Kolektivna pogodba velja za območje Republike Slovenije.

Predmet urejanjaPogodbeni stranki s kolektivno pogodbo avtonomno urejata pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnih razmerij delavcev pri delodajalcih. Za pravice, obveznosti in odgovornosti, ki niso urejene s to kolektivno pogodbo, se neposredno uporablja Zakon o delovnih razmerjih. Določbe kolektivnih pogodb na širši ravni se za dejavnost gozdarstva ne uporabljajo.

Ta pogodba velja za vse delodajalce, člane GZS – Združenja za gozdarstvo Slovenije, ki na pridobiten način po Standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07) opravljajo eno od navedenih dejavnosti, kot glavno dejavnost:

• 02.100 gojenje gozdov in druge gozdarske storitve
• 02.200 sečnja
• 02.400 storitve za gozdarstvo.

(1) Kolektivna pogodba velja za vse delavce, zaposlene za določen ali nedoločen čas, s polnim ali krajšim delovnim časom pri delodajalcih iz predhodnega člena, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije, in za delavce pri delodajalcih, ki trajneje opravljajo delo na območju Republike Slovenije.

(2) Za poslovodne delavce in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ta kolektivna pogodba ne velja, razen če je s pogodbo o zaposlitvi med delodajalcem in takšno osebo drugače določeno.

(3) Kolektivna pogodba velja tudi za vajence, dijake in študente na proizvodnem delu in praktičnem usposabljanju.

(1) Ta pogodba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in se uporablja od 1. 1. 2005 dalje. Pogodba je sklenjena za dve koledarski leti od datuma sklenitve.

(2) Vsaka pogodbena stranka lahko kolektivno pogodbo odpove pisno, najkasneje tri mesece pred potekom njene veljavnosti. Odpoved se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Če kolektivna pogodba v tem roku ni odpovedana, se podaljša vsako leto za eno leto.

(3) Po prenehanju veljavnosti te kolektivne pogodbe se do sklenitve nove, vendar najdalj 6 mesecev, uporabljajo določbe normativnega dela te pogodbe.

(4) Tarifna priloga velja do 31. 12. 2005. Če do tega roka ni sklenjena nova tarifna priloga, se njena veljavnost podaljša vsako leto za eno leto.

(1) Izrazi delavec, delodajalec in manjši delodajalec se v tej pogodbi uporabljajo v pomenu in obsegu kot to opredeljuje Zakon o delovnih razmerjih.

(2) Poslovodne osebe so osebe, ki vodijo poslovanje pri delodajalcu in so kot takšne vpisane v ustrezni register.

(3) Vodilni delavci so tisti delavci, ki imajo pooblastila iz 157. člena Zakona o delovnih razmerjih in tisti, ki jih določi delodajalec.

(4) Splošni akt je akt delodajalca, ki na splošen način ureja posamezna vprašanja v zvezi z delovnimi razmerji.

(5) Sistemizacija delovnih mest je splošni akt delodajalca, ki določa delovna mesta in pogoje za zasedbo delovnih mest.

(6) Izraz sindikalni zaupnik se uporablja v pomenu kot to opredeljuje Zakon o delovnih razmerjih.

(7) Pomen drugih izrazov, ki se nanašajo na plače in druge osebne prejemke, je naveden v poglavju o plačah.

Enotni minimalni standardi

(1) Določila in zneski iz te pogodbe in tarifne priloge so obvezni enotni minimalni standardi za pogodbe o zaposlitvi, kolektivne pogodbe in splošne akte pri delodajalcih.

(2) S pogodbo o zaposlitvi oziroma s kolektivno pogodbo pri delodajalcu se lahko določijo pravice, ki so za delavca ugodnejše kot jih določa Zakon o delovnih razmerjih in ta pogodba.

(3) Delodajalci in sindikati se lahko v primeru bistvenega poslabšanja poslovanja, ki ni na strani delodajalca in bi lahko ogrozilo obstoj delodajalca, obstoj delovnih mest ali v podobnih utemeljenih primerih z aneksom h podjetniški kolektivni pogodbi ali s pisnim dogovorom, za določen čas dogovorijo, da se določene pravice in delovni pogoji določijo manj ugodno od pravic in delovnih pogojev, ki jih določa ta kolektivna pogodba.

(4) Delodajalci in sindikati morajo v aneksu h podjetniški kolektivni pogodbi ali v pisnem dogovoru določiti:

1. razloge, zaradi katerih delodajalec ne more delavcem zagotoviti minimalnih standardov določenih v Kolektivni pogodbi za gozdarstvo Slovenije in podjetniški kolektivni pogodbi,
2. katere pravice in delovni pogoji se znižajo in za koliko se znižajo,
3. čas trajanja odstopanja od minimalnih standardov.

Delodajalci in sindikati se lahko dogovorijo o podaljšanju dogovorjenih ukrepov.

(5) Pravice in delovni pogoji iz prejšnjega odstavka se ne smejo znižati pod višino pravic, ki jih določajo zakoni.

(6) Delodajalci, ki v podjetju nimajo organiziranega sindikata lahko odstopanje od minimalnih standardov uredijo s splošnim aktom. Pred sprejemom akta morajo delodajalci neposredno obvestiti delavce. Obveščanje se lahko izvede na naslednje načine: z vročitvijo besedila predloga splošnega akta vsakemu posameznemu delavcu, v podjetniškem glasilu, z objavo besedila predloga splošnega akta na oglasni deski ali na spletni strani delodajalca, oziroma na način, ki je običajen pri delodajalcu.

(1) Delovna mesta oziroma poklici se razvrščajo v devet tarifnih razredov glede na zahtevano strokovno izobrazbo, določeno v aktu o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest. Za gozdarstvo značilna delovna mesta oziroma poklici so razvrščeni od II. do VII. tarifnega razreda (stolpec »B«)

-----------------------------------------------------------------------------
      A                                 B
 -----------------------------------------------------------------------------
 I.    Enostavna dela              I.    Ni tipičnega dela
 II.   Manj zahtevna dela          II.   Pomožni delavec v gozdarstvu
 III.  Srednje zahtevna dela       III.  Sekač, gojitelj z ročnim orodjem
 IV.   Zahtevna dela               IV.   Gozdar – gojitelj, sekač, traktorist,
                                         žičničar, mehanik-voznik
                                         gozdarskega kamiona, upravljalec
                                         procesorja in forwarderja
 V.    Bolj zahtevna dela          V.    Gozdarski delovodja
 VI.   Zelo zahtevna dela          VI.   Operativni vodja proizvodnje
 VII.  Visoko zahtevna dela        VII.  Vodja organizacijske enote
 VIII. Najbolj zahtevna dela       VIII. Ni tipično gozdarskega dela
 IX.   Izjemno pomembna,           IX.   Ni tipično gozdarskega dela
       najbolj zahtevna dela
 ----------------------------------------------------------------------------- 

(2) Delodajalec je dolžan pred sprejemom akta o organizaciji in sistemizaciji vseh delovnih mest oziroma o njegovih spremembah in dopolnitvah pridobiti in obravnavati mnenja sindikatov in se do tega mnenja pisno opredeliti.

(3) Sindikat mora podati mnenje v roku osmih dni.

Poleg z zakonom določenih pogojev za sklenitev pogodbe o zaposlitvi, morajo delavci, ki bodo opravljali dela sekača, traktorista, žičničarja, minerja, strojnika gradbene mehanizacije, vrtalca in šoferja gozdarskega kamiona, izpolnjevati še naslednje pogoje:

• starost najmanj 18 let oziroma 21 let za minerja,
• opravljen predhodni zdravstveni pregled,
• delovna in varnostna usposobljenost (izpit po programu za predvidena dela).

(1) V pogodbi o zaposlitvi se poleg sestavin, ki jih določa zakon, navede:

• nadomeščanje prekinitev zaradi vremenskih razmer,
• tarifni razred za delovno mesto, za katerega se sklepa delovno razmerje,
• poskusno delo (če se zahteva),
• pripravništvo (če se sklepa).

(2) Delodajalec delavcu pred podpisom pogodbe o zaposlitvi omogoči seznanitev z vsebino kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki določajo njegove pravice in obveznosti.

(3) Delodajalec mora te pogodbe in splošne akte hraniti na mestu, dostopnem vsem delavcem.

(4) Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb, delodajalec pa mu tega ne sme odreči.

(1) Pripravniška doba traja:

• za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe največ 6 mesecev,
• za dela VI. stopnje strokovne izobrazbe največ 9 mesecev,
• za dela nad VI. stopnjo strokovne izobrazbe največ 12 mesecev.

(2) Pripravništvo ni potrebno opravljati delavcu, ki je v nadaljnjem izobraževanju ob delu ali iz dela dosegel višjo stopnjo izobrazbe v okviru svojega poklica ali stroke.

(3) Delavcu, ki se je ob delu izobraževal v drugi stroki ali za drug poklic in je že opravil pripravniški izpit, se pripravniška doba sorazmerno skrajša.

(4) Za delovna mesta gozdarskih delavcev se pretežni del pripravništva opravi na terenu.

(5) Delo pripravnika vodi mentor po programu, ki ga izdela mentor. Mentor mora imeti najmanj takšno izobrazbo, kot jo ima pripravnik in tri leta delovnih izkušenj.

(6) Delodajalec sklepa s pripravnikom pogodbo o zaposlitvi praviloma za določen čas.

(1) V pogodbi o zaposlitvi pripravnika se določi način spremljanja in ocenjevanja pripravništva.

(2) Ob zaključku pripravniške dobe pripravnik opravi pripravniški izpit. Ta vsebuje preizkus znanja stroke in delovnega področja, za katerega se je usposabljal.

(3) Pripravnik opravlja pripravniški izpit najkasneje do izteka pripravniške dobe. Če pripravniškega izpita ne opravi, ga ima pravico opravljati v roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 45 dni. Če pripravniškega izpita tudi drugič ne opravi, mu delovno razmerje preneha z dnem, ko ni opravil izpita.

(1) Delavec mora vestno opravljati delo na delovnem mestu, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, v času in na kraju, ki sta določena za izvajanje dela, upoštevaje organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu.

(2) Vrsta in kraj opravljanja dela, določena s pogodbo o zaposlitvi, se lahko začasno spremenita brez soglasja delavca samo v naslednjih primerih:

• v primerih naravnih ali drugih nesreč, če je taka nesreča nastopila ali če se taka nesreča pričakuje (plaz, požar, povodenj, snegolom, vetrolom, gozdni škodljivci in druge nesreče)
• kadar gre za reševanje človeških življenj in zdravja
• kadar je ogroženo premoženje delodajalca
• v primerih nenadne krajše odsotnosti drugega delavca
• v primerih okvare strojev.

(3) Sprememba vrste in kraja opravljanja dela iz predhodnega odstavka je možna le toliko časa, dokler trajajo take okoliščine.

(4) Če nastopi eden od primerov, mora delodajalec izdati odreditev v pisni obliki pred začetkom opravljanja drugega dela.

(5) V teh primerih prejema delavec enako plačo, kot jo prejema na svojem delovnem mestu oziroma plačo za delovno mesto, na katerega je začasno razporejen, če je ta višja.

Gozdarska dejavnost se pretežno opravlja na terenu, zunaj sedeža delodajalca. Razporejanje delavcev po deloviščih gozdarskega podjetja se ne šteje za premeščanje delavcev iz kraja v kraj.

(1) Kdaj in pod kakšnimi pogoji nastopijo razlogi za zmanjšanje števila zaposlenih zaradi poslovnih razlogov je določeno v zakonu.

(2) Poleg primerov, ki jih določa zakon, lahko delovno razmerje preneha samo z njegovim soglasjem tudi delavcu, katerega zakoncu je odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

(3) Delodajalec mora delavce osebno seznanjati z možnimi načini reševanja njihovega delovnega položaja.

Če je bilo opravljanje del povezano z materialno in finančno odgovornostjo, mora biti ob razrešitvi in predaji poslov napravljen zapisnik oziroma primopredajna inventura.

(1) Povprečna mesečna obveznost znaša 40 ur na teden.

(2) Zaradi sezonskega značaja dela v gozdarstvu se delovni čas za delavce, ki pretežno opravljajo terensko delo, lahko prerazporedi.

(3) Delovni čas v mesecih, ki so za delo v gozdu ugodnejši lahko traja dalj, vendar ne več kot 10 ur dnevno ali 50 ur na teden. V zimskih oziroma manj ugodnih mesecih pa tedenska delovna obveznost ne more biti krajša od 30 ur oziroma 6 ur dnevno.

(4) Začetek dela se prilagodi polni dnevni svetlobi, med 6. in 8. uro.

Prekinitve zaradi vremenskih razmer se nadomešča * s prerazporeditvijo delovnega časa v okviru koledarja dela * z delom ob sobotah, in sicer največ 22 sobot na leto, vendar največ tri na mesec.

Če z navedenimi ukrepi ni mogoče nadomestiti prekinitve dela, delavcu pripada nadomestilo plače v višini do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70% osnovne plače delavca.

(1) Delo preko polnega delovnega časa (nadurno delo) določi poslovodni organ ali delavec s posebnimi pooblastili v skladu z zakonom.

(2) Delo preko polnega delovnega časa se določi le v primeru, če ga ni možno opraviti s prerazporeditvijo delovnega časa.

(3) Dnevna, tedenska in mesečna časovna omejitev iz 143. člena Zakona o delovnih razmerjih se lahko upošteva kot povprečna omejitev v obdobju šestih mesecev.

(4) Delodajalec mora vse ure, opravljene preko polnega delovnega časa, plačati. Na željo delavca, se lahko koristi uro za uro, s tem, da se vsi dodatki izplačajo v mesecu, ko je delo opravljeno. Za čas dela preko polnega delovnega časa je delavec upravičen do osnovne plače za ure dela, vseh dodatkov (za delo v manj ugodnem delovnem času, pogoje dela, delovno dobo ipd.) in stimulacije.

(1) Daljše trajanje letnega dopusta kot ga določa vsakokrat veljavni zakon o delovnih razmerjih se določa po naslednjih merilih:

Delovna doba:

• za vsakih polnih pet let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu – 1 delovni dan.

Zahtevnost dela:

• za delovna mesta s V.–VIII. stopnjo zahtevnosti del v 7. členu KP – 1 delovni dan.

Težavni delovni pogoji:

• za tipična delovna mesta iz stolpca B 7. člena KP: gozdar – gojitelj, sekač, traktorist, žičničar, mehanik-voznik gozdarskega kamiona, upravljalec procesorja in forwarderja – 2 delovna dneva
• ostala delovna mesta iz II.–IV. TR stolpca B 7. člena KP – 1 delovni dan.

(2) Skupni letni dopust delavca znaša največ 30 dni, če ni za delavca ugodneje določeno v podjetniški kolektivni pogodbi, splošnem aktu delodajalca ali pogodbi o zaposlitvi. Navedena omejitev ne velja kolikor delavec preseže omejitev na podlagi upoštevanja zakonskih kriterijev za odmero dopusta.

(3) Spremenjeni kriteriji iz 19. člena KP se prvič uporabijo pri odmeri letnega dopusta za leto 2016.

(1) Dopuste razporeja poslovodni organ, pri čemer upošteva poslovne interese delodajalca in interese delavca.

2. Delavec mora biti o višini dopusta v koledarskem letu obveščen najkasneje do 31. marca tekočega leta.

(3) Kolektivni dopusti se določajo vnaprej z letnim koledarjem dela.