(1) Delovna mesta oziroma poklici se razvrščajo v devet tarifnih razredov glede na zahtevano strokovno izobrazbo, določeno v aktu o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest. Za gozdarstvo značilna delovna mesta oziroma poklici so razvrščeni od II. do VII. tarifnega razreda (stolpec »B«)

-----------------------------------------------------------------------------
      A                                 B
 -----------------------------------------------------------------------------
 I.    Enostavna dela              I.    Ni tipičnega dela
 II.   Manj zahtevna dela          II.   Pomožni delavec v gozdarstvu
 III.  Srednje zahtevna dela       III.  Sekač, gojitelj z ročnim orodjem
 IV.   Zahtevna dela               IV.   Gozdar – gojitelj, sekač, traktorist,
                                         žičničar, mehanik-voznik
                                         gozdarskega kamiona, upravljalec
                                         procesorja in forwarderja
 V.    Bolj zahtevna dela          V.    Gozdarski delovodja
 VI.   Zelo zahtevna dela          VI.   Operativni vodja proizvodnje
 VII.  Visoko zahtevna dela        VII.  Vodja organizacijske enote
 VIII. Najbolj zahtevna dela       VIII. Ni tipično gozdarskega dela
 IX.   Izjemno pomembna,           IX.   Ni tipično gozdarskega dela
       najbolj zahtevna dela
 ----------------------------------------------------------------------------- 

(2) Delodajalec je dolžan pred sprejemom akta o organizaciji in sistemizaciji vseh delovnih mest oziroma o njegovih spremembah in dopolnitvah pridobiti in obravnavati mnenja sindikatov in se do tega mnenja pisno opredeliti.
(3) Sindikat mora podati mnenje v roku osmih dni.

(1) Daljše trajanje letnega dopusta kot ga določa Zakon o delovnih razmerjih v 159. in 198. členu se določa po naslednjih merilih:
Delovna doba:

– za vsakih polnih pet let delovne dobe      2 delovna dneva

Zahtevnost dela:
– za V. in VI. stopnjo zahtevnosti           1 delovni dan
– za VII., VIII. stopnjo zahtevnosti         2 delovna dneva

Težavni delovni pogoji:
– za III., IV. in V. stopnjo zahtevnosti
iz stolpca B                                 1 delovni dan
– za delovna mesta z beneficirano
delovno dobo                                 2 delovna dneva

(2) Letni dopust traja največ 30 delovnih dni, tudi v primeru, da delavcu po različnih osnovah pripada več delovnih dni.
(1) Daljše trajanje letnega dopusta kot ga določa vsakokrat veljavni zakon o delovnih razmerjih se določa po naslednjih merilih:
Delovna doba:
– za vsakih polnih pet let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu – 1 delovni dan.
Zahtevnost dela:
– za delovna mesta s V.–VIII. stopnjo zahtevnosti del v 7. členu KP – 1 delovni dan.
Težavni delovni pogoji:
– za tipična delovna mesta iz stolpca B 7. člena KP: gozdar – gojitelj, sekač, traktorist, žičničar, mehanik-voznik gozdarskega kamiona, upravljalec procesorja in forwarderja – 2 delovna dneva
– ostala delovna mesta iz II.–IV. TR stolpca B 7. člena KP – 1 delovni dan.
(2) Skupni letni dopust delavca znaša največ 30 dni, če ni za delavca ugodneje določeno v podjetniški kolektivni pogodbi, splošnem aktu delodajalca ali pogodbi o zaposlitvi. Navedena omejitev ne velja kolikor delavec preseže omejitev na podlagi upoštevanja zakonskih kriterijev za odmero dopusta.
(3) Spremenjeni kriteriji iz 19. člena KP se prvič uporabijo pri odmeri letnega dopusta za leto 2016.

(1) Dopuste razporeja poslovodni organ, pri čemer upošteva poslovne interese delodajalca in interese delavca.
(2) Delavec mora biti o višini dopusta v koledarskem letu obveščen najkasneje do 1. marca tekočega leta.
(2) Delavec mora biti o višini dopusta v koledarskem letu obveščen najkasneje do 31. marca tekočega leta.
(3) Kolektivni dopusti se določajo vnaprej z letnim koledarjem dela.

(1) Za delo v delovnem času, ki je za delavca manj ugoden, pripadajo delavcem dodatki najmanj v naslednjem odstotku od osnove:

– za deljen delovni čas, za prekinitev več  kot 1 uro      15%
– za dežurstvo                                             20%
– za nočno delo                                            30%
– za delo preko polnega delovnega časa                     30%
– za delo v nedeljo                                        50%
– za delo na dela proste dneve po zakonu                   50%

(2) Delavcu za čas pripravljenosti na domu pripada nadomestilo plače najmanj v višini 10% osnovne plače delavca.
(3) Delavcu pripada dodatek za delovno dobo najmanj v višini 0,5% od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe. Dodatek se obračuna za vse opravljene ure v rednem in podaljšanem delovnem času.
(3) Delavcu, ki se zaposli pri delodajalcu po uveljavitvi sprememb te kolektivne pogodbe, pripada dodatek v višini 0,4 % od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe pri zadnjem delodajalcu.
Delavcu, ki nadaljuje delo pri delodajalcu tudi po uveljavitvi sprememb te kolektivne pogodbe, se štetje let delovne dobe ne pretrga oziroma ne spremeni, zato delavcu še naprej pripada dodatek v višini 0,5 % od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto skupne delovne dobe.
Delovna doba pri zadnjem delodajalcu, ki se upošteva pri izračunu dodatka za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu, je delovna doba, ki jo je delavec dosegel pri delodajalcu, izplačevalcu dodatka za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu od veljavnosti tega aneksa dalje.
(4) Delavcem, ki so določeni za mentorje pripravnikom, pripada za čas, ko to delo opravljajo, dodatek v višini 5% na osnovno plačo.
(5) Delavcem v proizvodnji pripada v izjemnih primerih dodatek na čas izgubljen med hojo do delovišča. Pogoj je, da je čas potreben za hojo daljši od ene ure, oziroma, da je višinska razlika, ki jo mora premagati večja od 300 m. Dodatek se obračuna po osnovni vrednosti delovne naloge in obračunske postavke po času.