Kolektivna pogodba velja za območje Republike Slovenije.
(1) Kolektivna pogodba velja za delodajalce, ki opravljajo prijavljeno pretežno dejavnost po SKD s področja:
F/45 – gradbeništvo:
45.1 – pripravljalna dela na gradbiščih;
45.2 – gradnja objektov, delov objektov;
45.3 – inštalacije pri gradnjah;
45.4 – zaključna gradbena dela;
45.5 – dajanje gradbenih strojev s posadko v najem;
CB/14 – pridobivanje drugih rudnin in kamnin:
14.1 – pridobivanje kamnin;
14.2 – pridobivanje peska in gline;
DI/26 – proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov:
26.4 – proizvodnja strešnikov, opeke in drugih keramičnih izdelkov za gradbeništvo;
26.5 – proizvodnja cementa, apna, mavca;
26.6 – proizvodnja izdelkov iz betona, cementa in mavca;
26.7 – obdelava naravnega kamna.
(2) K tej pogodbi lahko pristopijo tudi delodajalci in delojemalci, ki se ukvarjajo z dejavnostmi povezanimi ali sorodnimi z gradbeništvom in IGM.
(1) Kolektivna pogodba velja za vse delavce, zaposlene pri delodajalcih, ki jih zajema stvarna veljavnost te kolektivne pogodbe,
(2) Kolektivna pogodba velja tudi za delavce zaposlene pri tujih delodajalcih, ki opravljajo delo na območju Republike Slovenije kot napoteni delavci, in je kolektivna pogodba s splošno veljavnostjo za dejavnost gradbeništva po določilih Direktive EU o napotenih delavcih (96/71/EC).
(3) Kolektivna pogodba se glede pravic, ki jih izrecno navaja zakon ali ta kolektivna pogodba, uporablja tudi za učence, dijake in študente na praktičnem usposabljanju ter vajence.
(1) Ta pogodba se sklene s podpisom pogodbenih strank, v veljavo pa stopi po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Pogodba je sklenjena za dve leti od datuma sklenitve.
(2) Če kolektivna pogodba ni odpovedana v času odpovednega roka in na način, kot to določa kolektivna pogodba, se do izteka časa, za katerega je sklenjena, avtomatično podaljša za eno leto.
(3) Tarifna priloga se praviloma sklene za obdobje enega leta. Če stranke kolektivne pogodbe ne določijo drugače, se v primeru, ko ni odpovedana, podaljša za eno leto.
(1) Gospodarska dejavnost je vsaka dejavnost, ki se opravlja z namenom pridobivanja dobička, v statusni obliki, ki jo predvideva zakon. Šteje se, da gre za opravljanje dejavnosti na pridobitni način, če je subjekt statusno organiziran v obliki, katere temeljni namen je pridobivanje dobička.
(2) Poslovodne osebe so osebe, ki vodijo poslovanje pri delodajalcu in so s temi pooblastili vpisane v ustrezni register.
(3) Za vodilne delavce se štejejo poslovodne osebe in delavci, ki vodijo delovne enote, in imajo pooblastila za samostojne odločitve.
(4) Splošni akt je akt delodajalca, ki na splošen način ureja posamezna vprašanja v zvezi z delovnimi razmerji skladno z zakonom o delovnih razmerjih in to kolektivno pogodbo.
(5) Sistemizacija delovnih mest je splošni akt delodajalca, ki določa delovna mesta in pogoje za zasedbo delovnih mest.
(6) Sindikalni zaupnik pomeni imenovano ali voljeno osebo s strani sindikata pri določenem delodajalcu. Sindikalni zaupnik zastopa sindikat in ima pravico zagotavljati ter varovati pravice in interese članov sindikata pri delodajalcu
(7) Pomen izrazov, ki se nanašajo na plače, druge osebne prejemke in povračila stroškov je pojasnjen v poglavju o osebnih prejemkih delavca, upoštevaje zakon.
IN DELAVCEV
(1) Določila te pogodbe o pravicah in obveznostih predstavljajo dogovorjen minimalen obseg pravic in največji obseg obveznosti ter so obvezen in enoten standard za delodajalce, ki opravljajo dejavnosti iz 2. člena te pogodbe in pri njih zaposlene delavce.
(2) Delodajalci in reprezentativni sindikati lahko s podjetniško kolektivno pogodbo dogovorijo večji obseg pravic oziroma manjši obseg obveznosti za delavce, ne glede na obstoj napotila v tej kolektivni pogodbi.
Delodajalec lahko zaradi uresničevanja pravic in obveznosti delavcev izda naslednje akte:
- sklep – t.j. pravni akt, s katerim na zahtevo delavca ali po uradni dolžnosti odloči o pravici oziroma odgovornosti delavca;
- odredbo – t.j. pravni akt, s katerim se odloči o delavčevi obveznosti, torej o obveznih ravnanjih delavca, ki jih predvideva zakon, kolektivna pogodba ali splošni akt;
- obvestilo – t.j. listino, s katero delodajalec informira delavca o pripadajoči mu pravici oziroma ga obvešča o bodočem dolžnostnem ravnanju v primerih, ko to določa zakon, kolektivna pogodba ali splošni akt.
(1) Če v zakonu, kolektivni pogodbi ali pogodbi o zaposlitvi v zvezi s posamezno pravico ali obveznostjo delavca ni nič določeno, odloča o uresničevanju le-teh uprava družbe, poslovodja ali samostojni podjetnik. Akt delodajalca izda predsednik uprave, direktor, poslovodja ali samostojni podjetnik (pristojna oseba).
(2) Pristojna oseba lahko pisno pooblasti drugega delavca (pooblaščeno osebo) za odločanje o posamezni pravici oziroma obveznosti delavca in izdajanje aktov delodajalca. Pooblastilo je lahko časovno omejeno, lahko pa se nanaša na posamezno pravico ali obveznost delavca, lahko pa na več pravic in obveznosti.
(3) Če kolektivna pogodba oziroma splošni akt delodajalca določljivo navaja pooblaščeno osebo za izdajanje aktov iz prejšnjega odstavka, ni potreben prenos pooblastila po prejšnjem odstavku.
(4) Šteje se, da je neposredno nadrejeni pristojen za izdajo in vročitev obvestila.
(1) Delovna mesta se razvrščajo v štirinajst tarifnih razredov glede na zahtevano strokovno izobrazbo za ta delovna mesta in upoštevajoč zahtevnost dela.
(2) Razvrstitev delovnih mest v tarifne razrede je razvidna iz akta o sistemizaciji delovnih mest.
(3) Tarifni razredi so naslednji:
I Tarifni razred:
Delovna mesta, za katera se ne zahteva priučevanje in za katera zadostuje osnovna šola ali nedokončana osnovna šola.
II Tarifni razred:
Delovna mesta, za katera se zahtevajo poleg osnovnošolske izobrazbe še krajši eno- ali večmesečni tečaji za usposabljanje.
III Tarifni razred:
Delovna mesta, za katera se zahteva do 2 leti javno priznanega nižjega poklicnega ali strokovnega izobraževanja.
IV/1 Tarifni razred:
Delovna mesta, za katera se zahteva najmanj 2 in pol leta javno priznanega srednjega poklicnega ali strokovnega izobraževanja.
IV/2 Tarifni razred:
Delovna mesta za katera se zahteva dodatno usposabljanje ali posebna znanja po končanem najmanj triletnem poklicnem izobraževanju.
V/1 Tarifni razred:
Delovna mesta, za katera se zahteva 4 do 5 let javno priznanega srednjega strokovnega izobraževanja ali mojstrski, delovodski, poslovodski izpit po končanem triletnem poklicnem izobraževanju,
V/2 Tarifni razred:
Delovna mesta z zahtevanim strokovnim izpitom po končanem srednjem strokovnem izobraževanju.
VI/1 Tarifni razred:
Delovna mesta, za katera se zahteva višja strokovna izobrazba.
VI/2 Tarifni razred:
Delovna mesta za katera se zahteva strokovni izpit po zaključeni višji strokovni izobrazbi.
VII/1 Tarifni razred:
Delovna mesta, za katera se zahteva visoka strokovna izobrazba.
VII/2 Tarifni razred:
Delovna mesta za katera se zahteva univerzitetna izobrazba.
VII/3 Tarifni razred:
Delovna mesta za katera se zahteva strokovni ali državni izpit po končani visoki strokovni ali univerzitetni izobrazbi, tudi delovna mesta za katera se zahteva specializacija po končanem visokem strokovnem in univerzitetnem izobraževanju.
VIII Tarifni razred:
Delovna mesta, za katera se zahteva magisterij po končanem visokem strokovnem ali univerzitetnem izobraževanju.
IX Tarifni razred:
Delovna mesta, za katera se zahteva doktorat znanosti.
(4) Razvrstitev delovnih mest v tarifne razrede opravi delodajalec v skladu z aktom o sistemizaciji delovnih mest. V primeru dvoma pri razvrščanju delovnih mest v tarifne razrede se upošteva šifrant poklicev.
(1) Pogodba o zaposlitvi poleg sestavin, ki jih določa zakon lahko vsebuje tudi določbe o:
- poskusnem delu;
- pripravništvu;
- dogovoru o arbitražnem reševanju individualnih delovnih sporov pred arbitražo, ustanovljeno s to kolektivno pogodbo;
- drugih obveznostih delavca in delodajalca.
(2) Pogodba o zaposlitvi mora vsebovati opis del in opravil, ki jih bo delavec opravljal po pogodbi. Sestavni del pogodbe o zaposlitvi je lahko opis del in nalog iz sistemizacije delovnih mest.
(3) Delodajalec delavcu pred podpisom pogodbe o zaposlitvi omogoči seznanitev z vsebino kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki določajo njegove pravice in obveznosti.
(4) Delodajalec mora te pogodbe in splošne akte hraniti na mestu, dostopnem vsem delavcem.
(5) Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb, delodajalec pa mu tega ne sme odreči.
Drugi primeri sklepanja delovnega razmerja za določen čas so:
- terminske pogodbe o izvajanju del na gradbenih projektih za čas trajanja projekta oziroma največ za 5 let;
- sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas do enega leta v primeru, ko med prijavljenimi na objavo delovnega mesta ni primernega kandidata;
- sklenitev pogodbe o zaposlitvi z vodilnim delavcem za čas do enega leta.
(1) V času delovnega razmerja se delavcu lahko odredi namesto njegovega drugo delo, če gre za:
- nadomeščanje začasno odsotnega delavca za čas do 30 dni;
- odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, za čas trajanja odpovednega roka;
- izvajanje izrednih ukrepov varnosti in zdravja pri delu;
- začasno dnevno povečanje obsega dela.
(2) O obstoju pogojev iz prvega odstavka tega člena in o smotrnosti odreditve dela odloča delodajalec.
(1) V primeru, ko je kraj opravljanja dela v pogodbi o zaposlitvi širše določen, delodajalec lahko napoti delavca na opravljanje dela v drug kraj pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
(2) Če pogodba o zaposlitvi tega ne določa posebej velja, da je napotitev pravilna in zakonita, če je delavcu omogočen prihod in odhod na delo z javnimi prevoznimi sredstvi v skupnem trajanju do treh ur. V tem primeru delodajalec povrne stroške prevoza na delo in z dela delavcu v celoti.
(3) Sprememba sedeža delodajalca se ne šteje za napotitev na delo v drug kraj in ne pomeni obvezne spremembe pogodbe o zaposlitvi.
Delovni čas nočnega delavca ne sme v obdobju šestih mesecev trajati povprečno več kot osem ur na dan.
Pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi delovnega časa v primerih, ko to narekujejo objektivni ali tehnični razlogi ali razlogi organizacije dela, se upošteva poln delovni čas kot povprečna obveznost v obdobju, ki ne sme biti daljše od 12 mesecev.
Način spremljanja in ocenjevanja poskusnega dela določi delodajalec in to delavcu pisno sporoči pred nastopom dela.
(1) Delodajalec mora delavcu s pravico do premestitve (91. člen Zakona o PIZ) zagotoviti drugo ustrezno delovno mesto v 30 dneh po dokončnosti odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
(2) Dokler delodajalec ne zagotovi delavcu iz prvega odstavka drugega ustreznega dela, delavec ni dolžan opravljati dosedanjega dela, za katerega ni več zdravstveno sposoben, lahko pa opravlja dosedanja dela z omejitvami iz odločbe ZPIZ.
Delavec, ki začne prvič opravljati svoje delo in v času izobraževanja za svoj poklic ni imel toliko prakse, da bi lahko začel samostojno delati, lahko sklene pogodbo o zaposlitvi kot pripravnik, razen če podjetniška kolektivna pogodba ali splošni akt delodajalca ne določa drugače.
Če poseben zakon ne določa drugače, traja pripravništvo različno dolga obdobja, glede na stopnjo strokovne izobrazbe, in sicer:
– za dela IV. in V. stopnje strokovne
izobrazbe – 6 mesecev,
– za dela VI. stopnje strokovne
izobrazbe – 9 mesecev,
– za dela VII. do IX. stopnje strokovne
izobrazbe – 12 mesecev .
Zakaj ne vidim vseh členov?
Naročniki vidijo tudi preostalih 42 členov.
Naročite se tukaj in pridobite dostop do vseh vsebin.
Če ste že naročnik se prijavite tukaj.