Čistopis z vidnimi spremembami

Čistopisu je dodan prikaz, kjer imate spremembe vidne. Kliknite spodaj pod nazivom predpisa na zavihek "Spremembe".

Izberi paket

Čistopis z lažjim branjem členov

V posebnem prikazu čistopisa lahko besedilo sklicevanih členov berete že znotraj osnovnega člena. Kliknite spodaj pod nazivom predpisa na zavihek "Čistopis".

Izberi paket

Pri členih imate pojasnila

Če obstaja pojasnilo člena, ga dobite že pri njem. Imate več kot 2500 pojasnil FURS, ministrstev in strokovnjakov. Za prikaz pojasnil, kliknite na ikono desno poleg člena.

Izberi paket

Dodano imate kazalo predpisa

S kazalom lažje vidite strukturo predpisa in navigirate po njem.
Za prikaz kazala kliknite spodaj na "Kazalo".

Izberi paket

Lažje branje členov

"Branje člen v členu" vam v čistopisu omogoča branje besedila sklicevanih členov že znotraj osnovnega člena.

Izberi paket

POZOR: to ni najnovejša različica besedila

Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije

DELOVNA ZAKONODAJA - KOLEKTIVNE POGODBE -

Velja od: V uporabi od: Objavljeno:

Čistopis - neuradno prečiščeno besedilo

    1. Kazalo
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(Krajevna veljavnost kolektivne pogodbe)

Kolektivna pogodba velja za območje Republike Slovenije.

2. člen
(Stvarna veljavnost kolektivne pogodbe)

Kolektivna pogodba velja za vse delodajalce, člane Združenja za turizem in gostinstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije, po standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 34/94) navedena v prilogi št. 1 te pogodbe.

3. člen
(Osebna veljavnost)

Kolektivna pogodba velja za vse delavce, zaposlene pri delodajalcih iz 2. člena te pogodbe, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije, in za delavce pri delodajalcih, ki trajneje opravljajo delo na območju Republike Slovenije, ne glede na to, ali so sklenili delovno razmerje za določen ali nedoločen čas, s polnim ali skrajšanim delovnim časom.

Za poslovodne delavce in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ne veljajo tiste določbe te kolektivne pogodbe, ki so drugače urejene z individualno pogodbo o zaposlitvi.

Družbe, ki imajo specifična dela in poklice različnih dejavnosti, lahko uporabljajo določila kolektivne pogodbe drugih dejavnosti in jih vključijo v svojo podjetniško kolektivno pogodbo.

Kolektivna pogodba velja tudi za učence, vajence, dijake in študente na praktičnem usposabljanju.

4. člen
(Časovna veljavnost)

Ta pogodba začne veljati z dnem sklenitve in velja do 30. 6. 2000. Pogodba se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Tarifna priloga je sestavni del te pogodbe in se nanaša na uresničevanje določb te pogodbe. Tarifna priloga se sprejme vsako leto najkasneje do 31. 12. za naslednje leto. Če ni sprejeta v tem roku, se njena veljavnost podaljša za naslednje leto.

5. člen
(Pomen izrazov v tej kolektivni pogodbi)

Izraz “delodajalec” pomeni vsako tujo ali domačo fizično in pravno osebo, ki zaposluje delavce.

Izraz “delavec” pomeni delavca oziroma delavko, ki je sklenil(a) delovno razmerje za določen ali nedoločen čas.

Izraz “poslovodni organ” pomeni osebo oziroma osebe, ki vodijo poslovanje pri delodajalcu in so kot takšne vpisane v ustrezni register.

Izraz “poslovodni delavec” pomeni delavca, ki opravlja naloge poslovodnega organa.

Izraz “delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi” pomeni delavca, ki ga delodajalec določi z aktom oziroma pogodbo o ustanovitvi družbe, zadružnimi pravili ali statutom (v nadaljnjem besedilu: vodilni delavec).

Izraz “splošni akt” pomeni akt delodajalca, ki na splošen način ureja posamezna vprašanja iz te pogodbe.

“Sistemizacija delovnih mest” je splošni akt (ali sestavni del drugega splošnega akta) delodajalca, ki določa delovna mesta in posebne pogoje za zasedbo delovnih mest.

Izraz “sindikalni zaupnik” pomeni sindikalnega poverjenika po zakonu o delovnih razmerjih.

Pomen drugih izrazov, ki se nanašajo na plače in druge osebne prejemke, je naveden v poglavju o plačah.

6. člen
(Enotni minimalni standardi)

Določila in zneski iz te pogodbe in tarifne priloge so obvezni enotni minimalni standardi v podjetniških kolektivnih pogodbah pri delodajalcih, če te kolektivne pogodbe teh standardov ne urejajo.

II. PRAVICE IN OBVEZNOSTI DELODAJALCA IN DELAVCEV
7. člen
(Razvrstitev del)

Delovna mesta se razvrščajo v devet tarifnih razredov glede na zahtevano strokovno izobrazbo, določeno v aktu o sistemizaciji delovnih mest, in sicer:

  1. tarifni razred: (enostavna dela)

Delovna mesta, za katera se ne zahteva priučevanje in za katera zadostuje nedokončana osnovna šola

  1. tarifni razred: (manj zahtevna dela)

Delovna mesta, za katera se zahtevajo poleg osnovnošolske izobrazbe, še krajši eno – ali večmesečni tečaji

  1. tarifni razred: (srednje zahtevna dela)

Delovna mesta, za katera se zahteva do 2 leti javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja

  1. tarifni razred: (zahtevna dela)

Delovna mesta, za katera se zahteva najmanj 2 leti in pol javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja

  1. tarifni razred: (bolj zahtevna dela)

Delovna mesta, za katera se zahtevajo 3 leta javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja in mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit ali delovna mesta, za katera se zahteva 4 ali 5 let javno priznanega strokovnega izobraževanja

  1. tarifni razred: (zelo zahtevna dela)

Delovna mesta, za katera se zahteva višja (univerzitetna) strokovna izobrazba ali delovna mesta, za katera se zahteva višja (neuniverzitetna) strokovna izobrazba

  1. tarifni razred: (visoko zahtevna dela)

Delovna mesta, za katera se zahteva visoka (univerzitetna) strokovna izobrazba

  1. tarifni razred: (najbolj zahtevna dela)

Delovna mesta, za katera se zahteva magisterij, specializacija ali državni izpit po končanem visokem univerzitetnem izobraževanju

  1. tarifni razred: (izjemno pomembna, najbolj zahtevna dela)

Delovna mesta, za katera se zahteva doktorat znanosti.

Razvrstitev delovnih mest v tarifne razrede opravi delodajalec ali poslovodni organ v skladu z aktom o sistemizaciji delovnih mest. V primeru dvoma pri razvrščanju delovnih mest v tarifne razrede se uporabi veljavni šifrant poklicev.

Tipični poklici po posameznih tarifnih razredih so v prilogi št. 2 te pogodbe.

Delovna mesta znotraj posameznega tarifnega razreda se v podjetniških kolektivnih pogodbah razvrstijo v posamezne plačilne razrede. Podlaga za razvrščanje v posamezne plačilne razrede so zahteve po dodatnih znanjih, daljših delovnih izkušnjah, večji odgovornosti, z delom povezani napori in težje delovne razmere, ki se določijo na podlagi sprejete metodologije za vrednotenje delovnih mest.

Delodajalec je dolžan pred sprejemom akta o sistemizaciji delovnih mest pridobiti mnenje sindikata.

8. člen
(Objava prostega delovnega mesta)

Delodajalec je dolžan objaviti vsako prosto delovno mesto, razen v primerih, ko zakon dovoljuje sklenitev delovnega razmerja brez objave.

V objavi mora biti navedeno:

  • čas, za katerega se sklepa delovno razmerje,
  • naziv delovnega mesta,
  • pogoji, ki so predpisani za delovno mesto,
  • rok za prijavo,
  • morebitno poskusno delo in trajanje takega dela,
  • rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izbiri,
  • in drugi z zakonom določeni pogoji.

Kandidat, ki ni bil izbran, ima v roku, določenem za ugovor, pravico do vpogleda v podatke, ki so bili z objavo zahtevani kot pogoj in na podlagi katerih je bila opravljena izbira.

9. člen
(Odločanje o sklenitvi delovnega razmerja)

Sklep o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja sprejme poslovodni organ, ki opravi tudi izbiro med kandidati.

O ugovoru zoper sklep, ki ga vložijo neizbrani kandidati, odloča isti organ, ki je pristojen za odločanje o ugovorih delavcev.

10. člen
(Prenos pooblastil)

Poslovodni delavec lahko prenese pooblastilo za odločanje o posamičnih pravicah in obveznostih ter odgovornostih delavcev na vodilnega delavca pri delodajalcih z več kot 50 zaposlenimi delavci v skladu s splošnim aktom.

O prenosu pooblastila poslovodni delavec obvesti sindikat kdo je pooblastila dobil in kakšne so njegove pristojnosti.

11. člen
(Pogodba o zaposlitvi)

S pogodbo o zaposlitvi delavec in delodajalec uredita naslednja vprašanja:

  • sklenitev, nastop in trajanje delovnega razmerja,
  • delovno mesto, za katerega se sklepa delovno razmerje, naziv delovnega mesta ter tarifni in plačilni razred, v katerega je delovno mesto razvrščeno,
  • poskusno delo (če se zahteva),
  • pripravništvo (če se delovno razmerje sklepa s pripravnikom),
  • kraj opravljanja dela,
  • delovni čas,
  • letni dopust,
  • ukrepe za posebno varstvo delavcev,
  • izobraževanje,
  • osnovna plača in dodatki,
  • način ugotavljanja delovne uspešnosti,
  • način spremembe pogodbe,
  • druge pravice in obveznosti delodajalca in delavca.

Pogodba o zaposlitvi lahko za delavce, ki pri svojem delu pridobivajo tehnično-tehnološka znanja, poslovna znanja in vzpostavljajo poslovne zveze, vsebuje konkurenčno klavzulo ter medsebojne obveznosti delodajalca in delojemalca (odškodnina, nadomestila...)

Delodajalec mora delavcu vročiti pogodbo o zaposlitvi ob nastopu dela.

Delodajalec delavcu pred podpisom pogodbe o zaposlitvi omogoči seznanitev z vsebino kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki določajo njegove pravice in obveznosti.

Delodajalec mora te kolektivne pogodbe in splošne akte hraniti na mestu, dostopnem vsem delavcem.

Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb, delodajalec mu tega ne sme odreči.

12. člen
(Posebnost pogodbe o zaposlitvi, če je delovno razmerje sklenjeno za določen čas)

Če je delovno razmerje sklenjeno za določen čas, mora pogodba o zaposlitvi določati tudi:

  • razlog, na podlagi katerega je bilo lahko sklenjeno tako delovno razmerje,
  • obvestilo delavcu o prenehanju delovnega razmerja,
  • določitev datuma prenehanja delovnega razmerja ali določitev nastopa razloga za prenehanje delovnega razmerja (vrnitev odsotnega delavca, zmanjšanje obsega dela, zaključek projektnega posla, končanje programa itd...)
13. člen
(Konkurenčna prepoved)

Delodajalec lahko določi konkurenčno klavzulo v aktu o sistemizaciji delovnih mest, dolžan pa jo je določiti v pogodbi o zaposlitvi, če je to poseben pogoj za sklenitev delovnega razmerja.

V aktu iz prejšnjega odstavka se določijo konkretna poslovna in tehnična znanja ter poslovne zveze, ki so predmet konkurenčne klavzule. Konkurenčna klavzula se lahko nanaša na vrsto dela ali kraj opravljanja dela ali na določen krog poslovnih zvez in čas trajanja po prenehanju delovnega razmerja.

Delodajalec je dolžan delavcu po prenehanju delovnega razmerja za čas omejitev iz konkurenčne klavzule izplačevati denarno odmero v višini povprečne plače družbe.

Delavec, ki krši konkurenčno klavzulo, je dolžan delodajalcu izplačati pavšalno odškodnino v višini povprečne plače družbe, če je škoda neznatna in bi bili stroški sodnega postopka nesorazmerni. Če je dejanska škoda večja od pavšalne odškodnine, je dolžan plačati škodo, ki se ugotovi v sodnem postopku.

Delodajalec lahko v aktu o sistemizaciji delovnih mest oziroma v pogodbi o zaposlitvi določi pogoje, pod katerimi delavcu dopusti opravljanje dejavnosti takoj po prenehanju delovnega razmerja.

14. člen
(Poskusno delo)

Delovna mesta za katera je zahtevano poskusno delo so določena z aktom o sistemizaciji delovnih mest.

Poskusno delo ne sme trajati dlje, kot je določeno z aktom o sistemizaciji delovnih mest v podjetju in zahtevano v objavi.

Če delavec po svoji volji odpove delovno razmerje v času poskusnega dela, se šteje za dan prenehanja delovnega razmerja dan, ko delavec poda pisno odpoved.

Trajanje poskusnega dela za posamezna dela znaša:

  • za dela I., II. in III. skupine največ 1 mesec,
  • za dela IV. skupine največ 2 meseca,
  • za dela V. skupine največ 3 mesece,
  • za dela VI., VII., VIII. in IX. skupine največ 6 mesecev.

Poskusno delo spremlja strokovna komisija, o kateri mora biti delavec obveščen najkasneje ob nastopu dela. Strokovna komisija mora podati oceno delavčeve strokovne usposobljenosti pred potekom poskusne dobe. Poskusno delo se lahko podaljša za čas upravičene odsotnosti z dela.

Če je ocena poskusnega dela negativna, sprejme poslovodni delavec sklep o prenehanju delovnega razmerja. Zoper sklep ima delavec pravico ugovora.

Delovno razmerje mu preneha z dokončnostjo sklepa.

15. člen
(Pripravništvo)

Pripravništvo se določi za različno dolga obdobja glede na stopnjo strokovne izobrazbe, če poseben zakon ne določa drugače;, * za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe največ 6 mesecev, * za dela VI. stopnje strokovne izobrazbe največ 9 mesecev, * za dela VII. stopnje strokovne izobrazbe največ 12 mesecev.

Pripravništvo se podaljša, če opravičena odsotnost delavca, ki opravlja pripravništvo za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe, traja najmanj 14 dni, za dela VI. stopnje najmanj 21 dni in za dela VII. stopnje najmanj 28 dni. Pripravništvo se podaljša za toliko časa, kolikor traja opravičena odsotnost delavca.

Delavcu – pripravniku, ki opravlja pripravništvo tako, da dela s krajšim delovnim časom od polnega, se v odvisnosti od dolžine delovnega časa, čas pripravništva podaljša največ za tri mesece (IV. in V. stopnja), štiri mesece (VI. stopnja), oziroma največ šest mesecev (VII. stopnja).

Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor. Mentor mora imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in tri leta delovnih izkušenj.

V pogodbi o zaposlitvi pripravnika se določi način spremljanja in ocenjevanja pripravništva.

Pripravniška doba se lahko na predlog mentorja skrajša, vendar ne na manj kot polovico prvotno določenega trajanja pripravništva.

Pripravniški izpit vsebuje preizkus znanja stroke in delovnega področja, za katerega se je pripravnik usposabljal. Komisija za pripravniški izpit šteje najmanj tri člane, ki imajo najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in tri leta delovnih izkušenj. Mentor sodeluje pri delu komisije, vendar ni njen član.

Pripravništva ni treba opravljati delavcu, ki je v nadaljnjem izobraževanju v času trajanja delovnega razmerja dosegel višjo stopnjo strokovne izobrazbe v okviru svojega poklica ali stroke.

Delavcu, ki se je ob delu izobraževal v drugi stroki ali za drug poklic in je že opravil pripravniški izpit, se pripravniška doba sorazmerno skrajša.

Pripravnik opravlja pripravniški izpit najkasneje do izteka pripravniške dobe. Če pripravniškega izpita ne opravi, ga ima pravico ponovno opravljati v roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 45 dni. Če pripravniškega izpita tudi drugič ne opravi, mu delovno razmerje preneha z dnem, ko ga ni opravil.

Pripravništvo ni obvezno za delavce, ki so uspešno zaključili programe poklicnega izobraževanja, prilagojene za potrebe obrti ter drobnega gospodarstva in delavce, ki so pridobili poklicno izobrazbo v dualnem sistemu poklicnega izobraževanja.

16. člen
(Postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del in postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela)

Poslovodni delavec lahko začne postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti ter postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela le na podlagi predhodno zbrane dokumentacije, ki mora izkazovati delavčevo uspešnost pri delu za obdobje najmanj 30 dni delavčeve prisotnosti na delu.

Poslovodni delavec opravi z delavcem razgovor, v katerem se delavec izreče o njegovih ugotovitvah. O tem razgovoru se vodi zapisnik.

Delavcu je potrebno poslati vabilo na razgovor z navedbo, da gre za postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje dela na delovnem mestu, na katerega je razporejen, oziroma za postopek ugotavljanja pričakovanih delavčevih delovnih rezultatov.

O začetku postopka mora biti obveščen tudi sindikat, katerega član je delavec.

Delavec ima pravico do vpogleda v dokumentacijo, na podlagi katere se je začel postopek.

V času poskusnega dela in pripravništva postopkov po tem členu ni mogoče voditi.

Postopek je javen.

Sklep o prenehanju delovnega razmerja delavca, ki nima zahtevanega znanja in zmožnosti za opravljanje del na delovnem mestu, oziroma ne dosega pričakovanih rezultatov dela, sprejme poslovodni delavec.

Poslovodni delavec ne sme izreči delavcu sklepa o prenehanju delovnega razmerja, če mu ni omogočil enakega obsega in možnosti za pridobitev dodatnih strokovnih znanj kot drugim delavcem, ki opravljajo dela na enakih oziroma podobnih delovnih mestih, če so ta dodatna znanja predmet ugotavljanja po tem členu.

Zoper sklep, s katerim se ugotovi, da delavec nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje del na delovnem mestu, in s katerim je razporejen na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovemu znanju in zmožnostim, oziroma s katerimi se odloči o prenehanju delovnega razmerja, lahko delavec poda ugovor na organ, ki odloča o pravicah delavcev na drugi stopnji.

17. člen
(Razporejanje delavcev v izjemnih primerih)

Delavec je dolžan začasno opravljati delo, ki ne ustreza vrsti in stopnji njegove izobrazbe, znanja in zmožnosti v primeru višje sile (naravnih ali drugih nesreč, pri katerih je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje), reševanja človeških življenj in zdravja, nenadnega kvara surovin in materiala, ki povzroča popolni ali delni zastoj delovnega procesa pri delodajalcu, ter v primeru nenadne krajše odsotnosti drugega delavca in v primeru okvare delovnih naprav ter obratov.

Delavec prejme v vseh primerih razporeditev, ko je zaradi izjemnih okoliščin razporejen na dela in naloge, ki ne ustrezajo vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožnostim, enako plačo kot jo prejema na svojem delovnem mestu oziroma plačo, ki je zanj ugodnejša.

18. člen
(Razporejanje delavcev iz kraja v kraj)

Delavca ni mogoče razporediti iz kraja v kraj brez njegove privolitve v naslednjih primerih:

  • če razporeditev lahko vpliva na bistveno poslabšanje delavčevega zdravja,
  • če pot na delo in z dela z javnim prevoznim sredstvom v normalnih okoliščinah traja več kot 3 ure, za matere z otrokom do 3 let starosti pa če pot traja več kot 2 uri,
  • če se s tako razporeditvijo delavca bistveno poslabša materialni položaj njegove družine.

Ni možno razporejati delavke oziroma delavce samohranilce z otrokom do 7 let starosti, starše z duševno in telesno motenim otrokom in invalide II. kategorije invalidnosti.

V primerih naštetih v drugi alinei prvega odstavka je delodajalec dolžan delavcu povrniti celotne stroške prevoza na delo in z dela z javnimi prevoznimi sredstvi.

Če razporeditev delavca iz kraja v kraj brez njegove privolitve zaradi oddaljenosti kraja zahteva spremembo delavčevega prebivališča, mu je potrebno zagotoviti enakovredne bivalne pogoje in možnosti obveznega šolanja otrok.

19. člen
(Prevzem na delo k drugemu delodajalcu)

Delavec je lahko prevzet na delo k drugemu delodajalcu pod naslednjimi pogoji:

  • da se pri delodajalcu ukine določena dejavnost ali organizacijska enota in iz tega razloga preneha potreba po delu vseh delavcev določene organizacijske enote oziroma določenega poklicnega profila,
  • da drugi delodajalec vse prevzete delavce zaposli na delovnih mestih, ki ustrezajo strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim prevzetih delavcev, razen če posamezen delavec pisno soglaša, da je izvzet iz sporazuma o prevzemu,
  • da drugi delodajalec zagotavlja ustrezne delovne pogoje, varstvo pri delu in varstvo zdravja delavcev,
  • da se delovna doba delavca, ki je prevzet na delo k drugemu delodajalcu kot podlaga za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja upošteva, kot da delavec ni spremenil zaposlitve
  • če ob normalnih pogojih prevoz z javnim prevoznim sredstvom ne traja več kot 3 ure v obe smeri, in za matere z otrokom do 3 let starosti če pot ne traja več kot 2 uri dnevno v obe smeri pri čemer se upošteva prevoz od kraja delavčevega prebivališča.

Če je delavec razporejen k drugemu delodajalcu za določen čas, se ima pravico po poteku časa vrniti k prvemu delodajalcu. V času, ko je delal pri drugem delodajalcu, mu je delovno razmerje pri prvem mirovalo.

Sporazum o prevzemu delavcev na delo skleneta pristojna organa pri obeh delodajalcih na podlagi predhodnega mnenja sindikata, katerega član je delavec. Do tega mnenja se delodajalec pisno opredeli.

Delodajalec je dolžan delavcem na podlagi sporazuma oziroma pogodbe o prevzemu izdati sklepe o prehodu k novemu delodajalcu. Novi delodajalec z delavci sklene pogodbe o zaposlitvi, ki morajo biti skladne z dokončnim sklepom o prehodu.

20. člen
(Razporejanje delavca – invalida in delavca z zmanjšano delovno zmožnostjo)

Delodajalec mora razporediti delavca – invalida oziroma delavca z zmanjšano delovno zmožnostjo na ustrezno delovno mesto v petnajstih dneh po dokončnosti odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje RS, s katero je ugotovljena invalidnost oziroma zmanjšana delovna zmožnost delavca.

Dokler delodajalec ne zagotovi delavcu iz prvega odstavka drugega ustreznega dela, mu mora izplačevati nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno delo v višini 80% osnovne plače, povečane za dodatek za delovno dobo.

Presežni delavci
21. člen
(Obravnavanje predloga razreševanja začasnih presežnih delavcev)

Poslovodni organ, delodajalec oziroma organ upravljanja podjetja je dolžan predložiti predloge za razreševanje začasnih presežnih delavcev sindikatu, in sicer najmanj 10 dni pred skupno obravnavo predlogov. O skupnem obravnavanju predlogov je treba sestaviti zapisnik. Sindikati morajo svoje mnenje posredovati pisno vsaj dva dni pred skupno obravnavo.

22. člen
(Nadomestilo plače za čas čakanja na delo)

Nadomestilo plače za čas čakanja na delo znaša najmanj 70% osnovne plače delavca, povečane za dodatek na delovno dobo.

23. člen
(Sodelovanje sindikata pri pripravi in sprejemu programa razreševanja trajnih presežnih delavcev)

Poslovodni organ oziroma delodajalec je dolžan o pripravi razreševanja trajnih presežnih delavcev obveščati istočasno zavod za zaposlovanje in sindikat v podjetju. Vsa gradiva, ki se nanašajo na pripravo programa, morajo biti dostavljena tudi sindikatu. Predlog programa mora biti sindikatu dostavljen najmanj 30 dni pred sejo organa upravljanja, na kateri naj bi bil program sprejet. Sindikat posreduje svoja stališča, mnenje in predloge neposredno organu upravljanja in poslovodnemu organu, ki sta jih dolžna obravnavati in zavzeti stališča. Sindikati sodelujejo na seji organa upravljanja, na kateri organ upravljanja odloča o sprejemu predloženega programa. Sindikat ima poleg pisnega stališča, pravico na seji organa upravljanja sodelovati s svojimi pripombami, stališči in predlogi.

24. člen
(Kriteriji za ugotavljanje presežnih delavcev)

Kriteriji za ugotavljanje presežnih delavcev se ovrednotijo na naslednji način:

1. delovna uspešnost delavca                                Število točk
– nadpovprečna                                                        80
– povprečna                                                           40
– podpovprečna                                                         0
2. strokovna izobrazba ki je določena za delovno mesto,
– delavec ima ustrezno strokovno izobrazbo                            40
– delavec ima eno stopnjo nižjo strokovno izobrazbo                   20
– delavec ima dve ali več stopenj nižjo strokovno izobrazbo            0
3. delovne izkušnje, ki jih ima delavec za določeno delovno mesto,
– delavec ima 10 let in več delovnih izkušenj                         20
– delavec ima nad 5 do 10 let delovnih izkušenj                       10
– delavec ima do 5 let delovnih izkušenj                               5
4. delovna doba delavca
Za vsako leto delovne dobe 1 točka, vendar največ               30 točk.
5. zdravstveno stanje delavca (upošteva se na podlagi zdravniškega potrdila)
Delavec ima poklicno bolezen, ali je utrpel poškodbo 
pri delu s trajnimi posledicami                                  30 točk
6. socialno stanje delavca in njegove družine
a) delavec neguje otroka, starše ali zakonca
s telesnimi okvarami ali motnjami, ter delavec
samohranilec                                                     10 točk
b) za vsakega nepreskrbljenega otroka,
ki se redno šola                                                  5 točk
c) je lastnik kmetijske obdelovalne
površine nad 5 ha, ali lastnik, oziroma družabnik
v zasebnem ali mešanem podjetju, in tako
ustvarjeni dohodek presega letni znesek neto
zajamčene plače                                                 -30 točk

Našteti kriteriji se upoštevajo pri izbiri delavcev, ki jim delodajalec odpove delovno razmerje zaradi presežka. Pri vsakem delavcu morajo biti upoštevani vsi obstoječi kriteriji in v vsakem sklepu o odpovedi delovnega razmerja zaradi presežka mora biti navedeno, kako so bili kriteriji upoštevani. Za uporabo posameznih kriterijev mora delodajalec sprejeti ustrezna merila.

V primeru, da več delavcev dobi enako število točk, se uporabljajo enaki kriteriji po istem zaporedju, vendar na izločanje.

Program reševanja presežnih delavcev mora biti finančno ovrednoten.

Odpravnine presežnim delavcem znašajo najmanj 50% povprečne plače delavca v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja za vsako leto dela pri delodajalcu.

Odpravnine presežnim delavcem morajo biti izplačane najkasneje do izteka odpovednega roka.

25. člen
(Pomirjanje v postopku ugotavljanja presežnih delavcev)

Če delodajalec sprejme program razreševanja presežnih delavcev in pri tem ne upošteva stališč, mnenj in predlogov sindikata, lahko sindikat v 8 dneh od dneva, ko mu je bil vročen program razreševanja presežnih delavcev, sproži postopek pomirjanja.

Če sindikat v roku, določenem v prejšnjem odstavku, ne sproži postopka pomirjanja, je program dokončen.

Če je pomirjanje uspešno, je program dokončen in nobena stran v postopku ne more sprožiti spora pred arbitražno komisijo.

Pomirjanje vodi oseba, ki jo z liste kandidatov za vodenje pomirjanja določi komisija za pomirjanje soglasno.

Listo kandidatov skupno določijo podpisniki te kolektivne pogodbe izmed strokovnjakov, ki uživajo zaupanje vseh podpisnikov in ki se pisno zavežejo, da bodo postopke pomirjanja vodili nepristransko in strokovno.

Komisijo za pomirjanje sestavljata en predstavnik delodajalcev in en predstavnik sindikatov, podpisnikov te kolektivne pogodbe.

Listo kandidatov in komisijo za pomirjanje imenujejo podpisniki te kolektivne pogodbe v roku enega meseca po njeni sklenitvi.

26. člen
(Delovni čas, odmori in počitki)

Delovni čas, traja največ 40 ur tedensko.

Delavec ima med dnevnim delom pravico do odmora, ki traja 30 minut, ki se mu všteva v delovni čas, dokler tako določa zakon.

V primeru neenakomerne razporeditve delovnega časa poslovodni organ določi dolžino odmora ustrezno dolžini dnevnega delovnega časa.

Dnevni delovni čas se lahko praviloma deli le na dva dela.

Delavec ima med dvema zaporednima delovnima dnevoma pravico do počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 12 ur.

Med sezonskimi deli ima delavec pravico do dnevnega počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 10 ur. Delavec mlajši od 18 let pa nepretrgoma najmanj 12 ur.

Delavec ima pravico do tedenskega počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 24 ur, če zaradi izjemnih okoliščin na delovnem mestu delavec ne more izkoristiti prostega dneva v tednu, mu delodajalec mora zagotoviti koriščenje zamujenega in pripadajočega dneva v naslednjem tednu.

Delavec se pravici do odmora med delovnim časom, dnevnega in tedenskega počitka ne more odpovedati.

Delodajalec določi razporeditev delovnega časa in način njegove izrabe v koledarskem letu s planom izrabe delovnega časa (delovni koledar) ob predhodni seznanitvi sindikata pri delodajalcu in ga objavi na običajen način.

Zaradi prerazporeditve delovnega časa med letom ne sme biti presežen povprečni tedenski fond ur v koledarskem letu.

Delodajalec je dolžan pravočasno seznaniti delavca o vsakokratni dodatni prerazporeditvi delovnega časa med letom.

Če kljub prerazporeditvi delovnega časa pride do presežka ur, le te delavec izkoristi v tekočem letu oziroma najkasneje, do konca maja naslednjega leta. Kolikor delavcu ni omogočeno izkoristiti presežka ur mu je delodajalec dolžan izplačati odškodnino za opravljene ure.

Delodajalec je dolžan sprotno voditi evidenco o številu in izrabi presežnih ur.

Delo prek polnega delovnega časa lahko traja največ 8 ur na teden, ali 20 ur na mesec, ali 180 ur na leto. Delavcu ni mogoče odrediti dela v podaljšanem delovnem času, če bi to ogrozilo njegovo zdravje ali če se ugotovijo upravičeni razlogi za njegovo odklonitev.

Zakaj ne vidim vseh členov?

Naročniki vidijo tudi preostalih 59 členov.

Naročite se tukaj in pridobite dostop do vseh vsebin.
Če ste že naročnik se prijavite tukaj.

Naročite se
Povezane vsebine

Zastavite nam vprašanje

Vprašanja so na voljo le prijavljenim uporabnikom.
Napaka pri pošiljanju vprašanja.
Vprašanje lahko zastavijo samo prijavljeni uporabniki.
Vprašanje je prekratko.
Obogatite vprašanje z dodatnimi informacijami. Hvala!
Presegli ste kvoto vprašanj.
V trenutnem naročniškem obdobju ste porabili vsa vprašanja. Za dodatno svetovanje nas kontaktirajte.
Pri svetovanju zagotavljamo diskretnost in anonimnost.
Zahvaljujemo se za poslano vprašanje.
Potrudili se bomo, da vam odgovorimo čimprej!