Kolektivna pogodba velja za območje Republike Slovenije.
Kolektivna pogodba velja za vse delodajalce, člane podpisnikov te kolektivne pogodbe, oziroma za vse delodajalce, ki opravljajo dejavnost turizma in gostinstva po veljavni standardni klasifikaciji dejavnosti kot glavno dejavnost:
55.100 – Dejavnost hotelov in podobnih nastanitvenih obratov
55.201 – Počitniški domovi in letovišča
55.202 – Turistične kmetije s sobami
55.203 – Oddajanje zasebnih sob gostom
55.204 – Planinski domovi in mladinska prenočišča
55.209 – Druge nastanitve za krajši čas
55.300 – Dejavnost avtokampov, taborov
55.900 – Dejavnost dijaških in študentskih domov ter druge nastanitve
56.101 – Restavracije in gostilne
56.102 – Okrepčevalnice in podobni obrati
56.103 – Slaščičarne in kavarne
56.104 – Začasni gostinski obrati
56.105 – Turistične kmetije brez sob
56.210 – Priložnostna priprava in dostava jedi
56.290 – Druga oskrba z jedmi
56.300 – Strežba pijač
77.340 – Dajanje vodnih plovil v najem in zakup
79.110 – Dejavnost potovalnih agencij
79.120 – Dejavnost organizatorjev potovanj
79.900 – Rezervacije in druge s potovanji povezane dejavnosti
85.510 – Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju športa in rekreacije
86.220 – Specialistična zunajbolnišnična zdravstvena dejavnost
92.001 – Dejavnost igralnic
92.002 – Prirejanje iger na srečo, razen v igralnicah
93.110 – Obratovanje športnih objektov
93.120 – Dejavnost športnih klubov
93.130 – Obratovanje fitnes objektov
93.190 – Druge športne dejavnosti
93.210 – Dejavnost zabaviščnih parkov
93.291 – Dejavnost marin
93.292 – Dejavnost smučarskih centrov
93.299 – Druge nerazvrščene dejavnosti za prosti čas.
(1) Kolektivna pogodba velja za vse delavce, ki so pri delodajalcih, za katere kolektivna pogodba velja, zaposleni na podlagi pogodbe o zaposlitvi.
(2) Kolektivna pogodba velja tudi za dijake in študente na praktičnem usposabljanju v vsebini in obsegu, kot je določeno s to pogodbo.
(3) Kolektivna pogodba velja tudi za poslovodne osebe in prokuriste, razen če njihova pogodba o zaposlitvi ne določa drugače.
(1) Kolektivna pogodba je sklenjena za določen čas, in sicer do 31. 12. 2013.
(2) Normativni del kolektivne pogodbe, katerega sestavni del je tudi tarifna del, se uporablja še 4 mesece po prenehanju veljavnosti kolektivne pogodbe.
(3) Kolektivna pogodba stopi v veljavo s podpisom pogodbenih strank in se prične uporabljati prvi dan v naslednjem mesecu po njeni objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(1) Vsaka pogodbena stranka lahko kadarkoli predlaga spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe.
(2) Pogodbena stranka, ki želi spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe, predloži drugi stranki predlog sprememb in dopolnitev z obrazložitvijo.
(3) Druga stranka se je dolžna do predloga opredeliti v 30-ih dneh.
Spori med strankama kolektivne pogodbe, ki jih ni mogoče rešiti s pogajanji, se rešujejo v skladu z zakonom.
(1) Stranki te kolektivne pogodbe lahko za razlago določb normativnega dela te kolektivne pogodbe ustanovita 4-člansko strokovno komisijo. Vsaka stran imenuje po dva predstavnika. Komisija odloča s soglasjem.
(2) Razlage komisije pomenijo priporočen način uporabe določb kolektivne pogodbe za delodajalca in delojemalca.
– Izraza »delodajalec« in »delavec« sta opredeljena v ZDR. * Nepremični delovni čas je fiksni delovni čas prihoda in odhoda z dela. * Premični delovni čas je gibljiv delovni čas, pri katerem je čas prihoda in odhoda določen v razponu. * Deljeni delovni čas je delovni čas, ki se deli največ na dva dela. * Izmenski delovni čas je delo, ki se ponavljajoče ponavlja v dveh oziroma treh izmenah. * Pripravljenost na delo je čas, ko mora biti delavec na naslovu, na katerem biva, v vsakem trenutku dosegljiv.
(1) Delodajalec mora, v skladu z vsakokrat veljavnimi predpisi, izvajati ukrepe in zagotavljati pogoje za varno in zdravo delo, vključno s pisnim obveščanjem in dajanjem navodil, preprečevanjem nevarnosti pri delu, z ustrezno organiziranostjo delovnega procesa in delovnega okolja ter s potrebnimi materialnimi sredstvi, zlasti na naslednje načine:
- Pred nastopom dela in ves čas trajanja delovnega razmerja mora delavce seznanjati z nevarnostmi pri delu, s pravicami in z obveznostmi v zvezi z varstvom pri delu in delovnimi pogoji.
- Delavcem je dolžan zagotavljati usposabljanje za varno in zdravju neškodljivo opravljanje dela; pravilno uporabo predpisanih sredstev, osebne varovalne in delovne opreme za osebno varnost pri delu; pravilne postopke ravnanja in nudenja prve pomoči v primeru nesreče ali poškodbe pri delu.
- Zagotoviti mora predhodne in obdobne zdravniške preglede delavcev.
- Priskrbeti mora osebno varovalno in delovno opremo delavcev ter jo redno vzdrževati.
- Razvijati mora usklajeno politiko varnosti in zdravja pri delu, upoštevajoč organizacijo dela, socialne odnose in vplive delovnega okolja.
- Omogočati mora sodelovanje reprezentativnega sindikata in sveta delavcev, če je ta organiziran, pri vseh vprašanjih varnega in zdravega dela v skladu z veljavnimi ZVZD.
- Delodajalec sprejme in izvaja ukrepe za zmanjševanja tveganja nasilja s strani tretjih oseb.
- Delodajalec sprejme in izvaja ukrepe za zaščito delavcev pred nasiljem, trpinčenjem in nadlegovanjem na delovnem mestu s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev.
(2) Ukrepi iz prejšnjega odstavka ter drugi načini zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu so strošek delodajalca in za delavce brezplačni.
Delavci so dolžni spoštovati in izvajati predpise o varnosti in zdravju pri delu ter pazljivo opravljati delo, da zavarujejo svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb. V ta namen morajo zlasti:
- Uporabljati varnostne naprave ter predpisana sredstva in osebno varovalno opremo skladno z njihovim namenom, pazljivo ravnati z njimi in skrbeti, da so v brezhibnem stanju.
- Odzivati se na zdravniške preglede v skladu z oceno tveganja in zakonom.
- Takoj obvestiti delodajalca o vsaki pomanjkljivosti, škodljivosti, okvari ali drugem pojavu, ki bi lahko ogrozil varnost in zdravje njih oziroma drugih oseb.
- Odkloniti delo, če niso bili predhodno seznanjeni z vsemi nevarnostmi ali škodljivostmi pri delu; če njim ali drugim osebam grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje; če niso bili izvedeni predpisani varnostni ukrepi; če opazijo znake bolezni; če iz razlogov na strani delodajalca niso opravili prepisanega zdravniškega pregleda.
(1) Posebno varstvo uživajo delavci, ki jih kot varovane opredeljuje Zakon o delovnih razmerjih, in sicer v obsegu in na način, kot določajo predpisi, če posamezne pravice v tej kolektivni pogodbi niso ugodneje urejene.
(2) Delodajalec si mora prizadevati, da delavcem – staršem otrok do dopolnjenega 15. leta – zagotovi lažje usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti, predvsem pri koriščenju letnega dopusta v času šolskih počitnic, pri odrejanju in opravljanju nadurnega ali nočnega dela ter pri prerazporejanju delovnega časa.
(1) Delavec sklene pogodbo o zaposlitvi v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih, kolektivno pogodbo ali splošnim aktom.
(2) Delodajalec mora delavcu vročiti pisen predlog pogodbe o zaposlitvi 3 delovne dni pred predvideno sklenitvijo delovnega razmerja ter delavca pred nastopom dela seznaniti z vsebino kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki ob sklenitvi pogodbe zavezujejo delodajalca.
(1) Delodajalec z delavcem, ki je izbran, sklene pogodbo o zaposlitvi, ki poleg obveznih sestavin iz Zakona o delovnih razmerjih vsebuje tudi:
- poskusno delo (če se zahteva),
- informativno navedbo tarifnega in plačilnega razreda (če je plačilni razred določen pri delodajalcu) na dan sklenitve pogodbe.
(2) Pogodba o zaposlitvi mora vsebovati opis dela, ki ga mora delavec po pogodbi o zaposlitvi opravljati, ali pa mora biti k pogodbi o zaposlitvi priložena kopija opisa del iz splošnega akta.
(3) Pogodbi o zaposlitvi se lahko priloži tudi izjava o varnosti z oceno tveganja, ki ni sestavni del pogodbe.
(4) Če delodajalec brez odpovedi veljavne pogodbe o zaposlitvi ponudi delavcu spremembo pogodbe o zaposlitvi ali sklenitev nove, s katero predlaga spremembo ali nadomestitev veljavne pogodbe o zaposlitvi, se mora delavec do predloga delodajalca opredeliti najkasneje v 8 delovnih dneh.
(5) Delodajalec kolektivne pogodbe oziroma splošne akte hrani na mestu, dostopnem vsem delavcem. Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb oziroma splošnih aktov, česar mu delodajalec ne sme odreči.
(1) Kraj dela, določen v pogodbi o zaposlitvi, mora biti določen tako, da je določljiv.
(2) Delavca ni mogoče napotiti na delo v drug kraj brez njegove privolitve v naslednjih primerih:
- Če napotitev vpliva na bistveno poslabšanje delavčevega zdravja, o čemer presodi pooblaščeni zdravnik delodajalca.
- Če pot na delo in z dela z običajnim prevoznim sredstvom (običajno prevozno sredstvo pomeni sredstvo, s katerim delavec praviloma dnevno prihaja na delo), javnim prevoznim sredstvom, osebnim avtomobilom od dejanskega kraja bivanja do kraja dela v normalnih okoliščinah traja več kot tri ure oziroma do 150 km. V primeru, ko delavec prihaja na delo peš, se razporeja pod temi pogoji.
- Če se s tako napotitvijo bistveno poslabša materialni položaj delavca ali njegove družine, vendar je v tem primeru dokazno breme na strani delavca.
(3) V nobenem primeru ni mogoče napotiti na delo v drug kraj nosečnic, delavcev, ki skrbijo za otroke do šestega leta starosti oziroma duševno ali telesno motene otroke, ter invalidov in starejših delavcev.
(1) Delavec je dolžan v primeru izjemnih okoliščin ali v drugih nujnih primerih, ki so po svojem trajanju omejeni, opravljati tudi druga dela in naloge, ki niso vsebovane v opisu njegovega delovnega mesta, ali vrste del, in sicer zlasti v primerih:
- nepredvidene začasne odsotnosti drugega delavca;
- okvare delovnih naprav;
- v primeru nepredvidenega povečanega obsega dela na določenih delovnih mestih ali vrstah del;
- v primeru, ko je potrebno zagotoviti neprekinjenost delovnega procesa in je delo potrebno nujno opraviti, sicer bi nastala škoda;
- v primeru, ko se na delovno mesto ni prijavil noben kandidat, ki izpolnjuje razpisne pogoje;
- v ostalih podobnih primerih, če tako določa podjetniška kolektivna pogodba. Z aktom delodajalca je to dopustno narediti le v primeru, ko na podjetniškem nivoju ni organiziranega sindikata.
(2) Za čas opravljanja drugega dela na osnovi odredbe delodajalca delavec prejme plačo, ki je zanj ugodnejša.
(3) Delo delavca na drugem delovnem mestu lahko traja največ 60 delovnih dni zaporedoma in največ 90 delovnih dni v letu.
(4) Delavec mora biti usposobljen za opravljanje drugega dela, ki mu je začasno odrejeno, in mora izpolnjevati pogoje v zvezi z zagotavljanjem varnosti in zdravja pri delu.
(5) Odreditev dela, ki ni vsebovana v delovnem mestu ali vrsti dela, za katero ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, mora biti odrejena v pisni obliki.
Delodajalec in delavec lahko skleneta pogodbo o zaposlitvi za določen čas v zakonsko določenih primerih ter v primeru:
- poskusnega dela,
- sklenitve pogodbe o zaposlitvi z vodilnim delavcem, ki je vezan na mandat,
- zaposlitve pripravnika,
- zagotovitve izrabe presežkov ur oziroma koriščenja letnega dopusta pri delodajalcu,
- da so manjši delodajalci v prvem letu poslovanja, ko začnejo z dejavnostjo, lahko sklepajo pogodbe o zaposlitvi za določen čas ne glede na vsebinske omejitve zakona.
(1) Pogodba o zaposlitvi za določen čas se lahko sklene tudi izven zakonsko določenih časovnih omejitev za izvedbo del, ki so projektne narave in katerih vsebino in roke za izvedbo delodajalec določi vnaprej v pisni obliki in opredeli pripadajoča finančna sredstva.
(2) Za projektno delo se šteje predvsem delovni proces, v katerem se izvajajo praviloma enkratne naloge oziroma programi z določenim specifičnim ciljem in rokom trajanja, ki je opredeljen kot cilj družbe.
(1) Delavec in delodajalec se lahko v pogodbi o zaposlitvi dogovorita za opravljanje poskusnega dela.
(2) Trajanje poskusnega dela za posamezna delovna mesta lahko znaša:
- za dela od prvega do tretjega tarifnega razreda – 1 mesec,
- za dela od četrtega do petega tarifnega razreda – 2 meseca,
- za dela v petem tarifnem razredu – 3 mesece,
- za dela v šestem tarifnem razredu – 4 mesece,
- za dela od sedmega tarifnega razreda – 6 mesecev.
(3) Trajanje in način spremljanja poskusnega dela in oblikovanje ocene se dogovori v pogodbi o zaposlitvi.
(4) Delavec mora biti z oceno o opravljenem poskusnem delu seznanjen tri delovne dni pred iztekom poskusnega dela, sicer se šteje, da je poskusno delo uspešno opravil.
(1) Kdor prvič začne opravljati delo, ustrezno vrsti in stopnji svoje strokovne izobrazbe ter z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela v delovnem razmerju, lahko sklene pogodbo o zaposlitvi kot pripravnik.
(2) Trajanje pripravništva je odvisno od zahtevnosti dela, in sicer traja:
- za dela IV. in V. tarifnega razreda največ 6 mesecev,
- za dela VI. tarifnega razreda največ 9 mesecev,
- za dela VII. tarifnega razreda največ 12 mesecev.
(3) Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor in je delavcu znan ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi. Mentor mora imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in najmanj tri leta delovnih izkušenj.
(4) Način spremljanja in ocenjevanja pripravništva se določi v pogodbi o zaposlitvi.
(5) Za obdobje opravljanja pripravništva je dopustno skleniti pogodbo o zaposlitvi za določen čas, kot to določa ta kolektivna pogodba.
(6) Poskusno delo in pripravništvo se med seboj izključujeta.
(1) Delodajalec in delavec morata pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi upoštevati določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, in veljavne kolektivne pogodbe.
(2) Če ni drugače določeno oziroma dogovorjeno, znaša odpovedni rok v primeru, ko odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delavec:
- za delavce, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto razvrščeno od I. do III. tarifnega razreda, en mesec,
- za delavce, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto razvrščeno od IV. do V. tarifnega razreda dva meseca,
- za delavce, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto razvrščeno od VI. tarifnega razreda tri mesece.
Veljavnost opozorila pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga znaša 18 mesecev.
V primerih iz 83. in 84. člena ZDR je delodajalec dolžan seznaniti delavca z njegovo pravico, da od delodajalca zahteva, da o uvedbi postopka odpovedi obvesti sindikat, katerega član je. Rok, v katerem lahko delavec od delodajalca zahteva, da obvesti sindikat, je 3 delovne dni od vročitve.
(1) Delodajalec je v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev, kot ga opredeljuje ZDR, dolžan pripraviti program razreševanja presežnih delavcev na način, kot to določa zakon.
(2) V skladu s pravnim redom EU se v okviru programa razreševanja presežnih delavcev določijo kriteriji za določitev presežnih delavcev na ravni delodajalca, lahko pa se neposredno uporabijo zakonski kriteriji.
(3) Delodajalec izbere in ovrednoti posamezne kriterije po predhodnem posvetovanju s sindikatom, v skladu z ZDR.
(4) V kolektivni pogodbi na ravni podjetja ali s splošnim aktom se lahko določi, da se v isto kategorijo presežnih delavcev uvrstijo delavci v posamezni organizacijski enoti, oddelku, podružnici ali podobni enoti, opredeljeni na ravni delodajalca, za katere se zahtevajo enaki pogoji dela.
(1) Delodajalec zagotavlja dijakom in študentom na praksi:
- nagrado za opravljeno delo v skladu z določili te kolektivne pogodbe,
- seznanitev z nevarnostmi, povezanimi z delom, in ustrezna zaščitna sredstva,
- zavarovanje za primer poklicne bolezni in poškodbe na delu,
- ustrezno mentorstvo in uvajanje v delo,
- prehrano med delom, če je organizirana za zaposlene.
(2) Delodajalec mora pri zagotavljanju dela dijakom upoštevati določbe Zakona o delovnih razmerjih o delu otrok, mlajših od 15 let.
Zakaj ne vidim vseh členov?
Naročniki vidijo tudi preostalih 54 členov.
Naročite se tukaj in pridobite dostop do vseh vsebin.
Če ste že naročnik se prijavite tukaj.