Kolektivna pogodba velja za območje Republike Slovenije.

Ta pogodba velja za vse delodajalce, člane GZS – Združenja za gozdarstvo Slovenije, ki na pridobiten način po standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/02) opravljajo eno od navedenih dejavnosti, kot glavno dejavnost:
– 02.0 gozdarstvo in gozdarske storitve
– 01.12 pridelovanje vrtnin, okrasnih rastlin, semen in sadik.

(1) Kolektivna pogodba velja za vse delavce, zaposlene za določen ali nedoločen čas, s polnim ali krajšim delovnim časom pri delodajalcih iz predhodnega člena, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije, in za delavce pri delodajalcih, ki trajneje opravljajo delo na območju Republike Slovenije.

(2) Za poslovodne delavce in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ta kolektivna pogodba ne velja, razen če je s pogodbo o zaposlitvi med delodajalcem in takšno osebo drugače določeno.

(3) Kolektivna pogodba velja tudi za vajence, dijake in študente na proizvodnem delu in praktičnem usposabljanju.

(1) Ta pogodba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in se uporablja od 1. 1. 2005 dalje. Pogodba je sklenjena za dve koledarski leti od datuma sklenitve.

(2) Vsaka pogodbena stranka lahko kolektivno pogodbo odpove pisno, najkasneje tri mesece pred potekom njene veljavnosti. Odpoved se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Če kolektivna pogodba v tem roku ni odpovedana, se podaljša vsako leto za eno leto.

(3) Po prenehanju veljavnosti te kolektivne pogodbe se do sklenitve nove, vendar najdalj 6 mesecev, uporabljajo določbe normativnega dela te pogodbe.

(4) Tarifna priloga velja do 31. 12. 2005. Če do tega roka ni sklenjena nova tarifna priloga, se njena veljavnost podaljša vsako leto za eno leto.

(1) Izrazi delavec, delodajalec in manjši delodajalec se v tej pogodbi uporabljajo v pomenu in obsegu kot to opredeljuje Zakon o delovnih razmerjih.

(2) Poslovodne osebe so osebe, ki vodijo poslovanje pri delodajalcu in so kot takšne vpisane v ustrezni register.

(3) Vodilni delavci so tisti delavci, ki imajo pooblastila iz 157. člena Zakona o delovnih razmerjih in tisti, ki jih določi delodajalec.

(4) Splošni akt je akt delodajalca, ki na splošen način ureja posamezna vprašanja v zvezi z delovnimi razmerji.

(5) Sistemizacija delovnih mest je splošni akt delodajalca, ki določa delovna mesta in pogoje za zasedbo delovnih mest.

(6) Izraz sindikalni zaupnik se uporablja v pomenu kot to opredeljuje Zakon o delovnih razmerjih.

(7) Pomen drugih izrazov, ki se nanašajo na plače in druge osebne prejemke, je naveden v poglavju o plačah.

(1) Določila in zneski iz te pogodbe in tarifne priloge so obvezni enotni minimalni standardi za pogodbe o zaposlitvi, kolektivne pogodbe in splošne akte pri delodajalcih.
(2) S pogodbo o zaposlitvi oziroma s kolektivno pogodbo pri delodajalcu se lahko določijo pravice, ki so za delavca ugodnejše kot jih določa Zakon o delovnih razmerjih in ta pogodba.

(1) Delovna mesta oziroma poklici se razvrščajo v devet tarifnih razredov glede na zahtevano strokovno izobrazbo, določeno v aktu o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest. Za gozdarstvo značilna delovna mesta oziroma poklici so razvrščeni od II. do VII. tarifnega razreda (stolpec »B«)

-----------------------------------------------------------------------------
      A                                 B
 -----------------------------------------------------------------------------
 I.    Enostavna dela              I.    Ni tipičnega dela
 II.   Manj zahtevna dela          II.   Pomožni delavec v gozdarstvu
 III.  Srednje zahtevna dela       III.  Sekač, gojitelj z ročnim orodjem
 IV.   Zahtevna dela               IV.   Gozdar – gojitelj, sekač, traktorist,
                                         žičničar, mehanik-voznik
                                         gozdarskega kamiona
 V.    Bolj zahtevna dela          V.    Gozdarski delovodja
 VI.   Zelo zahtevna dela          VI.   Operativni vodja proizvodnje
 VII.  Visoko zahtevna dela        VII.  Vodja organizacijske enote
 VIII. Najbolj zahtevna dela       VIII. Ni tipično gozdarskega dela
 IX.   Izjemno pomembna,           IX.   Ni tipično gozdarskega dela
       najbolj zahtevna dela
 ----------------------------------------------------------------------------- 

(2) Delodajalec je dolžan pred sprejemom akta o organizaciji in sistemizaciji vseh delovnih mest oziroma o njegovih spremembah in dopolnitvah pridobiti in obravnavati mnenja sindikatov in se do tega mnenja pisno opredeliti.

(3) Sindikat mora podati mnenje v roku osmih dni.

Poleg z zakonom določenih pogojev za sklenitev pogodbe o zaposlitvi, morajo delavci, ki bodo opravljali dela sekača, traktorista, žičničarja, minerja, strojnika gradbene mehanizacije, vrtalca in šoferja gozdarskega kamiona, izpolnjevati še naslednje pogoje:

• starost najmanj 18 let oziroma 21 let za minerja,
• opravljen predhodni zdravstveni pregled,
• delovna in varnostna usposobljenost (izpit po programu za predvidena dela).

(1) V pogodbi o zaposlitvi se poleg sestavin, ki jih določa zakon, navede:

• nadomeščanje prekinitev zaradi vremenskih razmer,
• tarifni razred za delovno mesto, za katerega se sklepa delovno razmerje,
• poskusno delo (če se zahteva),
• pripravništvo (če se sklepa).

(2) Delodajalec delavcu pred podpisom pogodbe o zaposlitvi omogoči seznanitev z vsebino kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki določajo njegove pravice in obveznosti.

(3) Delodajalec mora te pogodbe in splošne akte hraniti na mestu, dostopnem vsem delavcem.

(4) Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb, delodajalec pa mu tega ne sme odreči.

(1) Pripravniška doba traja:

• za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe največ 6 mesecev,
• za dela VI. stopnje strokovne izobrazbe največ 9 mesecev,
• za dela nad VI. stopnjo strokovne izobrazbe največ 12 mesecev.

(2) Pripravništvo ni potrebno opravljati delavcu, ki je v nadaljnjem izobraževanju ob delu ali iz dela dosegel višjo stopnjo izobrazbe v okviru svojega poklica ali stroke.

(3) Delavcu, ki se je ob delu izobraževal v drugi stroki ali za drug poklic in je že opravil pripravniški izpit, se pripravniška doba sorazmerno skrajša.

(4) Za delovna mesta gozdarskih delavcev se pretežni del pripravništva opravi na terenu.

(5) Delo pripravnika vodi mentor po programu, ki ga izdela mentor. Mentor mora imeti najmanj takšno izobrazbo, kot jo ima pripravnik in tri leta delovnih izkušenj.

(6) Delodajalec sklepa s pripravnikom pogodbo o zaposlitvi praviloma za določen čas.

(1) V pogodbi o zaposlitvi pripravnika se določi način spremljanja in ocenjevanja pripravništva.

(2) Ob zaključku pripravniške dobe pripravnik opravi pripravniški izpit. Ta vsebuje preizkus znanja stroke in delovnega področja, za katerega se je usposabljal.

(3) Pripravnik opravlja pripravniški izpit najkasneje do izteka pripravniške dobe. Če pripravniškega izpita ne opravi, ga ima pravico opravljati v roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 45 dni. Če pripravniškega izpita tudi drugič ne opravi, mu delovno razmerje preneha z dnem, ko ni opravil izpita.

(1) Delavec mora vestno opravljati delo na delovnem mestu, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, v času in na kraju, ki sta določena za izvajanje dela, upoštevaje organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu.

(2) Vrsta in kraj opravljanja dela, določena s pogodbo o zaposlitvi, se lahko začasno spremenita brez soglasja delavca samo v naslednjih primerih:

• v primerih naravnih ali drugih nesreč, če je taka nesreča nastopila ali če se taka nesreča pričakuje (plaz, požar, povodenj, snegolom, vetrolom, gozdni škodljivci in druge nesreče)
• kadar gre za reševanje človeških življenj in zdravja
• kadar je ogroženo premoženje delodajalca
• v primerih nenadne krajše odsotnosti drugega delavca
• v primerih okvare strojev.

(3) Sprememba vrste in kraja opravljanja dela iz predhodnega odstavka je možna le toliko časa, dokler trajajo take okoliščine.

(4) Če nastopi eden od primerov, mora delodajalec izdati odreditev v pisni obliki pred začetkom opravljanja drugega dela.

(5) V teh primerih prejema delavec enako plačo, kot jo prejema na svojem delovnem mestu oziroma plačo za delovno mesto, na katerega je začasno razporejen, če je ta višja.

Gozdarska dejavnost se pretežno opravlja na terenu, zunaj sedeža delodajalca. Razporejanje delavcev po deloviščih gozdarskega podjetja se ne šteje za premeščanje delavcev iz kraja v kraj.

(1) Kdaj in pod kakšnimi pogoji nastopijo razlogi za zmanjšanje števila zaposlenih zaradi poslovnih razlogov je določeno v zakonu.

(2) Poleg primerov, ki jih določa zakon, lahko delovno razmerje preneha samo z njegovim soglasjem tudi delavcu, katerega zakoncu je odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

(3) Delodajalec mora delavce osebno seznanjati z možnimi načini reševanja njihovega delovnega položaja.

Če je bilo opravljanje del povezano z materialno in finančno odgovornostjo, mora biti ob razrešitvi in predaji poslov napravljen zapisnik oziroma primopredajna inventura.

(1) Povprečna mesečna obveznost znaša 40 ur na teden.

(2) Zaradi sezonskega značaja dela v gozdarstvu se delovni čas za delavce, ki pretežno opravljajo terensko delo, lahko prerazporedi.

(3) Delovni čas v mesecih, ki so za delo v gozdu ugodnejši lahko traja dalj, vendar ne več kot 10 ur dnevno ali 50 ur na teden. V zimskih oziroma manj ugodnih mesecih pa tedenska delovna obveznost ne more biti krajša od 30 ur oziroma 6 ur dnevno.

(4) Začetek dela se prilagodi polni dnevni svetlobi, med 6. in 8. uro.

Prekinitve zaradi vremenskih razmer se nadomešča * s prerazporeditvijo delovnega časa v okviru koledarja dela * z delom ob sobotah, in sicer največ 22 sobot na leto, vendar največ tri na mesec.

Če z navedenimi ukrepi ni mogoče nadomestiti prekinitve dela, delavcu pripada nadomestilo plače v višini do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70% osnovne plače delavca.

(1) Delo preko polnega delovnega časa (nadurno delo) določi poslovodni organ ali delavec s posebnimi pooblastili v skladu z zakonom.

(2) Delo preko polnega delovnega časa se določi le v primeru, če ga ni možno opraviti s prerazporeditvijo delovnega časa.

(3) Dnevna, tedenska in mesečna časovna omejitev iz 143. člena Zakona o delovnih razmerjih se lahko upošteva kot povprečna omejitev v obdobju šestih mesecev.

(4) Delodajalec mora vse ure, opravljene preko polnega delovnega časa, plačati. Na željo delavca, se lahko koristi uro za uro, s tem, da se vsi dodatki izplačajo v mesecu, ko je delo opravljeno. Za čas dela preko polnega delovnega časa je delavec upravičen do osnovne plače za ure dela, vseh dodatkov (za delo v manj ugodnem delovnem času, pogoje dela, delovno dobo ipd.) in stimulacije.

(1) Daljše trajanje letnega dopusta kot ga določa Zakon o delovnih razmerjih v 159. in 198. členu se določa po naslednjih merilih:

Delovna doba:

– za vsakih polnih pet let delovne dobe      2 delovna dneva

Zahtevnost dela:
– za V. in VI. stopnjo zahtevnosti           1 delovni dan
– za VII., VIII. stopnjo zahtevnosti         2 delovna dneva

Težavni delovni pogoji:
– za III., IV. in V. stopnjo zahtevnosti
iz stolpca B                                 1 delovni dan
– za delovna mesta z beneficirano
delovno dobo                                 2 delovna dneva

(2) Letni dopust traja največ 30 delovnih dni, tudi v primeru, da delavcu po različnih osnovah pripada več delovnih dni.

(1) Dopuste razporeja poslovodni organ, pri čemer upošteva poslovne interese delodajalca in interese delavca.

(2) Delavec mora biti o višini dopusta v koledarskem letu obveščen najkasneje do 1. marca tekočega leta.

(3) Kolektivni dopusti se določajo vnaprej z letnim koledarjem dela.

(1) Za odsotnost z dela ima delavec pravico do nadomestila plače v naslednjih primerih:

– lastne poroke                                               2 dni
– smrt zakonca oziroma osebe, ki je zadnji
dve leti živela z delavcem v življenjski skupnosti,
ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih
razmerjih v pravnih posledicah izenačena
z zakonsko zvezo ali smrti otroka, posvojenca
ali pastorka                                                  3 dni
– smrti staršev – oče, mati, očim, mačeha,
posvojitelj                                                   3 dni
– hujše nesreče, ki zadene delavca                            3 dni

(2) Delavec lahko izkoristi skupno največ 7 dni na leto.

(3) Odsotnost z dela s pravico nadomestila odobrava poslovodni organ ali od njega pooblaščena oseba.