže pa razpona, za katerega je izdano dovoljenje, dovoljenje preneha veljati v delu, ki presega razpon, ki ga je imetnik dosegel.

(3) Če kvalificirani imetnik po pridobitvi deleža v razponu, za katerega je bilo izdano dovoljenje, odsvoji delnice družbe za upravljanje tako, da njegov delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu družbe za upravljanje ne dosega več razpona, za katerega je bilo izdano dovoljenje, dovoljenje preneha veljati v delu, ki presega razpon, ki ga imetnik dosega po odsvojitvi.

(4) Prejšnji odstavek se smiselno uporablja tudi, če se delež kvalificiranega imetnika zmanjša zaradi povečanja osnovnega kapitala ali drugih korporacijskih dejanj družbe za upravljanje.

(5) O prenehanju ali delnem prenehanju veljavnosti dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža izda Agencija ugotovitveno odločbo.

45. člen
(glasovalne pravice iz delnic družbe za upravljanje, pridobljenih v nasprotju z zakonom)

(1) Imetnik iz delnic družbe za upravljanje, ki jih je pridobil ali jih ima v nasprotju s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: neupravičeni imetnik), nima glasovalnih pravic.

(2) Število delnic, iz katerih neupravičeni imetnik lahko uresničuje glasovalne pravice, se izračuna, če imetnik na podlagi delnic:

  1. dosega ali presega 10-odstotni delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu družbe za upravljanje, ne da bi imel dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, ali če je bilo imetniku dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža odvzeto: tako da se od števila delnic, ki predstavlja 10-odstotni delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu družbe za upravljanje, odšteje ena delnica;
  2. presega razpon, za katerega velja dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža: tako, da je število enako številu delnic, ki predstavlja zgornjo mejo razpona, za katerega ima imetnik veljavno dovoljenje.

(3) Glasovalne pravice, ki jih neupravičeni imetnik ni upravičen uresničevati, se prištejejo glasovalnim pravicam drugih delničarjev v sorazmerju z njihovo udeležbo v vseh glasovalnih pravicah iz delnic družbe za upravljanje.

(4) Če neupravičeni imetnik v enem mesecu od pridobitve vloži zahtevo za dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža in če Agencija to dovoljenje izda, pridobi imetnik z dnem dokončnosti odločbe o dovoljenju za pridobitev kvalificiranega deleža glasovalne pravice iz delnic do števila delnic, ki predstavljajo zgornjo mejo razpona, za katerega je izdano to dovoljenje.

(5) Družba za upravljanje neupravičenemu imetniku ne sme omogočiti uresničevanja glasovalnih pravic iz prvega odstavka tega člena.

(6) Določbe prvega do petega odstavka tega člena ter 46. in 47. člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi, če se delež kvalificiranega imetnika poveča zaradi zmanjšanja osnovnega kapitala ali drugih korporacijskih dejanj družbe za upravljanje. Pri smiselni uporabi določb iz prejšnjega stavka enomesečni rok za vložitev zahteve za dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža teče od dneva, ko kvalificirani imetnik izve ali bi lahko zvedel, da se je njegov delež povečal zaradi korporacijskega dejanja družbe za upravljanje.

46. člen
(odredba o odsvojitvi delnic)

(1) Če neupravičeni imetnik v enem mesecu od pridobitve delnic družbe za upravljanje ne vloži zahteve za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža, mu Agencija z odredbo naloži, da delnice, ki jih ima v nasprotju s tem zakonom, odsvoji. V odredbi o odsvojitvi delnic Agencija določi rok za odsvojitev delnic, ki ne sme biti krajši od treh in ne daljši od šestih mesecev.

(2) Neupravičeni imetnik mora do izteka roka, določenega v odredbi o odsvojitvi delnic, Agenciji predložiti:

  1. poročilo o odsvojitvi delnic, ki mora obsegati podatke o pridobitelju oziroma pridobiteljih delnic, in
  2. dokaze o odsvojitvi.

(3) Agencija lahko od pridobitelja delnic iz prejšnjega odstavka zahteva, da se izjasni, ali je delnice pridobil v svojem imenu in za svoj račun. Agencija lahko v postopku presoje, ali je imetnik ravnal v skladu z odredbo o odsvojitvi delnic, izvede ustrezne dokaze o okoliščini, za čigav račun je pridobitelj pridobil delnice. V postopku iz prejšnjega stavka se smiselno uporablja

47. člen
(odločba o prepovedi uresničevanja pravic iz delnic)

(1) Če neupravičeni imetnik delnic ne odsvoji v roku, določenem z odredbo o odsvojitvi delnic, ali če Agencija v postopku po tretjem odstavku prejšnjega člena ugotovi, da ima pridobitelj delnice, ki so bile predmet odredbe o odsvojitvi delnic, v svojem imenu in za račun neupravičenega imetnika (v nadaljnjem besedilu: neupravičeni pridobitelj), izda odločbo, s katero neupravičenemu imetniku in morebitnim neupravičenim pridobiteljem prepove uresničevanje vseh pravic iz delnic družbe za upravljanje, ki jih ima v nasprotju s tem zakonom, in prepove družbi za upravljanje, da bi navedenim osebam na kakršen koli način omogočila uresničevanje pravic iz teh delnic (v nadaljnjem besedilu: odločba o prepovedi uresničevanja pravic iz delnic).

(2) Po izdaji odločbe o prepovedi uresničevanja pravic iz delnic lahko neupravičeni imetnik in morebitni neupravičeni pridobitelji uresničujejo samo še pravice iz števila delnic, ki se izračuna s smiselno uporabo drugega odstavka 45. člena tega zakona.

(3) Izrek odločbe o prepovedi uresničevanja pravic iz delnic obsega:

  1. podatke o neupravičenem imetniku, in če je imetnik delnice odsvojil neupravičenemu pridobitelju, tudi podatke o neupravičenem pridobitelju ali pridobiteljih;
  2. število delnic, iz katerih lahko neupravičeni imetnik in morebitni neupravičeni pridobitelji skupno uresničujejo pravice iz delnic.

(4) Odločba o prepovedi uresničevanja pravic iz delnic družbe za upravljanje se vroči tudi družbi za upravljanje. Družba za upravljanje od vročitve odločbe neupravičenemu imetniku in neupravičenim pridobiteljem iz delnic, na katere se odločba nanaša, ne sme omogočiti uresničevanja nobenih pravic iz teh delnic.

(5) Če je družba za upravljanje v obdobju od vročitve odločbe o prepovedi uresničevanja pravic iz delnic do dneva, ko je delnice, na katere se je nanašala ta odločba, pridobil nov imetnik v skladu s tem zakonom, izplačala dividendo, mora družba za upravljanje dividendo, ki pripade navedenim delnicam, izplačati novemu imetniku v osmih dneh po tem, ko jo novi imetnik obvesti o pridobitvi delnic.

48. člen
(odvzem dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža)

(1) Agencija lahko odvzame dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, če nastopijo okoliščine iz 42. člena tega zakona.

(2) Z dokončnostjo odločbe o odvzemu dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža nastopijo pravne posledice iz 45. člena tega zakona.

49. člen
(obvestila kvalificiranega imetnika Agenciji)

(1) Če namerava kvalificirani imetnik, ki je pridobil dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, odtujiti delnice tako, da bi se zaradi tega njegov delež zmanjšal pod spodnjo mejo razpona, za katerega velja dovoljenje, mora o tem predhodno obvestiti Agencijo.

(2) Kvalificirani imetnik mora Agencijo nemudoma obvestiti o vsaki združitvi ali delitvi, pri kateri je udeležen, in o vsaki drugi statusni spremembi.

(3) Nadrejeni finančni holding in mešani poslovni holding, ki ima v skladu z dovoljenjem za pridobitev kvalificiranega deleža položaj družbi za upravljanje nadrejene družbe, mora Agencijo obvestiti tudi o vsaki spremembi članov oziroma članic njegovega poslovodstva.

50. člen
(delničarski sporazum)

(1) Delničarji družbe za upravljanje, ki so skupno imetniki delnic, na podlagi katerih ne dosegajo kvalificiranega deleža v družbi za upravljanje, in ki sklenejo sporazum o usklajenem izvrševanju upravljavskih upravičenj iz teh delnic (v nadaljnjem besedilu: delničarski sporazum), morajo v osmih dneh po sklenitvi o tem sporazumu obvestiti Agencijo.

(2) Delničarji družbe za upravljanje, ki so skupno imetniki delnic, na podlagi katerih dosegajo ali presegajo kvalificirani delež v družbi za upravljanje, in ki nameravajo skleniti delničarski sporazum (v nadaljnjem besedilu: kvalificirani delničarski sporazum), morajo pred sklenitvijo tega sporazuma pridobiti dovoljenje Agencije za pridobitev kvalificiranega deleža.

(3) Udeleženci kvalificiranega delničarskega sporazuma, ki imajo veljavno dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, morajo pred vsako nadaljnjo pridobitvijo delnic družbe za upravljanje, na podlagi katere skupni delež udeležencev kvalificiranega delniškega sporazuma preseže razpon, za katerega velja že izdano dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, pridobiti novo dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža.

(4) Prejšnji odstavek se smiselno uporablja, tudi če:

  1. namerava h kvalificiranemu delniškemu sporazumu pristopiti nov udeleženec, ali
  2. bi po sklenitvi delniškega sporazuma iz prejšnjega odstavka zaradi pridobitve dodatnih delnic ali zaradi pristopa novega udeleženca skupni delež udeležencev sporazuma dosegel ali presegel kvalificirani delež v družbi za upravljanje.

(5) 36. do 49. člen tega zakona o dovoljenju za pridobitev kvalificiranega deleža ter o pravicah in obveznostih posameznega kvalificiranega imetnika se smiselno uporabljajo tudi za udeležence kvalificiranega delniškega sporazuma. Pri smiselni uporabi določb iz prejšnjega stavka se namesto besed »kvalificirani imetnik« uporablja besedilo »udeleženci kvalificiranega delniškega sporazuma«.

51. člen
(drugi primeri pridobitve položaja nadrejene osebe družbe za upravljanje)
(1) Oseba, ki namerava skleniti podjetniško pogodbo korporacijskega prava ali drug pravni posel, na podlagi katerega bo pridobila položaj nadrejene osebe družbe za upravljanje, mora pred sklenitvijo tega pravnega posla pridobiti dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža iz 2. točke drugega odstavka 36. člena tega zakona, ne glede na to, ali je hkrati delničar družbe za upravljanje oziroma kakšen delež delnic družbe za upravljanje ima.
(2) Za dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža ter za pravice in obveznosti kvalificiranega imetnika iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe 36. do 49. člena tega zakona, pri čemer se namesto besedila »pravice iz delnic družbe za upravljanje« uporablja besedilo »pravice iz prvega odstavka 23. člena tega zakona« in namesto besedila »odsvojitev delnic družbe za upravljanje« uporablja besedilo »odsvojitev ali odpoved pravicam iz prvega odstavka 23. člena tega zakona«.
52. člen
(akt o kvalificiranih imetnikih)

Agencija predpiše:

  1. podrobnejša merila za presojo primernosti bodočega kvalificiranega imetnika iz 41. člena tega zakona;
  2. podrobnejšo vsebino dokumentacije in informacij, ki jih je treba priložiti zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža;
  3. podrobnejšo vsebino in način pošiljanja obvestil iz 49. člena tega zakona.
2.1.5. Organi vodenja in nadzora družbe za upravljanje
2.1.5.1. Skupne določbe
53. člen
(sistem upravljanja družbe za upravljanje)

(1) Družba za upravljanje lahko izbere dvotirni ali enotirni sistem upravljanja družbe.

(2) Za izvršne direktorje družbe za upravljanje z enotirnim sistemom upravljanja se smiselno uporabljajo 54. do 62. člen, 67. ter 68. člen in druge določbe tega zakona v delu, ki se nanašajo na upravo družbe za upravljanje, za druge člane oziroma članice upravnega odbora pa 63. do 68. člen in druge določbe tega zakona v delu, ki se nanašajo na nadzorni svet družbe za upravljanje.

(3) V družbi za upravljanje z enotirnim sistemom upravljanja veljajo za izvršne direktorje in člane upravnega odbora naslednja posebna pravila:

  1. upravni odbor družbe za upravljanje mora imenovati najmanj dva izvršna direktorja;
  2. za izvršnega direktorja je lahko imenovana največ polovica članov upravnega odbora družbe za upravljanje;
  3. člani upravnega odbora, ki niso izvršni direktorji, ne smejo voditi poslov družbe za upravljanje.
2.1.5.2. Uprava družbe za upravljanje
54. člen
(uprava družbe za upravljanje)

(1) Uprava družbe za upravljanje mora imeti najmanj dva člana, ki družbo za upravljanje skupaj zastopata in predstavljata v pravnem prometu. Nihče od članov uprave družbe za upravljanje oziroma prokurist ne sme biti pooblaščen za samostojno zastopanje družbe za upravljanje za celoten obseg poslov iz dejavnosti družbe za upravljanje.

(2) Člani uprave družbe za upravljanje, ki opravljajo svoje naloge na podlagi pogodbe o zaposlitvi, morajo opravljati posle vodenja družbe za upravljanje za polni delovni čas.

(3) Najmanj en član uprave družbe za upravljanje mora imeti znanje slovenskega jezika, primerno za opravljanje dolžnosti člana uprave družbe za upravljanje.

(4) Posli družbe za upravljanje se morajo voditi v Republiki Sloveniji.

(5) Za poslovodje družbe za upravljanje, ki je organizirana kot družba z omejeno odgovornostjo, se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o upravi družbe za upravljanje, ki je organizirana kot delniška družba.

55. člen
(pogoji za člana uprave družbe za upravljanje)

(1) Za člana uprave družbe za upravljanje je lahko imenovana samo oseba, ki:

  1. je ustrezno strokovno usposobljena ter ima lastnosti in izkušnje, potrebne za vodenje poslov družbe za upravljanje, in
  2. ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja, storjenega z naklepom, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali zaradi enega od naslednjih kaznivih dejanj, storjenih iz malomarnosti: povzročitve smrti iz malomarnosti, hude telesne poškodbe, posebno hude telesne poškodbe, ogrožanja varnosti pri delu, prikrivanja, izdaje in neupravičene pridobitve poslovne tajnosti, pranja denarja, izdaje uradne tajnosti, povzročitve splošne nevarnosti ali izdaje državne tajnosti, in obsodba še ni bila izbrisana.

(2) Šteje se, če se ne dokaže drugače, da je pogoj iz 1. točke prejšnjega odstavka izpolnjen, če ima oseba najmanj petletne izkušnje pri vodenju poslov podjetja primerljive velikosti in dejavnosti kot družba za upravljanje oziroma drugih primerljivih poslov.

(3) Podatke iz 2. točke prvega odstavka tega člena pridobi Agencija od kandidata za člana uprave družbe za upravljanje, lahko pa jih pridobi iz kazenske evidence.

56. člen
(sklep nadzornega sveta o imenovanju za člana uprave družbe za upravljanje)

(1) Nadzorni svet mora odločiti o imenovanju določene osebe za člana uprave družbe za upravljanje, preden ta oseba vloži zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje te funkcije.

(2) Sklep nadzornega sveta o imenovanju določene osebe za člana uprave družbe za upravljanje učinkuje pod:

  1. odložnim pogojem, ki nastopi, če ta oseba pridobi dovoljenje za opravljanje te funkcije, in
  2. razveznim pogojem, ki nastopi, če:
  • ta oseba v 15 dneh po prejemu sklepa o imenovanju za člana uprave družbe za upravljanje ne vloži zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje te funkcije ali če tako zahtevo umakne, ali
  • Agencija zavrže ali zavrne zahtevo te osebe za izdajo dovoljenja za opravljanje te funkcije.
57. člen
(dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave družbe za upravljanje)

(1) Funkcijo člana uprave posamezne družbe za upravljanje lahko opravlja le oseba, ki pridobi dovoljenje Agencije za opravljanje funkcije člana uprave te družbe za upravljanje.

(2) Zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave družbe za upravljanje mora kandidat za člana uprave priložiti:

  1. dokaze o izpolnjevanju pogojev iz 55. člena tega zakona, in
  2. sklep nadzornega sveta družbe za upravljanje o imenovanju za člana uprave družbe za upravljanje.

(3) Agencija lahko odloči, da mora kandidat za člana uprave v postopku odločanja o dovoljenju opraviti predstavitev vodenja poslov družbe za upravljanje.

(4) Agencija izda dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave družbe za upravljanje, če kandidat izpolnjuje pogoje za člana uprave družbe za upravljanje.

(5) Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave družbe za upravljanje, če:

  1. kandidat ne izpolnjuje pogojev iz 55. člena tega zakona, ali
  2. iz podatkov, s katerimi razpolaga, izhaja, da bi bilo zaradi dejavnosti in poslov, ki jih kandidat za člana uprave opravlja, oziroma zaradi dejanj, ki jih je storil, lahko ogroženo poslovanje družbe za upravljanje v skladu s pravili varnega in skrbnega poslovanja.

(6) Dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave družbe za upravljanje preneha veljati, če osebi preneha funkcija člana uprave družbe za upravljanje, na katero se dovoljenje nanaša.

(7) Nadzorni svet družbe za upravljanje mora Agencijo obvestiti o tem, da je osebi prenehala funkcija člana uprave družbe za upravljanje, v petih delovnih dneh po prenehanju funkcije.

(8) Če dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave družbe za upravljanje preneha veljati, izda Agencija odločbo, s katero ugotovi, da je dovoljenje prenehalo veljati.

58. člen
(dolžnosti in odgovornosti članov uprave)

(1) Člani uprave družbe za upravljanje zagotovijo, da družba za upravljanje posluje v skladu:

  1. s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi;
  2. z zakoni, ki urejajo opravljanje storitev, ki jih opravlja družba za upravljanje, in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi;
  3. z drugimi pravili stroke.

(2) Člani uprave družbe za upravljanje solidarno odgovarjajo družbi za upravljanje za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih dolžnosti iz prejšnjega odstavka, razen če dokažejo, da so pri izpolnjevanju svojih dolžnosti ravnali s profesionalno skrbnostjo stroke upravljanja družbe za upravljanje.

59. člen
(obveščanje nadzornega sveta)

(1) Uprava družbe za upravljanje mora nemudoma pisno obvestiti nadzorni svet družbe za upravljanje:

  1. če je ogrožena likvidnost ali kapitalska ustreznost družbe za upravljanje,
  2. če nastopijo razlogi za prenehanje ali odvzem dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov, dovoljenja za opravljanje storitev gospodarjenja s finančnimi instrumentni oziroma dovoljenja za opravljanje pomožnih storitev,
  3. o nastanku vsake velike izpostavljenosti, in
  4. o ugotovitvah Agencije, davčne inšpekcije in drugih nadzornih organov v postopkih nadzora nad družbo za upravljanje.

(2) Član uprave družbe za upravljanje mora nadzorni svet nemudoma pisno obvestiti o:

  1. tem, da je bil imenovan ali da mu je prenehala funkcija v organih vodenja ali nadzora drugih pravnih oseb, in
  2. pravnih poslih, na podlagi katerih je posredno ali neposredno, sam ali njegov ožji družinski član pridobil delnice oziroma poslovne deleže pravne osebe, na podlagi katerih skupaj s svojimi ožjimi družinskimi člani v tej pravni osebi doseže ali preseže kvalificirani delež oziroma se njihov delež zmanjša pod mejo kvalificiranega deleža.
60. člen
(odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave)

(1) Agencija odvzame dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave družbe za upravljanje, če:

  1. je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov;
  2. uprava, katere član je, krši obveznosti iz 194. člena tega zakona;
  3. član uprave huje krši druge obveznosti člana uprave, določene s predpisi ali pravili iz prvega odstavka 58. člena tega zakona;
  4. je član uprave pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja iz 2. točke prvega odstavka 55. člena tega zakona;
  5. nastopijo okoliščine iz petega odstavka 57. člena tega zakona;
  6. krši prepoved trgovanja na podlagi notranjih informacij ali prepoved tržne manipulacije po določbah ZTFI.

(2) Kršitev obveznosti iz 3. točke prejšnjega odstavka ima značilnost hujše kršitve, če:

  1. je zaradi te kršitve ogrožena likvidnost ali kapitalska ustreznost družbe za upravljanje, ali
  2. član uprave stori kršitev enakih značilnosti že drugič v treh letih.
61. člen
(pogojni odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave)

(1) Z odločbo o odvzemu dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave lahko Agencija hkrati izreče, da se odvzem ne bo izvršil, če član uprave v preizkusnem obdobju, ki ga določi Agencija in ki ne sme biti krajše od šestih mesecev in ne daljše od dveh let od dneva izdaje odločbe, ne bo storil nove kršitve, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje ali izreči opomin.

(2) Agencija prekliče pogojni odvzem dovoljenja in dovoljenje odvzame, če član uprave v preizkusnem obdobju stori novo kršitev, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje ali izreči opomin.

62. člen
(opomin)

Agencija izreče članu uprave družbe za upravljanje opomin, če član uprave krši obveznosti člana uprave, določene s predpisi ali pravili iz prvega odstavka 58. člena tega zakona, in ni pogojev za odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave.

2.1.5.3. Nadzorni svet družbe za upravljanje
63. člen
(člani nadzornega sveta družbe za upravljanje)

(1) Funkcije člana nadzornega sveta družbe za upravljanje ne sme opravljati oseba, ki je v razmerju tesne povezanosti s pravno osebo, v kateri ima družba za upravljanje več kot 5-odstotni delež glasovalnih pravic ali v kapitalu in nima položaja podrejene družbe znotraj skupine iz 14. točke 2. člena ZFK.

(2) Ne glede na četrto alinejo prvega odstavka 273. člena ZGD-1 lahko oseba, ki opravlja funkcijo člana nadzornega sveta ali drugega organa nadzora samo v družbah za upravljanje in drugih družbah, ki so vključene v skupino iz 14. točke 2. člena ZFK, to funkcijo opravlja:

  1. če jo opravlja v okviru redne zaposlitve v članici te skupine in za opravljanje te funkcije razen rednih prejemkov na podlagi zaposlitve ne prejema posebnega plačila: v neomejenem številu nadzornih svetov družb za upravljanje in drugih družb, vključenih v to skupino;
  2. v drugih primerih: v skupno sedmih nadzornih svetih družb za upravljanje in drugih družb, vključenih v to skupino.
64. člen
(pogoji za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta družbe za upravljanje)

(1) Za člana nadzornega sveta družbe za upravljanje je lahko imenovana oseba, ki:

  1. je ustrezno strokovno usposobljena in ima lastnosti in izkušnje, potrebne za nadzor nad vodenjem poslov družbe za upravljanje, in2. ni bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje iz 2. točke prvega odstavka 55. člena tega zakona in obsodba še ni bila izbrisana.

(2) Šteje se, če se ne dokaže drugače, da je pogoj iz 1. točke prejšnjega odstavka izpolnjen, če ima oseba najmanj petletne izkušnje vodenja ali nadzora nad vodenjem poslov družbe primerljive velikosti in dejavnosti kot družba za upravljanje oziroma drugih primerljivih poslov.

(3) Agencija lahko zahteva od uprave družbe za upravljanje, da skliče skupščino družbe za upravljanje in predlaga razrešitev člana nadzornega sveta družbe za upravljanje, če:

  1. član nadzornega sveta krši dolžnosti člana nadzornega sveta,
  2. obstaja ali nastopi ovira za imenovanje člana nadzornega sveta iz 63. člena tega zakona, ali
  3. član nadzornega sveta ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka tega člena.
65. člen
(pristojnosti nadzornega sveta družbe za upravljanje)

Poleg pristojnosti, ki jih ima nadzorni svet po ZGD-1, nadzorni svet družbe za upravljanje:

  1. daje soglasje upravi k določitvi poslovne politike družbe za upravljanje;
  2. daje soglasje upravi k določitvi finančnega načrta družbe za upravljanje;
  3. daje soglasje upravi k določitvi organizacije sistema notranjih kontrol;
  4. daje soglasje upravi k določitvi okvirnega letnega programa dela službe notranje revizije;
  5. odloča o drugih zadevah, določenih s tem zakonom.
66. člen
(dolžnosti članov nadzornega sveta družbe za upravljanje)

(1) Člani nadzornega sveta družbe za upravljanje morajo:

  1. obravnavati primernost postopkov in učinkovitost delovanja službe notranje revizije;
  2. obravnavati ugotovitve Agencije, davčne inšpekcije in drugih nadzornih organov v postopkih nadzora nad družbo za upravljanje;
  3. preveriti letna in druga finančna poročila in o tem izdelati pisno poročilo skupščini delničarjev družbe za upravljanje;
  4. obrazložiti skupščini delničarjev svoje mnenje k letnemu poročilu službe notranje revizije in mnenje k letnemu poročilu uprave.

(2) Člani nadzornega sveta družbe za upravljanje solidarno odgovarjajo družbi za upravljanje za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih dolžnosti, razen če dokažejo, da so pri izpolnjevanju svojih dolžnosti ravnali s profesionalno skrbnostjo stroke nadzora nad upravljanjem družbe za upravljanje.

(3) Član nadzornega sveta družbe za upravljanje mora Agencijo in skupščino družbe za upravljanje nemudoma obvestiti o:

  1. tem, da je bil imenovan ali da mu je prenehala funkcija v organih vodenja ali nadzora drugih pravnih oseb, in
  2. pravnih poslih, na podlagi katerih je posredno ali neposredno, sam ali njegov ožji družinski član pridobil delnice oziroma poslovne deleže pravne osebe, na podlagi katerih skupaj s svojimi ožjimi družinskimi člani v tej pravni osebi doseže ali preseže kvalificirani delež oziroma se njihov delež zmanjša pod mejo kvalificiranega deleža.
2.1.6.Prepovedani posli oseb povezanih z družbo za upravljanje
67. člen
(prepovedani posli oseb povezanih z družbo za upravljanje)

(1) Osebe, povezane z družbo za upravljanje na način iz 20. člena tega zakona, ne smejo sklepati poslov nakupa in prodaje oziroma drugih poslov, katerih predmet so naložbe investicijskih skladov, ki jih upravlja družba za upravljanje.

(2) Prepoved iz prejšnjega odstavka ne velja za posle, katerih predmet so naložbe investicijskega sklada, sklenjene na organiziranem trgu vrednostnih papirjev pod pogojem, da stranki posla druga drugi nista bili oziroma ne moreta biti znani vnaprej.

(3) Prepoved iz prvega odstavka tega člena ne velja za posle nakupa in odkupa enot teh investicijskih skladov.

2.1.7. Akti Agencije
68. člen
(akt o članih uprave in nadzornega sveta)

Agencija predpiše:

  1. podrobnejša pravila o ravnanjih članov uprave in članov nadzornega sveta družbe za upravljanje pri opravljanju te funkcije v skladu s standardi ustrezne profesionalne skrbnosti;
  2. podrobnejšo vsebino dokumentacije, s katero kandidat za člana uprave družbe za upravljanje dokazuje izpolnjevanje pogojev iz 55. člena tega zakona.
2.2. Pravila poslovanja družbe za upravljanje
2.2.1. Pravila varnega in skrbnega poslovanja
69. člen
(sistem upravljanja družbe za upravljanje)

(1) Družba za upravljanje vzpostavi in uresničuje trden in zanesljiv sistem upravljanja, ki obsega:

  1. organizacijski ustroj z natančno opredeljenimi, preglednimi in doslednimi notranjimi razmerji glede odgovornosti,
  2. smotrne in zanesljive administrativne in računovodske postopke, podprte s primerno nadzorovanim in varovanim informacijskim sistemom za elektronsko obdelavo podatkov, in
  3. ustrezen sistem notranjih kontrol.

(2) Družba za upravljanje je strukturirana in organizirana na način, ki minimizira tveganje oškodovanja interesov investicijskega sklada ali interesov strank družbe za upravljanje kot posledica nasprotja interesov med družbo za upravljanje in njenimi strankami, med dvema njenima strankama, med eno stranko in investicijskim skladom ali med dvema investicijskima skladoma.

(3) Organizacijski ustroj, postopki in sistemi iz prvega odstavka tega člena morajo biti jasno in razumljivo opredeljeni in sorazmerni značilnostim, obsegu in zapletenosti poslov, ki jih opravlja družba za upravljanje.

70. člen
(vodenje evidenc in dokumentacije)

Družba za upravljanje vodi in hrani evidence in dokumentacijo o vseh storitvah in poslih, ki jih je opravila, na način, ki omogoča nadzor nad njenim poslovanjem.

71. člen
(reševanje pritožb vlagateljev)

(1) Družba za upravljanje vzpostavi in uresničuje ustrezne postopke, ki zagotavljajo, da se pritožbe vlagateljev investicijskih skladov, ki jih družba za upravljanje upravlja, primerno obravnavajo in da ni omejitev pri uveljavljanju pravic vlagateljev v primeru, ko ima družba za upravljanje sedež v državi članici, ki ni matična država investicijskega sklada.

(2) Družba za upravljanje vlagatelju omogoči vložitev pritožbe v uradnem jeziku ali enem od uradnih jezikov države, kjer so enote investicijskega sklada predmet trženja.

(3) Družba za upravljanje vzpostavi in uresničuje ustrezne politike in postopke, ki zagotavljajo, da so informacije v zvezi z reševanjem pritožb vlagateljev na zahtevo dostopne tudi javnosti ali nadzornim organom investicijskega sklada.

72. člen
(reševanje sporov med ponudniki storitev in potrošniki)

(1) Družba za upravljanje vzpostavi ali se vključi v učinkovito shemo zunajsodnega reševanja sporov med družbo za upravljanje na eni strani in vlagatelji v investicijske sklade, ki jih upravlja, oziroma neprofesionalnimi strankami, s katerimi je v pogodbenem razmerju v zvezi s storitvami gospodarjenja s finančnimi instrumenti, na drugi strani.

(2) Obliko in sestavo telesa, ki odloča v sporu, način in postopek odločanja predpiše družba za upravljanje s svojim notranjim aktom ter ga objavi v dnevnem tisku oziroma strokovnem tisku, ki je namenjen vlagateljem.

(3) Družba za upravljanje mora bodoče vlagatelje v investicijske sklade, ki jih upravlja oziroma neprofesionalne stranke, s katerimi bo sklenila pogodbo o gospodarjenju s finančnimi instrumentni, neposredno ali posredno preko pooblaščene osebe iz prvega odstavka 128. člena tega zakona seznaniti z vsemi elementi sheme zunajsodnega reševanja sporov.

73. člen
(ukrepi za neprekinjeno poslovanje)

(1) Družba za upravljanje opravi vse razumne ukrepe za zagotovitev neprekinjenega in rednega opravljanja storitev upravljanja investicijskih skladov.

(2) Za namen iz prejšnjega odstavka družba za upravljanje uporabi ustrezne sisteme, vire in postopke, ki so sorazmerni vrsti in obsegu storitev upravljanja investicijskih skladov, ki jih opravlja.

74. člen
(akt o pravilih varnega in skrbnega poslovanja)

(1) Agencija podrobneje opredeli:

  1. pogoje in zahteve glede organizacijskega ustroja družbe za upravljanje iz 1. točke prvega odstavka 69. člena tega zakona;
  2. potrebne lastnosti administrativnih in računovodskih postopkov ter informacijskega sistema iz 2. točke prvega odstavka 69. člena tega zakona;
  3. potrebne lastnosti sistema notranjih kontrol družbe za upravljanje iz 3. točke prvega odstavka 69. člena tega zakona;
  4. način minimiziranja tveganja oškodovanja investicijskega sklada oziroma strank družbe za upravljanje iz drugega odstavka 69. člena tega zakona, vključno s strategijo za uveljavljanje glasovalnih pravic;
  5. podrobnejšo vsebino in način vodenja evidenc iz 70. člena tega zakona;
  6. ukrepe za neprekinjeno poslovanje iz 73. člena tega zakona.

(2) Agencija pri podrobnejši opredelitvi organizacijskih zahtev družbe za upravljanje upošteva značilnosti, obseg in zapletenost storitev in poslov, ki jih lahko opravlja družba za upravljanje.

2.2.2. Pravila ravnanja pri opravljanju storitev družbe za upravljanje
75. člen
(pravila ravnanja)

(1) Družba za upravljanje pri opravljanju storitev deluje v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, ter v skladu z drugimi predpisi, ki se nanašajo na izvajanje njene dejavnosti.

(2) Družba za upravljanje pri opravljanju storitev ravna vestno, pošteno in z ustrezno profesionalno skrbnostjo ter na način, ki podpira in spodbuja celovitost trga in v vsem paziti na interese investicijskih skladov, ki jih upravlja, in interese svojih strank.

(3) Družba za upravljanje vzpostavi in vzdržuje učinkovito politiko obvladovanja nasprotij interesov ob upoštevanju značilnosti in zapletenosti storitev in poslov, ki jih opravlja družba za upravljanje.

76. člen
(akt o pravilih ravnanja)

(1) Agencija podrobneje opredeli pravila, ki jih družba za upravljanje mora upoštevati, da se šteje, da ravna vestno, pošteno in z ustrezno profesionalno skrbnostjo ter na način, ki podpira in spodbuja celovitost trga in da v vsem pazi na interese investicijskih skladov, ki jih upravlja, in interese drugih strank.

(2) Agencija pri podrobnejši opredelitvi pravil ravnanja upošteva značilnosti, obseg in zapletenost storitev in poslov, ki jih lahko opravlja družba za upravljanje.

2.2.3. Prepoved zlorabe notranjih informacij
77. člen
(notranja informacija)

Notranja informacija po tem zakonu je vsaka natančna informacija, ki:

  1. se nanaša na odprt investicijski sklad,
  2. še ni postala dostopna javnosti, in
  3. bi, če bi postala znana javnosti, verjetno imela pomembnejši vpliv na vrednost enote odprtega investicijskega sklada.
78. člen
(uporaba določb zakona, ki ureja trg finančnih instrumentov)

(1) Glede prepovedi zlorabe notranjih informacij iz 77. člena tega zakona in nadzora nad kršitvami prepovedi zlorabe notranjih informacij se uporabljajo 382. do 384., 386. in 391. do 401. členi ZTFI ter akti Agencije iz 2. do 4. in 8. točke prvega odstavka 381. člena ZTFI.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek, oseba, ki so ji neposredno dostopne notranje informacije, ki se nanašajo na odprt investicijski sklad druge države članice, ni dolžna poročati Agenciji v skladu z določbami iz prejšnjega odstavka, o katerih poroča pristojnemu nadzornemu organu države članice.

2.2.4. Varovanje zaupnih podatkov
79. člen
(zaupni podatki)

Družba za upravljanje kot zaupne varuje vse podatke, dejstva in okoliščine o posameznem imetniku enot investicijskega sklada oziroma posamezni stranki, s katerimi razpolaga, ne glede na to, kako je pridobila te podatke.

80. člen
(dolžnost varovanja zaupnih podatkov)

(1) Člani organov družbe za upravljanje, delničarji oziroma družbeniki družbe za upravljanje, delavci družbe za upravljanje, druge osebe, ki so jim v zvezi z njihovim delom v družbi za upravljanje oziroma pri opravljanju storitev zanjo, kakor koli dostopni zaupni podatki iz prejšnjega člena, teh podatkov ne smejo sporočiti tretjim osebam niti jih sami uporabiti ali omogočiti, da bi jih uporabile tretje osebe.

(2) Prejšnji odstavek se ne uporablja:

  1. če imetnik enot investicijskega sklada ali stranka izrecno pisno privoli, da se sporočijo posamezni zaupni podatki,
  2. če te podatke potrebuje Agencija, sodišče oziroma drug nadzorni organ za potrebe postopka, ki ga vodi okviru svojih pristojnosti, in ki poda pisno zahtevo za posredovanje teh podatkov,
  3. ob predložitvi podatkov nadrejenim družbam v zvezi z nadzorom v skladu z oddelkom 11.7. tega zakona ali v skladu z ZFK, in
  4. v drugih primerih, določenih z zakonom.

(3) Za varovanje zaupnih podatkov mora skrbnik upoštevati določbe ZBan-1 o varovanju zaupnih podatkov.

81. člen
(uporaba zaupnih podatkov)

Agencija oziroma drugi organi in osebe lahko podatke, ki so jih pridobili na podlagi drugega odstavka prejšnjega člena, uporabijo izključno za namen, za katerega so bili pridobljeni, in v primerih, ki jih določa zakon.

2.2.5. Kapitalska ustreznost družbe za upravljanje
82. člen
(kapitalska ustreznost)

Družba za upravljanje zagotovi, da vedno razpolaga z ustreznim kapitalom glede na storitve, ki jih opravlja, in premoženje v upravljanju ter tveganja, ki jim je izpostavljena pri opravljanju teh storitev.

83. člen
(kapital družbe za upravljanje)

(1) Kapital družbe za upravljanje sestavljajo naslednje postavke:

  1. vplačani osnovni kapital in kapitalske rezerve, ki so ob rednem poslovanju neomejeno razpoložljivi za pokrivanje morebitnih izgub ter se v primeru stečaja ali likvidacije izplačajo za vsemi drugimi terjatvami;
  2. rezerve iz dobička;
  3. preneseni čisti poslovni izid;
  4. presežek iz prevrednotenja;
  5. druge postavke, ki so po svojih lastnostih in namenu podobne postavkam iz 1. do 4. točke tega odstavka.

(2) Pri izračunu kapitala se kot odbitne upoštevajo naslednje postavke:

  1. lastne delnice oziroma poslovni deleži, v kolikor niso pripoznani kot odbitna postavka kapitala;
  2. neopredmetena dolgoročna sredstva;
  3. čista izguba poslovnega leta oziroma prenesena izguba preteklih let;
  4. druge postavke, ki so po svojih lastnostih in namenu podobne postavkam iz 1. do 3. točke tega odstavka.
84. člen
(minimalni kapital družbe za upravljanje)

(1) Kapital družbe za upravljaje mora vedno dosegati ali presegati višjo od vrednosti:

  1. 25 odstotkov stalnih stroškov družbe za upravljanje v predhodnem poslovnem letu;
  2. seštevka kapitalskih zahtev za kreditna in tržna tveganja po prvem odstavku 193. člena ZTFI v zvezi s prvim odstavkom 136. člena ZBan-1, ki izhajajo iz opravljanja storitev gospodarjenja in pomožnih storitev.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek kapital družbe za upravljanje ne sme biti nižji od zneska osnovnega in dodatnega kapitala iz 34. člena tega zakona.

85. člen
(prepoved izplačila dobička)

(1) Družba za upravljanje ne sme izplačati dobička niti v obliki vmesne dividende oziroma dividende niti v obliki izplačila iz naslova udeležbe v dobičku uprave družbe, nadzornega sveta oziroma zaposlenih, če je kapital družbe za upravljanje manjši od minimalnega kapitala ali če bi se kapital družbe za upravljanje zaradi izplačila dobička zmanjšal tako, da ne bi več dosegal minimalnega kapitala, določenega v prejšnjem členu.

(2) Prepoved iz prejšnjega odstavka velja, dokler družba za upravljanje ne zagotovi ustrezne višine kapitala.

86. člen
(ukrepi uprave za zagotovitev minimalnega kapitala)

(1) Če kapital družbe za upravljanje zaradi povečanih kapitalskih zahtev ali drugih vzrokov ne dosega minimalnega kapitala, določenega v 84. členu tega zakona, uprava družbe za upravljanje sprejme tiste ukrepe za zagotovitev minimalnega kapitala, za odločanje o katerih je pristojna sama, oziroma izda predlog tistih ukrepov, za odločanje o katerih so pristojni drugi organi družbe za upravljanje.

(2) O ukrepih oziroma predlogih ukrepov iz prejšnjega odstavka mora uprava družbe za upravljanje nemudoma poročati Agenciji.

87. člen
(omejitev naložb družbe za upravljanje)

(1) Družba za upravljanje ne sme pridobiti poslovnega deleža oziroma drugih pravic v osebni družbi oziroma drugi pravni osebi, na podlagi katerih bi neomejeno odgovarjala za obveznosti te družbe.

(2) Družba za upravljanje je lahko sama ali skupaj z drugimi osebami, povezanimi z družbo za upravljanje, udeležena v drugi pravni osebi samo, če ta pravna oseba kot dejavnost opravlja najmanj eno od storitev upravljanja investicijskega sklada iz 102. člena tega zakona ali storitev upravljanja s finančnimi instrumenti iz četrtega odstavka 8. člena ZTFI, in če je organizirana kot kapitalska družba.

(3) Družba za upravljanje ne sme za svoj račun pridobiti delnic oziroma poslovnega deleža, na podlagi katerega bo dosegla ali presegla kvalificiran delež v skrbniku investicijskega sklada, ki ga upravlja.

(4) Prepoved iz prvega odstavka tega člena ne velja za članstvo v gospodarskem interesnem združenju, v katerega se združujejo družbe za upravljanje.

88. člen
(akt o kapitalski ustreznosti)

Agencija predpiše:

  1. podrobnejše lastnosti in vrste postavk, ki se upoštevajo pri izračunu kapitala družbe za upravljanje;
  2. postavke stalnih stroškov družbe za upravljanje;
  3. roke, način in podrobnejšo vsebino poročanja o kapitalski ustreznosti družbe za upravljanje.
2.3. Poslovne knjige in poslovna poročila družbe za upravljanje ter revidiranje
89. člen
(poslovne knjige in letno poročilo družbe za upravljanje ter revidiranje)

(1) Če v tem oddelku in aktih iz 91. člena tega zakona niso določena posebna pravila, se za poslovne knjige in letno poročilo družbe za upravljanje ter za revidiranje uporabljajo splošna pravila, določena v Osmem poglavju I. dela ZGD-1 in v zakonu, ki ureja revidiranje.

(2) Družba za upravljanje sestavlja računovodske izkaze in konsolidirane računovodske izkaze, ki so del letnega poročila družbe za upravljanje, za poslovno leto, ki je enako koledarskemu letu.

(3) Revizijski pregled letnega poročila družbe za upravljanje in revizorjevo poročilo mora poleg revidiranja in pregleda po prvem odstavku 57. člena ZGD-1 ter vsebine revizorjevega poročila po drugem odstavku 57. člena ZGD-1 obsegati tudi revizijski pregled in poročilo glede izpolnjevanja pravil varnega in skrbnega poslovanja in izpolnjevanja pravil ravnanja.

(4) V primeru, ko družba za upravljanje opravlja tudi storitve iz 5. poglavja tega zakona, mora revizijski pregled in poročilo iz prejšnjega odstavka obsegati tudi revizijski pregled in poročilo o izpolnjevanju pravil o upravljanju tveganj v skladu z določbami ZTFI.

(5) Če revizijski pregled ni opravljen oziroma revizorjevo poročilo ni sestavljeno v skladu s tretjim oziroma četrtim odstavkom tega člena oziroma z aktom iz 91. člena tega zakona, lahko Agencija zahteva od družbe za upravljanje, da se z revizijsko družbo dogovori o ustreznih popravkih in dopolnitvah poročila na podlagi dodatka k sklenjeni pogodbi, revizor pa na tej podlagi svoje poročilo ustrezno popravi oziroma dopolni.

(6) Družba za upravljanje najmanj enkrat v petih zaporednih letih zamenja revizijsko družbo, ki je revidirala njeno letno poročilo.

(7) Družba za upravljanje Agenciji predloži revidirano letno poročilo in revidirano konsolidirano letno poročilo v 15 dneh po prejemu revizorjevega poročila oziroma najpozneje v štirih mesecih po izteku koledarskega leta.

(8) Družba za upravljanje v 15 dneh po sprejemu letnega poročila, vendar najkasneje v šestih mesecih po koncu koledarskega leta, letno poročilo skupaj z revizorjevim poročilom iz drugega odstavka 57. člena ZGD-1 predloži Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve zaradi javne objave v skladu s prvim odstavkom 58. člena ZGD-1.

(9) Družba za upravljanje v petih mesecih po koncu koledarskega leta na svojih javnih spletnih straneh objavi letno poročilo skupaj z revizorjevim poročilom iz drugega odstavka 57. člena ZGD-1. Družba za upravljanje zagotovi, da ostaneta letno poročilo in revizorjevo poročilo iz drugega odstavka 57. člena ZGD-1 dostopna na njenih javnih spletnih straneh najmanj pet let po njuni objavi.

  1. Prejšnji odstavek se smiselno uporablja tudi za objavo podatkov o poslovanju podružnic družb za upravljanje držav članic in družb za upravljanje tretjih držav.
90. člen
(obveznosti revizijske družbe v razmerju do Agencije)

(1) Revizijska družba, ki opravlja naloge revidiranja letnega poročila družbe za upravljanje, pred koncem revidiranja Agencijo pisno obvesti o dejstvih ali okoliščinah, ki jih je ugotovila pri izvajanju nalog revidiranja in pomenijo enega od naslednjih položajev, ki:

  1. bi lahko pomenil kršitev predpisov iz 446. člena tega zakona,
  2. lahko vpliva na sistem upravljanja družbe za upravljanje iz 69. člena tega zakona, ali
  3. lahko privede do razlogov za izdajo revizorjevega mnenja s pridržkom, odklonilnega mnenja ali zavrnitve izdelave mnenja.

(2) Obveznost iz prejšnjega odstavka velja tudi za dejstva ali okoliščine v zvezi z družbo, ki je v razmerju tesne povezanosti z družbo za upravljanje na podlagi obvladovanja.

(3) Revizijska družba Agenciji na njeno zahtevo posreduje tudi druge podatke, ki jih Agencija potrebuje pri opravljanju nadzora nad družbo za upravljanje v skladu s tem zakonom.

(4) Posredovanje podatkov Agenciji po prvem do tretjem odstavku tega člena nima značilnosti kršitve revizorjeve obveznosti varovanja zaupnih podatkov po zakonu, ki ureja revidiranje, ali na podlagi pogodbe.

91. člen
(akt o računovodskih izkazih družbe za upravljanje in revidiranju)

Agencija na podlagi predhodnega mnenja Slovenskega inštituta za revizijo predpiše:

  1. vrste in obliko računovodskih izkazov družb za upravljanje;
  2. podrobnejšo vsebino priloge s pojasnili k računovodskim izkazom družbe za upravljanje;
  3. analitični kontni načrt za družbe za upravljanje;
  4. podrobnejšo obliko ter najmanjši obseg in vsebino revizijskega pregleda in revizorjevega poročila.
2.4. Likvidacija, prisilna poravnava in stečaj družbe za upravljanje
2.4.1. Likvidacija družbe za upravljanje
92. člen
(sklep skupščine o likvidaciji družbe za upravljanje)

(1) Skupščina družbe za upravljanje lahko sprejme sklep o prenehanju družbe za upravljanje in začetku likvidacijskega postopka (v nadaljnjem besedilu: sklep o likvidaciji).

(2) Za likvidacijo družbe za upravljanje na podlagi sklepa o likvidaciji se uporabljajo določbe ZGD-1 o likvidaciji delniške družbe na podlagi sklepa skupščine, če ni v tem pododdelku drugače določeno.

(3) Če ima družba za upravljanje podružnico, mora likvidacijski upravitelj objaviti sklep o likvidaciji v obliki povzetka v dnevnem časopisu, ki izhaja na celotnem območju države članice, v kateri ima družba za upravljanje podružnico.

(4) Po sprejetju sklepa o likvidaciji lahko družba za upravljanje opravlja samo posle, ki so potrebni za izvedbo likvidacije.

93. člen
(likvidacijski upravitelj družbe za upravljanje)

(1) Za likvidacijskega upravitelja družbe za upravljanje je lahko imenovana le oseba, ki ima dovoljenje Agencije za opravljanje funkcije člana uprave v tej družbi za upravljanje.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek je lahko za likvidacijskega upravitelja družbe za upravljanje imenovana oseba, ki nima dovoljenja Agencije za opravljanje funkcije člana uprave v tej družbi za upravljanje, če pred imenovanjem pridobi dovoljenje Agencije za opravljanje funkcije likvidacijskega upravitelja družbe za upravljanje.

(3) Za dovoljenje za opravljanje funkcije likvidacijskega upravitelja družbe za upravljanje iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o dovoljenju za opravljanje funkcije člana uprave družbe za upravljanje. Dovoljenje za opravljanje funkcije likvidacijskega upravitelja družbe za upravljanje velja samo za likvidacijo tiste družbe za upravljanje, v zvezi s katero je bilo pridobljeno.

(4) Likvidacijski upravitelj je dolžan redno in na primeren način obveščati vse upnike o poteku postopka likvidacije.

94. člen
(omejitev dovoljenja za opravljanja storitev upravljanja investicijskih skladov)

(1) Uprava družbe za upravljanje obvesti Agencijo o likvidaciji naslednji delovni dan po sprejetju sklepa.

(2) Agencija na podlagi obvestila iz prejšnjega odstavka izda odločbo, s katero:

  1. omeji veljavnost dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov oziroma drugih storitev, ki jih lahko opravlja družba za upravljanje na podlagi tega zakona na posle, ki so potrebni za izvedbo likvidacije družbe za upravljanje;
  2. določi, v kakšnem obsegu se za družbo za upravljanje v likvidaciji uporabljajo pravila tega zakona in aktov, izdanih na njegovi podlagi.

(3) Po vročitvi odločbe iz prejšnjega odstavka lahko družba za upravljanje opravlja samo še tiste posle, ki so določeni s to odločbo, in druge posle, ki so potrebni za izvedbo likvidacije.

(4) Če Agencija izda odločbo iz drugega odstavka tega člena družbi za upravljanje, ki ima podružnico v drugi državi članici, še pred izdajo odločbe obvesti nadzorni organ te države članice. V obvestilu navede tudi pravne posledice in dejanske učinke izdane odločbe.

(5) Če zaradi zaščite interesov strank družbe za upravljanje oziroma zaradi drugih javnih koristi z izdajo odločbe iz prejšnjega odstavka ni mogoče odlašati, Agencija obvesti pristojni nadzorni organ države članice takoj po izdaji odločbe.

95. člen
(ponovna pridobitev dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov)

(1) Če skupščina družbe za upravljanje odloči, da družba za upravljanje deluje dalje, lahko družba za upravljanje ponovno začne opravljati storitve upravljanja investicijskih skladov oziroma druge storitve, ki jih družba za upravljanje lahko opravlja na podlagi tega zakona, samo če ponovno pridobi dovoljenje Agencije za opravljanje teh storitev.

(2) Predlogu za vpis sklepa iz prejšnjega odstavka v sodni register se priloži novo dovoljenje Agencije za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov.

96. člen
(prenehanje opravljanja storitev upravljanja investicijskih skladov zaradi spremembe dejavnosti družbe za upravljanje)

(1) Določbe tega pododdelka se smiselno uporabljajo tudi, če skupščina družbe za upravljanje sprejme sklep, s katerim se dejavnost družbe za upravljanje spremeni tako, da družba za upravljanje ne opravlja več storitev upravljanja investicijskih skladov.

(2) Pri smiselni uporabi se namesto besedila »sklep o likvidaciji« uporablja besedilo »sklep o spremembi dejavnosti«, namesto besedila »posli, ki so potrebni za izvedbo likvidacije« pa besedilo »posli, ki so potrebni za izpolnitev obveznosti iz že sklenjenih poslov v zvezi z opravljanjem storitev upravljanja investicijskih skladov«.

97. člen
(prijava terjatev upnikov iz države članice)

(1) Upnik iz države članice lahko prijavi terjatev v likvidacijsko maso v slovenskem jeziku ali v uradnem jeziku države članice, kjer ima prebivališče oziroma sedež.

(2) Likvidacijski upravitelj lahko zahteva od upnika, da predloži prevod prijave terjatve v slovenski jezik.

98. člen
(likvidacija družbe za upravljanje, ki opravlja storitve iz 5. poglavja tega zakona)

Za likvidacijo družbe za upravljanje, ki opravlja storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti oziroma pomožne storitve iz 5. poglavja tega zakona, se poleg določb tega zakona smiselno uporabljajo tudi določbe ZTFI, ki urejajo likvidacijo borznoposredniške družbe.

2.4.2. Prisilna poravnava
99. člen
(prepoved prisilne poravnave)

Nad družbo za upravljanje ni dopustno začeti postopka prisilne poravnave.

2.4.3. Stečaj družbe za upravljanje
100. člen
(uporaba določb za stečajni postopek)

(1), Za stečajni postopek nad družbo za upravljanje se uporabljajo določbe ZFPPIPP, razen če je s tem zakonom drugače določeno.

(2) Za stečaj družbe za upravljanje, ki opravlja storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti oziroma pomožne storitve iz 5. poglavja tega zakona, se poleg določb tega zakona smiselno uporabljajo tudi določbe ZTFI, ki urejajo stečaj borznoposredniške družbe.

101. člen
(posebne določbe za stečajni postopek družbe za upravljanje)

(1) Upniki terjatev do družbe za upravljanje za povrnitev škode iz drugega odstavka 172. člena tega zakona imajo pravico do njihovega plačila po pravilih ZFPPIPP o plačilu stroškov stečajnega postopka.

(2) Sklep o začetku stečajnega postopka nad družbo za upravljanje vroči sodišče tudi Agenciji.

3. OPRAVLJANJE STORITEV UPRAVLJANJA INVESTICIJSKIH SKLADOV
3.1. Storitve in način opravljanja storitev upravljanja investicijskih skladov
102. člen
(storitve upravljanja investicijskih skladov)

Storitve upravljanja investicijskih skladov obsegajo:

  1. upravljanje premoženja investicijskega sklada;
  2. administrativne storitve, povezane s poslovanjem investicijskega sklada:
  • pravne storitve in vodenje poslovnih knjig ter sestavljanje poslovnih poročil,
  • odnose z vlagatelji v investicijski sklad,
  • vrednotenje sredstev in obveznosti ter izračunavanje vrednosti enot,
  • pregled usklajenosti z zakonskimi in podzakonskimi zahtevami,
  • vodenje evidence imetnikov enot investicijskega sklada in drugih evidenc,
  • delitev dobička oziroma prihodkov,
  • administrativne storitve, povezane z vplačili in izplačili enot investicijskega sklada,
  • obračun in poravnave po pogodbah ter razpošiljanje potrdil o lastništvu enot,
  • hramba dokumentacije in druge administrativne zadeve, povezane z delovanjem investicijskega sklada;
  1. trženje enot investicijskega sklada.
103. člen
(opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov)

Storitve upravljanja investicijskih skladov lahko v Republiki Sloveniji opravlja samo:

  1. družba za upravljanje,
  2. družba za upravljanje države članice, ki v skladu s tem zakonom v Republiki Sloveniji ustanovi podružnico oziroma, ki lahko v skladu s tem zakonom v Republiki Sloveniji neposredno opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov, in
  3. družba za upravljanje tretje države, ki v Republiki Sloveniji v skladu s tem zakonom ustanovi podružnico.
104. člen
(upravičenost družbe za upravljanje opravljati storitve upravljanja investicijskih skladov)

(1) Družba za upravljanje lahko v Republiki Sloveniji opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov, če pridobi dovoljenje Agencije.

(2) Družba za upravljanje lahko opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov le za tiste investicijske sklade, ki so predmet nadzora Agencije oziroma pristojnih organov države članice.

(3) Družba za upravljanje lahko storitev upravljanja investicijskih skladov, če jih je po prvem odstavku tega člena upravičena opravljati v Republiki Sloveniji, opravlja tudi na območju:

  1. druge države članice (v nadaljnjem besedilu: država članica gostiteljica) preko podružnice ali neposredno, če so izpolnjeni pogoji, določeni v pododdelku 3.2.2. tega zakona;
  2. tretje države, če so izpolnjeni pogoji, določeni v pododdelku 3.2.3. tega zakona.
105. člen
(register dovoljenj za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov)

(1) Agencija vzpostavi in redno dopolnjuje register dovoljenj za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov, v katerega se vpisujejo vse družbe za upravljanje, ki jim je Agencija izdala dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov.

(2) Agencija zagotovi javno dostopnost registra iz prejšnjega odstavka.

3.2. Opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov s strani družbe za upravljanje
3.2.1. Opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov na območju Republike Slovenije
106. člen
(dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov)

(1) Družba za upravljanje mora pridobiti dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov pred vpisom svoje ustanovitve v sodni register, pri čemer pisno zahtevo iz 107. člena tega zakona v imenu družbe za upravljanje vložijo njeni ustanovitelji oziroma ustanoviteljice.

(2) Družba za upravljanje pridobi dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov za enega ali več tipov investicijskih skladov.

(3) Prvi odstavek tega člena se smiselno uporablja tudi za vpis spremembe dejavnosti v poslovni register.

107. člen
(zahteva za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov)

(1) Zahteva za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov mora poleg obveznih vsebin vsebovati tudi navedbo tipov investicijskih skladov, ki jih družba za upravljanje namerava upravljati.

(2) Zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov je treba priložiti:

  1. statut oziroma družbeno pogodbo o ustanovitvi družbe za upravljanje v obliki overjenega prepisa notarskega zapisa ali na posebnem obrazcu, v fizični ali elektronski obliki v skladu s prvim odstavkom 474. člena ZGD-1,
  2. poslovni načrt družbe za upravljanje za prva tri leta poslovanja, ki mora vključevati tudi:
  • opis poslov, ki jih namerava družba za upravljanje opravljati,
  • opis načina uresničevanja sistema upravljanja družbe za upravljanje iz 69. člena tega zakona,
  1. dokumentacijo, ki jo določi Agencija, iz katere je razvidno, ali družba za upravljanje izpolnjuje oziroma bo izpolnjevala organizacijske in druge pogoje, potrebne za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov, in
  2. seznam delničarjev, ki mora za vsakega od njih vključevati osebno ime, stalno ali začasno prebivališče fizične osebe oziroma sedež in firmo pravne osebe ter podatek o številu in deležu delnic, ki jih je prevzel ob ustanovitvi družbe.
108. člen
(združitev postopka odločanja o dovoljenjih)

Agencija hkrati odloči o naslednjih zahtevah za izdajo dovoljenj:

  1. zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov;
  2. zahtevah za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža iz 39. člena tega zakona;
  3. zahtevah za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave družbe za upravljanje iz 57. člena tega zakona.
109. člen
(odločanje o dovoljenju za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov)

(1) Agencija izda družbi za upravljanje dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov, če:

  1. je statusni ustroj družbe za upravljanje v skladu z določbami oddelka 2.1. tega zakona,
  2. so izpolnjeni pogoji za izdajo dovoljenj za pridobitev kvalificiranih deležev vsem kvalificiranim imetnikom,
  3. so izpolnjeni pogoji za izdajo dovoljenj za opravljanje funkcije člana uprave družbe za upravljanje vsem članom uprave te družbe za upravljanje,
  4. družba za upravljanje deluje v skladu s pravili varnega in skrbnega poslovanja iz pododdelka 2.2.1. tega zakona,
  5. družba za upravljanje izpolnjuje pogoje glede kapitalske ustreznosti iz pododdelka 2.2.5. tega zakona, in
  6. družba za upravljanje izpolnjuje druge pogoje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov.

(2) V izreku odločbe, s katero Agencija odloči o dovoljenju za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov, mora biti naveden tip UCITS oziroma ne-UCITS sklada iz četrtega odstavka 6. člena tega zakona, za upravljanje katerih se dovoljenje izdaja.

(3) Za odločanje o izdaji dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov za nov tip investicijskih skladov, družbi za upravljanje, ki že ima dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov za določen tip investicijskih skladov, se smiselno uporabljajo določbe tega pododdelka.

(4) Agencija lahko o izdaji dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov družbi za upravljanje, ki na dan izdaje odločbe ne izpolnjuje vseh pogojev iz 4. točke prvega odstavka tega člena, odloči z odložnim pogojem. Družba za upravljanje mora pred iztekom roka, ki ga v odločbi o izdaji dovoljenja določi Agencija, izkazati izpolnjevanje teh pogojev.

110. člen
(prenehanje dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov)

(1) Dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov preneha:

  1. če družba za upravljanje ne začne poslovati v enem letu od izdaje dovoljenja,
  2. če družba za upravljanje preneha z opravljanjem storitev upravljanja investicijskih skladov za več kot šest mesecev, ali
  3. z izdajo sklepa pristojnega sodišča o začetku stečajnega postopka oziroma postopka prisilne likvidacije nad družbo za upravljanje.

(2) Če družba za upravljanje preneha z opravljanjem storitev upravljanja samo določenega tipa investicijskih skladov za več kot šest mesecev, dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov preneha veljati samo v delu, ki se nanaša na upravljanje teh tipov investicijskih skladov.

(3) Če nastopi razlog iz prvega odstavka tega člena, izda Agencija odločbo, s katero ugotovi, da je dovoljenje prenehalo.

(4) Družba za upravljanje ne sme več sklepati novih poslov v zvezi z opravljanjem storitev upravljanja investicijskih skladov:

  1. v primeru iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena: od izteka roka, z iztekom katerega dovoljenje preneha veljati;
  2. v primeru iz 3. točke prvega odstavka tega člena: od dneva, ko začne učinkovati začetek stečajnega postopka oziroma postopka prisilne likvidacije nad družbo za upravljanje.
111. člen
(dovoljenje za združitev oziroma delitev)

(1) Če je družba za upravljanje udeležena pri združitvi ali delitvi družb, mora pridobiti dovoljenje Agencije za to združitev oziroma delitev.

(2) Za odločanje o dovoljenju za združitev oziroma delitev se smiselno uporabljajo 106. do 110. člen tega zakona.

(3) Če zaradi izvedbe združitve oziroma delitve nastane nova družba, ki bo opravljala storitve upravljanja investicijskih skladov, mora ta nova družba pred vpisom združitve oziroma delitve v sodni register pridobiti dovoljenje Agencije za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov.

(4) Kadar je v primeru oddelitve družba za upravljanje prenosna družba, Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za delitev tudi, če družba za upravljanje zaradi oddelitve ne bi več dosegla kapitalske ustreznosti.

(5) Prvi do tretji odstavek tega člena se smiselno uporabljajo tudi za druga statusna preoblikovanja, pri katerih je udeležena družba za upravljanje.

(6) Agencija predpiše podrobnejšo vsebino dokumentacije, ki jo je treba priložiti zahtevi za izdajo dovoljenja za statusna preoblikovanja družb za upravljanje v skladu s tem členom.

3.2.2. Opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov v državi članici gostiteljici
112. člen
(splošni določbi)

(1) Družba za upravljanje lahko eno ali več storitev upravljanja investicijskih skladov opravlja tudi v državi članici gostiteljici prek podružnice ali neposredno pod pogoji, določenimi v tem pododdelku.

(2) Družba za upravljanje lahko v okviru opravljanja storitev upravljanja investicijskih skladov v državi članici gostiteljici oblikuje in ustanavlja samo UCITS sklade, in sicer UCITS sklade takšnega tipa, ki jih lahko ustanavlja in upravlja v Republiki Sloveniji.

113. člen
(obvestilo o nameri ustanovitve podružnice družbe za upravljanje v državi članici gostiteljici)

(1) Družba za upravljanje, ki namerava ustanoviti podružnico v državi članici gostiteljici, mora o tem obvestiti Agencijo in navesti državo članico, v kateri namerava ustanoviti podružnico.

(2) Obvestilu o nameri ustanovitve podružnice družba za upravljanje priloži:

  1. poslovni načrt, ki med drugim obsega vrste in obseg poslov, ki jih namerava opravljati prek podružnice in organizacijski ustroj podružnice;
  2. naslov v državi članici gostiteljici, na katerem bo mogoče pridobiti dokumentacijo o podružnici;
  3. podatke o osebah, pooblaščenih za vodenje poslov podružnice, in
  4. opis postopkov reševanja pritožb vlagateljev v skladu z 71. členom tega zakona.

(3) Šteje se, da obvestilo iz prvega odstavka tega člena vsebuje zahtevo, da Agencija obvestilo s prilogami posreduje nadzornemu organu države članice gostiteljice.

(4) Agencija predpiše podrobnejšo vsebino dokumentacije, ki jo je potrebno priložiti obvestilu o nameri ustanovitve podružnice iz drugega odstavka tega člena.

114. člen
(posredovanje obvestila nadzornemu organu države članice gostiteljice)

(1) Agencija v dveh mesecih od prejema obvestila družbe za upravljanje iz prvega odstavka prejšnjega člena to obvestilo s prilogami iz drugega odstavka prejšnjega člena posreduje nadzornemu organu države članice gostiteljice in o tem obvestiti družbo za upravljanje.

(2) Hkrati z obvestilom iz prejšnjega odstavka mora Agencija nadzornemu organu države članice gostiteljice predložiti tudi:

  1. izjavo, da ima družba za upravljanje dovoljenje v skladu s tem zakonom oziroma predpisi držav članic, sprejetimi zaradi prenosa Direktive 2009/65/ES;
  2. dokument z navedbo dovoljenj;
  3. dokument z navedbo morebitnih omejitev v zvezi s tipom UCITS skladov, ki jih družba za upravljanje lahko upravlja.

(3) Agencija zavrne zahtevo za posredovanje obvestila nadzornemu organu države članice gostiteljice, če ob upoštevanju obsega in vrste poslov, ki jih namerava družba za upravljanje opravljati prek podružnice, obstaja utemeljen dvom o ustreznosti organizacije in upravljanja podružnice oziroma finančnega položaja družbe za upravljanje.

(4) Če Agencija v roku iz prvega odstavka tega člena ne obvesti družbe za upravljanje o posredovanju obvestila nadzornemu organu države članice gostiteljice oziroma ji ne vroči odločbe o zavrnitvi zahteve za posredovanje tega obvestila, ima družba za upravljanje pravico do pritožbe, kot da bi bila njena zahteva za posredovanje tega obvestila nadzornemu organu države članice gostiteljice, zavrnjena.

115. člen
(začetek poslovanja podružnice v državi članici gostiteljici)

Družba za upravljanje lahko začne opravljati posle prek podružnice:

  1. z dnem, ko prejme obvestilo nadzornega organa države članice gostiteljice, ali
  2. z iztekom dveh mesecev od dneva, ko je nadzorni organ države članice gostiteljice prejel obvestilo Agencije v skladu s prejšnjim členom, če do izteka tega roka ne prejme obvestila nadzornega organa države članice gostiteljice iz prejšnje točke.
116. člen
(obvestilo o spremembah glede podružnice v državi članici gostiteljici)

(1) Če namerava družba za upravljanje spremeniti katerega od dejstev oziroma okoliščin iz drugega odstavka 113. člena tega zakona, mora o tem obvestiti Agencijo in nadzorni organ države članice gostiteljice najmanj en mesec pred izvršitvijo take spremembe.

(2) Če se pojavi utemeljen dvom o ustreznosti organizacije in upravljanja podružnice oziroma finančnega položaja družbe za upravljanje, Agencija obvesti o tem nadzorni organ države članice gostiteljice.

(3) Če se spremenijo podatki iz drugega odstavka 114. člena tega zakona, Agencija obvesti o tem nadzorni organ države članice gostiteljice.

(4) Za spremembo iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo 113. do 115. člen tega zakona, le da se roka iz prvega odstavka 114. člena in iz 2. točke 115. člena tega zakona skrajšata na en mesec.

117. člen
(neposredno opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov v državi članici gostiteljici)

(1) Družba za upravljanje, ki namerava začeti neposredno opravljati storitve upravljanja investicijskih skladov v državi članici gostiteljici, mora o tem obvestiti Agencijo in navesti državo članico, v kateri namerava začeti neposredno opravljati te storitve.

(2) Obvestilu o neposrednem opravljanju storitev upravljanja investicijskih skladov iz prejšnjega odstavka družba za upravljanje priloži:

  1. poslovni načrt, ki med drugim obsega vrste in obseg storitev in poslov, ki jih namerava družba za upravljanje neposredno opravljati,
  2. opis upravljanja tveganj družbe za upravljanje, in
  3. opis postopkov reševanja pritožb vlagateljev v skladu z 71. členom tega zakona.

(3) Agencija v enem mesecu po prejemu obvestila družbe za upravljanje iz prvega odstavka tega člena to obvestilo s prilogami iz prejšnjega odstavka posreduje nadzornemu organu države članice gostiteljice in o tem obvestiti družbo za upravljanje.

(4) Hkrati z obvestilom iz prejšnjega odstavka Agencija nadzornemu organu države članice gostiteljice predloži:

  1. izjavo, da ima družba za upravljanje dovoljenje v skladu s tem zakonom oziroma predpisi držav članic, sprejetimi zaradi prenosa Direktive 2009/65/ES,
  2. dokument z navedbo dovoljenj;
  3. dokument z navedbo morebitnih omejitev v zvezi s tipom UCITS skladov, ki jih družba za upravljanje lahko upravlja.

(5) Družba za upravljanje lahko začne neposredno opravljati storitve upravljanja investicijskih skladov v državi članici gostiteljici z dnem, ko prejme obvestilo Agencije iz tretjega odstavka tega člena.

118. člen
(obvestilo o spremembah pomembnih dejstev oziroma okoliščin)

(1) Če namerava družba za upravljanje spremeniti katerega od dejstev oziroma okoliščin iz drugega odstavka prejšnjega člena, mora o tem pisno obvestiti Agencijo in nadzorni organ države članice gostiteljice pred izvršitvijo take spremembe.

(2) V kolikor se spremeni vsebina izjave oziroma dokumentov iz četrtega odstavka prejšnjega člena, obvesti o tem Agencija nadzorni organ države članice.

119. člen
(uporaba pravil ravnanja v državi članici gostiteljici)

(1) Družba za upravljanje mora pri opravljanju storitev prek podružnice ravnati v skladu s pravili ravnanja, ki veljajo v državi članici gostiteljici.

(2) Družba za upravljanje, ki neposredno opravlja storitve v državi članici gostiteljici, mora pri opravljanju storitev ravnati v skladu z določbami 2.2.2. pododdelka tega zakona.

(3) Za UCITS sklad, ki ga družba za upravljanje ustanovi v drugi državi članici, se ne uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo vsebine iz drugega odstavka 124. člena tega zakona.

3.2.3. Opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov v tretji državi
120. člen
(splošne določbe)

(1) Družba za upravljanje lahko v okviru opravljanja storitev upravljanja investicijskih skladov v tretji državi opravlja samo storitev trženja enot investicijskih skladov, in sicer pod pogoji, določenimi v oddelku 4.3. tega zakona.

(2) Družba za upravljanje lahko storitev iz prejšnjega odstavka opravlja preko podružnice ali neposredno.

(3) Za dovoljenje za ustanovitev podružnice družbe za upravljanje v tretji državi se smiselno uporabljajo prvi in drugi odstavek 113. člena, tretji odstavek 114. člena in 116. člen tega zakona.

(4) Agencija lahko zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice v tretji državi tudi, če je ob upoštevanju predpisov države, v kateri namerava družba za upravljanje ustanoviti podružnico, oziroma ob upoštevanju prakse pri izvrševanju teh predpisov verjetno, da bo ovirano izvajanje nadzora v skladu s tem zakonom.

3.3. Opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov v Republiki Sloveniji s strani družbe za upravljanje države članice
121. člen
(splošni določbi)

(1) Če ima družba za upravljanje države članice dovoljenje za upravljanje UCITS skladov v državi članici svojega sedeža (v nadaljnjem besedilu: domači državi članici), lahko storitev upravljanja investicijskih skladov opravlja tudi v Republiki Sloveniji preko podružnice ali neposredno pod pogoji, določenimi v tem oddelku.

(2) Družba za upravljanje države članice lahko v okviru opravljanja storitev upravljanja investicijskih skladov v Republiki Sloveniji oblikuje in upravlja samo vzajemne sklade, in sicer vzajemne sklade takšnih tipov, ki jih dopušča dovoljenje nadzornega organa družbe za upravljanje države članice.

122. člen
(opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov prek podružnice)

(1) Družba za upravljanje države članice lahko ustanovi podružnico v Republiki Sloveniji in začne opravljati storitve upravljanja investicijskih skladov prek te podružnice, ko Agencija družbo za upravljanje države članice obvesti o izpolnjevanju pogojev za ustanovitev podružnice oziroma z iztekom dveh mesecev od dneva, ko Agencija od nadzornega organa družbe za upravljanje države članice prejme obvestilo in priloge z vsebino iz prvega in drugega odstavka 113. člena in iz drugega odstavka 114. člena tega zakona.

(2) Če namerava družba za upravljanje države članice v zvezi s svojo podružnico v Republiki Sloveniji spremeniti katerega od dejstev oziroma okoliščin iz drugega odstavka 113. člena tega zakona, mora o tem pisno obvestiti Agencijo en mesec pred uvedbo spremembe.

123. člen
(neposredno opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov)

(1) Družba za upravljanje države članice lahko začne neposredno opravljati storitve upravljanja investicijskih skladov v Republiki Sloveniji, ko Agencija od nadzornega organa družbe za upravljanje države članice prejme obvestilo in priloge z vsebino iz prvega, drugega in četrtega odstavka 117. člena tega zakona.

(2) Družba za upravljanje države članice, ki v Republiki Sloveniji neposredno opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov, mora pred vsako spremembo dejstev oziroma okoliščin iz drugega odstavka 117. člena tega zakona o tem obvestiti Agencijo.

124. člen
(uporaba določb tega zakona za družbo za upravljanje države članice)

(1) Družba za upravljanje države članice, ki izvaja storitve v Republiki Sloveniji prek podružnice, mora pri opravljanju storitev ravnati v skladu z določbami 2.2.2. pododdelka tega zakona, družba za upravljanje države članice, ki izvaja storitve v Republiki Sloveniji neposredno, pa skladno s pravili ravnanja, ki veljajo v domači državi članici družbe za upravljanje države članice.

(2) Družba za upravljanje države članice, ki v Republiki Sloveniji oblikuje in upravlja vzajemni sklad, mora upoštevati določbe tega zakona oziroma predpisov, izdanih na njegovi podlagi, oziroma drugih predpisov, ki se uporabljajo za oblikovanje in poslovanje vzajemnih skladov v Republiki Sloveniji, in sicer določbe glede:

  1. oblikovanja vzajemnega sklada in izdaje dovoljenja za upravljanje vzajemnega sklada,
  2. prodaje in odkupa investicijskih kuponov vzajemnega sklada,
  3. naložb vzajemnega sklada vključno z upravljanjem tveganj iz naslova naložb vzajemnega sklada,
  4. zadolževanja, posoje vrednostnih papirjev in nekritih prodaj,
  5. vrednotenja premoženja vzajemnega sklada,
  6. računovodenja in računovodskih izkazov vzajemnega sklada,
  7. izračuna čiste vrednoti sredstev, vrednosti enote premoženja in povračil vlagateljem iz naslova napak pri izračunu,
  8. razdelitve prihodkov oziroma dobička vzajemnega sklada,
  9. sprotnega obveščanja javnosti in Agencije o poslovanju vzajemnega sklada,
  10. periodičnih poročil o poslovanju vzajemnega sklada, prospekta, pravil upravljanja in dokumenta s ključnimi podatki za vlagatelje,
  11. trženja investicijskih kuponov vzajemnega sklada,
  12. odnosov z imetniki investicijskih kuponov vzajemnega sklada,
  13. združitev vzajemnih skladov,
  14. likvidacije vzajemnih skladov,
  15. vodenja evidence imetnikov investicijskih kuponov vzajemnega sklada,
  16. nadomestil za nadzor in drugih postavk tarife Agencije, in
  17. pravic imetnikov investicijskih kuponov vzajemnega sklada.

(3) Družba za upravljanje države članice, ki v Republiki Sloveniji oblikuje in upravlja vzajemni sklad, mora v celoti upoštevati določbe njegovih pravil upravljanja in prospekta.

(4) Družba za upravljanje države članice, ki v Republiki Sloveniji oblikuje in upravlja vzajemni sklad, mora vzpostaviti ustrezen organizacijski ustroj in postopke ter sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotavljanje spoštovanja določb iz drugega in tretjega odstavka tega člena.

3.4. Opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov s strani družbe za upravljanje tretje države
125. člen
(opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov družb za upravljanje tretjih držav)

(1) Družba za upravljanje tretje države lahko v Republiki Sloveniji opravlja samo storitve trženja enot investicijskih skladov.

(2) Družba za upravljanje tretje države lahko v Republiki Sloveniji storitev iz prejšnjega odstavka opravlja samo prek podružnice.

(3) Določbe tega oddelka se uporabljajo tudi, kadar družba za upravljanje tretje države za opravljanje storitve iz prvega odstavka tega člena pooblasti drugo osebo.

126. člen
(dovoljenje za ustanovitev podružnice)

(1) Družba za upravljanje tretje države mora za ustanovitev podružnice v Republiki Sloveniji pridobiti dovoljenje Agencije za ustanovitev podružnice.

(2) Zahtevi za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice je treba priložiti:

  1. akt o ustanovitvi podružnice;
  2. izpisek iz sodnega registra oziroma drugega ustreznega registra države, kjer ima družba za upravljanje tretje države sedež;
  3. statut oziroma pravila družbe za upravljanje tretje države;
  4. revidirana letna poročila družbe za upravljanje tretje države za zadnja tri leta poslovanja;
  5. če iz izpiska iz 2. točke tega odstavka niso razvidni podatki o lastnikih družbe za upravljanje tretje države: ustrezno listino, ki verodostojno izkazuje lastnike in njihove deleže pri upravljanju družbe za upravljanje tretje države;
  6. izpisek iz sodnega registra oziroma drugega ustreznega registra države, kjer ima družba za upravljanje tretje države sedež, za pravne osebe, ki so pri upravljanju družbe za upravljanje tretje države udeležene z več kot 10 odstotki;
  7. načrt poslovanja za tri leta, ki med drugim obsega obseg poslov, ki jih družba za upravljanje tretje države namerava opravljati v Republiki Sloveniji;
  8. dokumentacijo, ki jo določi Agencija, na podlagi katere je mogoče ugotoviti, ali podružnica izpolnjuje organizacijske in druge pogoje, potrebne za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice;
  9. podatke o članih poslovodnih in nadzornih organov družbe za upravljanje tretje države;
  10. podrobnejši opis morebitnega sistema jamstva za terjatve vlagateljev v investicijske sklade, ki velja v državi kjer ima družba za upravljanje tretje države sedež;
  11. izjavo družbe za upravljanje tretje države, da bo podružnica vodila vso dokumentacijo, ki se nanaša na njeno poslovanje, v slovenskem jeziku in jo hranila na sedežu podružnice.

(3) Agencija izda dovoljenje za ustanovitev podružnice družbe za upravljanje tretje države, če na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga, in dokumentacije, priložene zahtevi za izdajo dovoljenja, oceni, da je podružnica usposobljena za poslovanje v skladu s tem zakonom.

(4) Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice, če poslovodje podružnice nimajo dovoljenja iz četrtega odstavka 57. člena tega zakona.

(5) Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice družbe za upravljanje tretje države, če je ob upoštevanju predpisov države, kjer ima družba za upravljanje tretje države sedež, oziroma ob upoštevanju prakse te države pri uporabi in izvrševanju teh predpisov verjetno, da bo ovirano izvajanje nadzora v skladu s tem zakonom.

(6) Agencija predpiše podrobnejšo vsebino dokumentacije, ki jo je treba priložiti zahtevi za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice iz 8. točke drugega odstavka tega člena.

127. člen
(uporaba določb tega zakona za podružnico)

(1) Za podružnico družbe za upravljanje tretje države se smiselno uporabljajo naslednje določbe tega zakona in na njihovi podlagi izdani predpisi:

(2) Za poslovodje podružnice družbe za upravljanje tretje države se smiselno uporabljajo določbe tega zakona v delu, ki se nanašajo na upravo družbe za upravljanje.

3.5. Prenos opravljanja posamezne storitve oziroma posla upravljanja investicijskih skladov na drugo osebo
128. člen
(prenos opravljanja posamezne storitve oziroma posla upravljanja posameznih investicijskih skladov na drugo osebo)

(1) Družba za upravljanje, družba za upravljanje države članice ali družba za upravljanje tretje države (v nadaljnjem besedilu: pooblastitelj), ki v skladu s 103. členom tega zakona opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov, lahko pisno pooblasti drugo osebo (v nadaljnjem besedilu: pooblaščenec), da v njenem imenu in za njen račun opravlja posamezne storitve oziroma posle, ki v skladu s 102. členom tega zakona spadajo pod storitve upravljanja investicijskih skladov(v nadaljnjem besedilu: pooblastilo za opravljanje storitev oziroma poslov).

(2) S prenosom opravljanja posameznih storitev oziroma poslov upravljanja investicijskih skladov na drugo osebo, ni mogoče niti omejiti niti izključiti odškodninske odgovornosti družbe za upravljanje in skrbnika, za opravljanje navedenih storitev.

(3) Pooblastitelj ne sme prenesti storitev oziroma poslov upravljanja investicijskih skladov na pooblaščence v takem obsegu, da bi se njegova vloga zmanjšala na vlogo »poštnega nabiralnika«.

129. člen
(prenos pooblastila na tretjo osebo)

(1) Pooblaščenec lahko za opravljanje storitev trženja enot investicijskih skladov na podlagi predhodnega pisnega soglasja pooblastitelja prenese pooblastilo na tretjo osebo. Nadaljnji prenos pooblastila ni dovoljen.

(2) Določbe tega oddelka veljajo tudi v primeru prenosa pooblastila na tretjo osebo.

130. člen
(pogoji za prenos opravljanja posameznih storitev oziroma poslov)

(1) Pooblastitelj lahko podeli pooblastilo za opravljanje storitev oziroma poslov le, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

  1. pooblastitelj, s podelitvijo pooblastila za opravljanje storitev oziroma poslov pooblaščencu, poveča učinkovitost poslovanja in opravljanja posameznih poslov in to učinkovitost lahko v vsakem trenutku utemelji Agenciji,
  2. se ne zmanjša učinkovitost in možnost nadzora Agencije nad pooblastiteljem,
  3. pooblastitelj lahko, kljub podelitvi pooblastila za opravljanje storitev oziroma poslov na pooblaščenca, deluje in upravlja investicijske sklade, za opravljanje katerih je podelil to pooblastilo, v najboljšem interesu vlagateljev v te investicijske sklade,
  4. ima pooblastitelj v vsakem trenutku pregled nad izvajanjem posameznih storitev oziroma poslov upravljanja investicijskih skladov, ki so bile s pooblastilom za opravljanje storitev oziroma poslov prenesene na pooblaščenca,
  5. lahko pooblastitelj, v skladu s podeljenim pooblastilom za opravljanje storitev oziroma poslov, v vsakem trenutku poda pooblaščencu nadaljnja navodila glede opravljanja prenesenih storitev oziroma poslov,
  6. lahko pooblastitelj v vsakem trenutku, če to zahteva interes vlagateljev, prekliče dano pooblastilo za opravljanje storitev oziroma poslov, pri čemer preklic pooblastila stopi v veljavo takoj,
  7. ima pooblaščenec dovolj strokovnega znanja in izkušenj ter izpolnjuje organizacijske in druge pogoje, da lahko učinkovito izvršuje dolžnosti iz pooblastila za opravljanje storitev oziroma poslov,
  8. se s podelitvijo pooblastila za opravljanje storitev oziroma poslov ne zmanjša učinkovitost in možnost opravljanja skrbniških storitev oziroma nalog skrbnika za posamezen investicijski sklad,
  9. lahko skrbnik, ne glede na dano pooblastilo za opravljanje storitev oziroma poslov, v vsakem trenutku pridobi vse podatke in dokumentacijo od pooblastitelja, potrebne za nemoteno opravljanje skrbniških storitev,
  10. ima skrbnik, ne glede na podeljeno pooblastilo za opravljanje storitev oziroma poslov, vedno pregled nad poslovanjem investicijskega sklada, za katerega opravlja skrbniške storitve, in
  11. prospekt investicijskega sklada vsebuje seznam storitev upravljanja investicijskega sklada, ki jih pooblastitelj, na podlagi pooblastila, prenese v upravljanje pooblaščencu.

(2) Če pooblastitelj s pooblastilom prenese storitev upravljanja premoženja investicijskega sklada, morajo biti izpolnjene zahteve iz prejšnjega odstavka, pooblaščenec pa je lahko le oseba:

  1. ki je nadzorovana s strani Agencije oziroma pristojnega organa države članice ali pristojnega organa tretje države in ki je pridobila dovoljenje tega organa za opravljanje storitev upravljanja premoženja za račun svojih strank,
  2. pri nadzoru katere je zagotovljeno sodelovanje in izmenjava informacij med Agencijo in organom, pristojnim za nadzor pooblaščenca, če za nadzor pooblaščenca ni pristojna Agencija,
  3. ki ne opravlja skrbniških storitev za investicijski sklad, za upravljanje katerega je bilo podeljeno pooblastilo, in
  4. katere interesi niso v nasprotju z interesi pooblastitelja oziroma z interesi vlagateljev v investicijske sklade.

(3) Če pooblastitelj s pooblastilom prenese storitev upravljanja premoženja investicijskega sklada, mora pooblaščenec upoštevati naložbeno politiko investicijskega sklada.

(4) Agencija določi okoliščine, kdaj se šteje, da se je vloga pooblastitelja zmanjšala na vlogo »poštnega nabiralnika« in morebitne dodatne pogoje, ki jih mora pooblastitelj upoštevati pri prenosu opravljanja posameznih storitev in poslov po tem členu.

131. člen
(pogodba o prenosu posameznih storitev oziroma poslov upravljanja)

(1) Pooblastitelj in pooblaščenec skleneta pisno pogodbo, s katero pooblastitelj podeli pooblastilo za opravljanje posameznih storitev oziroma poslov upravljanja investicijskih skladov pooblaščencu in s katero pogodbeni stranki podrobneje opredelita medsebojne obveznosti, odgovornosti in pravice (v nadaljnjem besedilu: pogodba o prenosu).

(2) Če pogodba o prenosu ureja prenos opravljanja storitev oziroma poslov upravljanja premoženja investicijskih skladov, stopi v veljavo šele, ko da k njej pisno soglasje skrbnik.

(3) Skrbnik ne da soglasja k pogodbi o prenosu, če oceni, da niso izpolnjeni pogoji iz prejšnjega člena.

(4) Če pogoji iz prejšnjega člena kadarkoli niso izpolnjeni, mora skrbnik pisno zahtevati od pooblastitelja, da prekine pogodbo o prenosu. V takšnem primeru pooblaščenec ni upravičen do nadomestila zaradi odstopa od pogodbe o prenosu.

132. člen
(dopustnost zbiranja osebnih podatkov)

Če se s pogodbo o prenosu iz prejšnjega člena na pooblaščenca prenese pooblastilo za opravljanje storitve vodenja evidenc imetnikov enot investicijskega sklada, lahko pooblaščenec zbira podatke iz tretjega odstavka 233. člena tega zakona neposredno od posameznika, na katerega se podatki nanašajo.

133. člen
(obveščanje Agencije)

Pooblastitelj o prenosu storitve in o vseh spremembah pogodbe o prenosu obvesti Agencijo na način, z vsebino in v rokih, ki jih določi Agencija.

134. člen
(obveščanje nadzornih organov držav članic)

Agencija takoj po prejemu obvestila iz 133. člena tega zakona obvesti nadzorni organ UCITS sklada države članice, če družba za upravljanje, ki upravlja ta UCITS sklad, kot pooblastitelj, prenese opravljanje posameznih storitev oziroma poslov upravljanja tega UCITS sklada na drugo osebo.

4. TRŽENJE ENOT INVESTICIJSKIH SKLADOV
4.1. Trženje enot investicijskih skladov v Republiki Sloveniji
135. člen
(splošne določbe)

(1) Trženje enot investicijskih skladov v Republiki Sloveniji se lahko vrši le na podlagi zakonov in predpisov sprejetih na njihovi podlagi, ki se nanašajo na trženje enot investicijskih skladov, varstvo vlagateljev in preprečevanje pranja denarja, ki so veljavni v Republiki Sloveniji.

(2) Enote posameznega investicijskega sklada so lahko predmet oglaševanja v Republiki Sloveniji le, če se v Republiki Sloveniji lahko vrši tudi prodaja enot tega investicijskega sklada.

(3) Agencija na svoji spletni strani v angleškem jeziku na pregleden in razumljiv način objavi zakonodajne in administrativne določbe, ki urejajo področje trženja enot UCITS skladov oblikovanih v drugih državah članicah, v Republiki Sloveniji in jih Direktiva 2009/65/ES neposredno ne ureja.

136. člen
(oglaševanje investicijskega sklada)

(1) Vsako tržno sporočilo, ki je z uporabo tiskanih in elektronskih medijev naslovljeno na vlagatelje in potencialne vlagatelje v investicijske sklade, katerega namen je prispevati k pridobivanju novih vplačil v investicijske sklade (v nadaljnjem besedilu: oglas) mora biti jasno prepoznavno kot tako.

(2) Vsebina oglasa mora biti jasna, nedvoumna in ne sme biti zavajajoča.

(3) Vsebina oglasa ne sme biti v nasprotju z vsebino prospekta in dokumenta s ključnimi podatki za vlagatelje.

(4) Oglas mora vsebovati navedbo, kje, kako in v katerem jeziku sta vlagateljem na voljo prospekt in dokument s ključnimi podatki za vlagatelje.

137. člen
(dovoljenje za trženje enot investicijskih skladov)

(1) Fizična oseba, ki v imenu in za račun družbe za upravljanje iz 103. člena tega zakona ali za račun osebe, ki jo pooblasti družba za upravljanje, izvaja trženje enot investicijskih skladov v Republiki Sloveniji, mora imeti ustrezno dovoljenje Agencije.

(2) Za dovoljenje iz prejšnjega odstavka šteje dovoljenje za opravljanje poslov borznega posrednika iz ZTFI, in sicer najmanj za opravljanje poslov izvrševanja naročil strank in investicijskega svetovanja ter dovoljenje za trženje enot investicijskih skladov po tem zakonu.

(3) Za pridobitev dovoljenja za trženje enot investicijskih skladov iz prejšnjega odstavka, mora kandidat izpolnjevati naslednje pogoje:

  1. je uspešno opravil preizkus strokovnega znanja, potrebnega za trženje enot investicijskih skladov;
  2. ima najmanj eno leto primerljivih delovnih izkušenj;
  3. obvlada slovenski jezik;
  4. ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper premoženje oziroma zoper gospodarstvo na kazen zapora več kot tri mesece, ki še ni izbrisana;
  5. ima najmanj peto stopnjo izobrazbe.

(4) Agencija lahko za izvajanje preizkusov znanja iz 1. točke prejšnjega odstavka pooblasti združenje družb za upravljanje iz 509. člena tega zakona, ki v imenu in za račun Agencije izvaja preizkuse znanja.

138. člen
(akti o trženju enot investicijskih skladov)

Agencija z aktom podrobneje določi:

  1. način in pogoje za trženje enot investicijskih skladov v Republiki Sloveniji;
  2. program in način opravljanja preizkusa znanj iz 1. točke tretjega odstavka prejšnjega člena;
  3. dokumentacijo iz 7. točke drugega odstavka 149. člena tega zakona, na podlagi katere je mogoče ugotoviti, ali bodo vlagatelji v sklad tretje države deležni najmanj enake ravni zaščite kakor vlagatelji v UCITS sklade.
139. člen
(oblike skladov, ki se lahko tržijo v Republiki Sloveniji)

V Republiki Sloveniji je dovoljeno tržiti samo enote:

  1. investicijskih skladov oblikovanih na podlagi tega zakona, če so izpolnjeni pogoji iz 4.1.1. pododdelka tega zakona;
  2. UCITS skladov držav članic, če so izpolnjeni pogoji iz 4.1.2. pododdelka tega zakona;
  3. investicijskih skladov tretjih držav, če so izpolnjeni pogoji iz 4.1.3. pododdelka tega zakona.
4.1.1. Trženje enot investicijskih skladov, oblikovanih na podlagi tega zakona v Republiki Sloveniji
140. člen
(trženje enot vzajemnih skladov)

Enote vzajemnih skladov lahko v Republiki Sloveniji trži samo:

  1. družba za upravljanje, ki ima dovoljenje za upravljanje vzajemnega sklada;
  2. družba za upravljanje države članice, ki ima dovoljenje za upravljanje vzajemnega sklada na podlagi tega zakona.
141. člen
(trženje enot ne-UCITS skladov oblikovanih na podlagi tega zakona)

Enote ne-UCITS sklada, oblikovanega na podlagi tega zakona, lahko v Republiki Sloveniji trži samo družba za upravljanje, ki ima dovoljenje za njegovo upravljanje.

4.1.2. Trženje enot UCITS skladov oblikovanih v drugih državah članicah v Republiki Sloveniji
142. člen
(osebe, ki lahko trženje izvajajo)

(1) Enote UCITS sklada, oblikovanega v drugi državi članici (v nadaljnjem besedilu: UCITS sklad države članice), lahko v Republiki Sloveniji skladno s tem pododdelkom, trži samo družba za upravljanje države članice, ki ima dovoljenje za upravljanje UCITS sklada države članice.

(2) Določbe tega pododdelka, ki veljajo za družbo za upravljanje države članice, se uporabljajo tudi za družbo za upravljanje, ki ima dovoljenje za upravljanje UCITS sklada države članice.

143. člen
(pogoji za trženje)

Družba za upravljanje države članice mora za trženje enot UCITS sklada države članice v Republiki Sloveniji zagotoviti, da so v Republiki Sloveniji na voljo vse zmogljivosti, potrebne za nemoteno:

  1. zagotavljanje plačil imetnikom enot UCITS sklada,
  2. izvajanje prodaje in ponovnega nakupa oziroma odkupa enot UCITS sklada,
  3. zagotavljanje objave dokumentacije in informacij v zvezi z UCITS skladom in posredovanje dokumentov in informacij vlagateljem, ki so opravili vplačilo v Republiki Sloveniji, in
  4. reševanje pritožb vlagateljev v skladu z 71. členom tega zakona.
144. člen
(priglasitev trženja enot UCITS sklada države članice)

(1) Družba za upravljanje države članice lahko prične tržiti enote UCITS sklada države članice v Republiki Sloveniji z dnem, ko pristojni nadzorni organ države članice družbi za upravljanje države članice sporoči, da je Agenciji posredoval priglasitveni dokument iz 4. člena Uredbe 584/2010/EU.

(2) Priglasitveni dokument vsebuje uradno obvestilo družbe za upravljanje države članice o nameri pričetka trženja enot UCITS sklada države članice v Republiki Sloveniji, ki obsega podatke iz Priloge I Uredbe 584/2010/EU in za vsak UCITS sklad države članice, katerega enote namerava tržiti v Republiki Sloveniji, naslednje priloge:

  1. veljavni prospekt,
  2. veljavna pravila upravljanja oziroma statut,
  3. zadnje letno poročilo in morebitno poznejše polletno poročilo,
  4. dokument s ključnimi podatki za vlagatelje, in
  5. potrdilo nadzornega organa države članice iz Priloge II Uredbe Komisije (EU) št. 584/2010.
145. člen
(obveščanje o spremembah priglasitvenega dokumenta)

(1) Družba za upravljanje države članice, ki trži enote UCITS sklada države članice v Republiki Sloveniji, Agencijo sproti obvešča o vseh spremembah dokumentov iz 1. do 4. točke drugega odstavka prejšnjega člena ter v obvestilu navede, kje lahko Agencija dobi te dokumente po elektronski poti.

(2) Če namerava družba za upravljanje države članice spremeniti veljavno ureditev trženja v Republiki Sloveniji oziroma veljaven nabor razredov enot UCITS skladov države članice, ki so predmet trženja v Republiki Sloveniji, mora pred uvedbo teh sprememb o tem obvestiti Agencijo.

146. člen
(neposredno trženje enot UCITS sklada države članice)

Za družbo za upravljanje države članice, ki v Republiki Sloveniji ne bo izvajala nobenih drugih storitev in poslov upravljanja investicijskih skladov, razen storitve neposrednega trženja enot UCITS skladov, se ne uporablja 3.3. oddelek tega zakona.

4.1.3. Trženje enot investicijskega sklada tretje države v Republiki Sloveniji
147. člen
(trženje enot investicijskega sklada tretje države)

(1) Družba za upravljanje tretje države lahko enote investicijskega sklada tretje države v Republiki Sloveniji trži samo prek podružnice, za katero je pridobila dovoljenje Agencije.

(2) Družba za upravljanje tretje države lahko v Republiki Sloveniji trži samo enote odprtega investicijskega sklada, katerega vlagatelji bodo deležni najmanj enake ravni zaščite kakor vlagatelji v UCITS sklade.

148. člen
(pogoji za trženje)

Družba za upravljanje tretje države mora za trženje enot odprtega investicijskega sklada v Republiki Sloveniji zagotoviti, da so v Republiki Sloveniji na voljo vse zmogljivosti, potrebne za nemoteno:

  1. zagotavljanje plačil imetnikom enot odprtega investicijskega sklada,
  2. izvajanje prodaje in ponovnega nakupa oziroma odkupa enot odprtega investicijskega sklada,
  3. zagotavljanje objave dokumentacije in informacij v zvezi z odprtim investicijskim skladom in posredovanje dokumentov in informacij vlagateljem, ki so opravili vplačilo v Republiki Sloveniji, in
  4. reševanje pritožb vlagateljev v skladu z 71. členom tega zakona.
149. člen
(dovoljenje za trženje enot investicijskega sklada tretje države)

(1) Družba za upravljanje tretje države mora pred začetkom trženja enot posameznega investicijskega sklada tretje države pridobiti dovoljenje Agencije za trženje enot investicijskega sklada tretje države.

(2) Družba za upravljanje tretje države zahtevi za izdajo dovoljenja za trženje enot investicijskega sklada tretje države, za vsak investicijski sklad, na katerega se zahteva nanaša, priloži:

  1. pravila upravljanja ali statut;
  2. prospekt;
  3. zadnje letno poročilo oziroma morebitno poznejše polletno poročilo;
  4. dokument s ključnimi podatki za vlagatelje iz 6.7.3. pododdelka tega zakona;
  5. po potrebi dokazilo o deponiranju denarnih sredstev skladno s 151. členom tega zakona;
  6. natančen opis načrtovanega trženja in poslovnih razmerij in druge podatke iz katerih je razvidno, da družba za upravljanje tretje države izpolnjuje pogoje za trženje enot investicijskih skladov v Republiki Sloveniji iz 138. in 148. člena tega zakona;
  7. drugo dokumentacijo, ki jo določi Agencija, in na podlagi katere je mogoče ugotoviti, ali bodo vlagatelji v sklad tretje države, na katerega se nanaša zahteva, deležni najmanj enake ravni zaščite kakor vlagatelji v UCITS sklade.

(3) Agencija izda dovoljenje za trženje enot investicijskega sklada tretje države, če na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga in dokumentacije, priložene zahtevi za izdajo dovoljenja, ugotovi, da:

  1. bodo vlagatelji v sklad tretje države deležni najmanj enake ravni zaščite kakor vlagatelji v UCITS sklade, in
  2. za enote investicijskega sklada tretje države ne velja prepoved prodaje v državi, kjer je bil investicijski sklad oblikovan.

(4) V izreku odločbe o izdaji dovoljenja za trženje enot investicijskega sklada Agencija določno navede, za katere investicijske sklade tretjih držav dovoljenje velja.

(5) Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za trženje enot vseh oziroma samo posameznih investicijskih skladov tretjih držav, če ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka tega člena.

(6) Kadar je družba za upravljanje tretje države vložila zahtevo za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice, se postopek odločanja o izdaji dovoljenja za trženje enot investicijskega sklada tretje države lahko združi s postopkom odločanja o dovoljenju za ustanovitev podružnice.

150. člen
(prenehanje trženja)

(1) Družba za upravljanje tretje države, ki opusti trženje enot investicijskega sklada, mora o tem obvestiti Agencijo.

(2) Dokler Agencija ne prejme obvestila iz prejšnjega odstavka ima:

  1. Agencija v razmerju do družbe za upravljanje tretje države enaka pooblastila kakor če bi slednja še naprej opravljala trženje enot, in
  2. družba za upravljanje tretje države ima do Agencije enake obveznosti kakor če bi še naprej opravljala trženje enot.
151. člen
(posebno pravilo za trženje enot investicijskih skladov tretje države)

(1) Agencija lahko kot pogoj za izdajo dovoljenja za trženje investicijskega sklada tretje države, ki ga vrši družba za upravljanje tretje države v Republiki Sloveniji, zahteva, da družba za upravljanje tretje države pri banki na ozemlju Republike Slovenije odpre denarni račun, na katerem pred izdajo dovoljenja izkazuje stanje denarnih sredstev najmanj v višini 25 odstotkov vrednosti enot vseh investicijskih skladov tretje države, ki jih namerava tržiti v prvem mesecu poslovanja podružnice v Republiki Sloveniji in za katere bodo imeli bodoči vlagatelji iz Republike Slovenije pravico zahtevati njihov odkup.

(2) Po pridobitvi dovoljenja za trženje enot, mora družba za upravljanje tretje države na tem denarnem računu vedno izkazovati takšno stanje denarnih sredstev, ki bo zadostno za poravnavo obveznosti do imetnikov enot, katerih prodaja je bila opravljena v Republiki Sloveniji.

4.2. Trženje enot vzajemnih skladov v drugi državi članici
152. člen
(trženje enot vzajemnih skladov v državi članici gostiteljici)

(1) Enote vzajemnega sklada lahko v državi članici gostiteljici trži samo družba za upravljanje, ki ima dovoljenje Agencije za upravljanje vzajemnega sklada.

(2) Določbe tega oddelka, ki veljajo za družbo za upravljanje, se smiselno uporabljajo tudi za družbo za upravljanje države članice, ki ima dovoljenje Agencije za upravljanje vzajemnega sklada.

(3) Za družbo za upravljanje, ki v državi članici gostiteljici ne bo izvajala nobenih drugih storitev in poslov upravljanja investicijskih skladov, razen storitve neposrednega trženja enot vzajemnih skladov, se ne uporablja 3.2.2. pododdelek tega zakona.

153. člen
(uradno obvestilo o nameri pričetka trženja enot vzajemnega sklada v državi članici gostiteljici)

(1) Družba za upravljanje, ki namerava tržiti enote vzajemnega sklada v državi članici gostiteljici, mora pred začetkom trženja Agenciji posredovati izpolnjeno uradno obvestilo o nameri pričetka trženja iz Priloge I Uredbe 584/2010/EU.

(2) Družba za upravljanje uradnemu obvestilu o nameri pričetka trženja iz prejšnjega odstavka za vsak vzajemni sklad, katerega enote namerava tržiti v državi članici gostiteljici, priloži naslednje priloge:

  1. veljaven prospekt z vključenimi pravili upravljanja;
  2. zadnje letno poročilo in morebitno poznejše polletno poročilo;
  3. dokument s ključnimi podatki za vlagatelje.

(3) Agencija preveri, ali je uradno obvestilo o nameri pričetka trženja iz prvega odstavka tega člena popolno in ali vsebuje vse potrebne priloge iz drugega odstavka tega člena.

154. člen
(posredovanje priglasitvenega dokumenta nadzornemu organu države članice gostiteljice)

(1) Agencija v desetih delovnih dneh po prejemu popolnega uradnega obvestila o nameri pričetka trženja iz 153. člena tega zakona uradno obvestilo skupaj z vsemi prilogami (priglasitveni dokument) posreduje nadzornemu organu države članice gostiteljice in o tem obvestiti družbo za upravljanje.

(2) Agencija mora k dokumentaciji iz prejšnjega odstavka priložiti tudi izpolnjeno potrdilo iz Priloge II Uredbe 584/2010/EU.

155. člen
(jezik priglasitvenega dokumenta)

(1) Družba za upravljanje uradno obvestilo o nameri pričetka trženja iz prvega odstavka 153. člena tega zakona izdela v:

  1. angleškem jeziku ali
  2. slovenskem jeziku in uradnem jeziku države članice gostiteljice, če se Agencija in nadzorni organ države članice gostiteljice predhodno tako dogovorita.

(2) Družba za upravljanje dokumente iz 1. in 2. točke drugega odstavka 153. člena tega zakona in vse njihove spremembe, za namene trženja v državi članici gostiteljici prevede v:

  1. angleški jezik ali
  2. uradni jezik države članice gostiteljice ali enega od uradnih jezikov države članice gostiteljice ali
  3. jezik, ki ga odobri pristojni nadzorni organ države članice gostiteljice.

(3) Družba za upravljanje dokument in vse njegove spremembe iz 3. točke drugega odstavka 153. člena tega zakona prevede v:

  1. uradni jezik države gostiteljice ali enega od uradnih jezikov države članice gostiteljice ali
  2. jezik, ki ga odobri pristojni nadzorni organ države članice gostiteljice.

(4) Agencija potrdilo iz drugega odstavka prejšnjega člena izdela v:

  1. angleškem jeziku ali
  2. uradnem jeziku države članice gostiteljice, če se Agencija in nadzorni organ države članice gostiteljice predhodno tako dogovorita.

(5) Za verodostojnosti in natančnost prevodov iz drugega in tretjega odstavka tega člena odgovarja družba za upravljanje.

156. člen
(začetek trženja enot vzajemnega sklada v državi članici gostiteljici)

Družba za upravljanje lahko začne tržiti enote vzajemnega sklada v državi članici gostiteljici z dnem, ko prejme obvestilo Agencije o posredovanju priglasitvenega dokumenta pristojnemu nadzornemu organu države članice gostiteljice.

157. člen
(obveščanje o spremembah priglasitvenega dokumenta)

(1) Družba za upravljanje, ki trži enote vzajemnega sklada v državi članici gostiteljici, nadzornemu organu države članice gostiteljice omogoči elektronski dostop do prevodov veljavnih dokumentov o vzajemnem skladu iz drugega odstavka 153. člena tega zakona ter nadzorni organ države članice gostiteljice sproti obveščati o vseh spremembah teh dokumentov.

(2) Če namerava družba za upravljanje spremeniti veljavno ureditev trženja enot vzajemnega sklada v državi članici gostiteljici oziroma veljaven nabor razredov enot vzajemnih skladov, ki so predmet trženja v državi članici gostiteljici, mora pred uvedbo teh sprememb o tem obvestiti Agencijo in nadzorni organ države gostiteljice.

4.3. Trženje enot investicijskih skladov v tretji državi
158. člen
(obvestilo o trženju enot investicijskih skladov v tretji državi)

(1) Družba za upravljanje, ki želi enote investicijskih skladov tržiti v tretji državi, mora pred pričetkom trženja o tem obvestiti Agencijo in v obvestilu navesti:

  1. državo, v kateri namerava trženje izvajati;
  2. program načrtovanih aktivnosti, ki jih namerava izvajati v tej državi;
  3. natančen opis poteka trženja in vzpostavljenih zmogljivosti za njegovo izvajanje;
  4. natančen opis razkrivanja dokumentacije in informacij v tej državi ter vzpostavljenih zmogljivosti za njegovo izvajanje;
  5. natančen opis poslovnih razmerij, ki jih je vzpostavila v zvezi s trženjem enot v tej državi;
  6. seznam investicijskih skladov, ki jih namerava tržiti v tej državi.

(2) Agencija lahko družbi za upravljanje prepove trženje enot investicijskih skladov v tretji državi, če obstaja utemeljen dvom o ustreznosti poteka trženja in razkrivanja informacij vlagateljem, vzpostavljenih zmogljivostih za njegovo izvajanje in poslovnih razmerjih, ki jih je družba za upravljanje vzpostavila v zvezi s trženjem enot v tretji državi.

(3) Agencija lahko družbi za upravljanje prepove trženje enot investicijskih skladov v tretji državi, tudi če je ob upoštevanju predpisov tretje države, v kateri namerava družba za upravljanje tržiti enote investicijskih skladov, oziroma je ob upoštevanju prakse pri izvrševanju teh predpisov verjetno, da bo ovirano izvajanje nadzora v skladu z določbami tega zakona.

(4) Družba za upravljanje o začetku trženja enot investicijskega sklada v tretji državi Agencijo obvesti najkasneje v treh dneh po začetku izvajanja trženja.

(5) Če želi družba za upravljanje spremeniti katerega od dejstev iz prvega odstavka tega člena, mora pred uvedbo teh sprememb o tem obvestiti Agencijo.

5. STORITVE GOSPODARJENJA S FINANČNIMI INSTRUMENTI IN POMOŽNE STORITVE
5.1. Splošne določbe
159. člen
(storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožne storitve)

(1) Družba za upravljanje lahko poleg storitev upravljanja investicijskih skladov opravlja tudi:

  1. storitve gospodarjenja s finančnimi instrumentni;
  2. pomožne storitve:
  • investicijsko svetovanje v zvezi s finančnimi instrumenti iz 7. člena ZTFI;
  • hrambo in administrativne storitve v zvezi z enotami investicijskih skladov.

(2) Agencija podrobneje predpiše pogoje, ki jih mora izpolnjevati družba za upravljanje, ki opravlja storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti oziroma pomožne storitve.

(3) Pogoji, ki jih predpiše Agencija na podlagi prejšnjega odstavka, morajo biti smiselno enaki pogojem, ki veljajo za borznoposredniške družbe, ki opravljajo storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožne storitve na podlagi ZTFI.

(4) Družbe za upravljanje, ki opravljajo storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti oziroma pomožne storitve, se vpisujejo v register dovoljenj iz 162. člena ZTFI.

Zakaj ne vidim vseh členov?

Naročniki vidijo tudi preostalih 370 členov.

Naročite se tukaj in pridobite dostop do vseh vsebin.
Če ste že naročnik se prijavite tukaj.

Naročite se
Povezane vsebine

Zastavite nam vprašanje

Vprašanja so na voljo le prijavljenim uporabnikom.
Napaka pri pošiljanju vprašanja.
Vprašanje lahko zastavijo samo prijavljeni uporabniki.
Vprašanje je prekratko.
Obogatite vprašanje z dodatnimi informacijami. Hvala!
Presegli ste kvoto vprašanj.
V trenutnem naročniškem obdobju ste porabili vsa vprašanja. Za dodatno svetovanje nas kontaktirajte.
Pri svetovanju zagotavljamo diskretnost in anonimnost.
Zahvaljujemo se za poslano vprašanje.
Potrudili se bomo, da vam odgovorimo čimprej!