Čistopis z vidnimi spremembami

Čistopisu je dodan prikaz, kjer imate spremembe vidne. Kliknite spodaj pod nazivom predpisa na zavihek "Spremembe".

Izberi paket

Čistopis z lažjim branjem členov

V posebnem prikazu čistopisa lahko besedilo sklicevanih členov berete že znotraj osnovnega člena. Kliknite spodaj pod nazivom predpisa na zavihek "Čistopis".

Izberi paket

Pri členih imate pojasnila

Če obstaja pojasnilo člena, ga dobite že pri njem. Imate več kot 2500 pojasnil FURS, ministrstev in strokovnjakov. Za prikaz pojasnil, kliknite na ikono desno poleg člena.

Izberi paket

Dodano imate kazalo predpisa

S kazalom lažje vidite strukturo predpisa in navigirate po njem.
Za prikaz kazala kliknite spodaj na "Kazalo".

Izberi paket

Lažje branje členov

"Branje člen v členu" vam v čistopisu omogoča branje besedila sklicevanih členov že znotraj osnovnega člena.

Izberi paket

Najnovejša različica besedila

Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti

DELOVNA ZAKONODAJA - KOLEKTIVNE POGODBE -

Velja od: V uporabi od: Objavljeno:

Čistopis - neuradno prečiščeno besedilo

    1. Kazalo
I. OBLIGACIJSKI DEL – Splošno
(Uvodna določba)

(1) Pogodbeni stranki s to kolektivno pogodbo širše ravni (v nadaljevanju KPGD) avtonomno urejata medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti ter pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev in delodajalcev skladno z zakoni.

(2) KPGD je sestavljena iz obligacijskega in normativnega dela, katerega sestavni del je tudi tarifna priloga.

(Izvedbena dolžnost)

(1) Stranki te kolektivne pogodbe si morata z vsemi sredstvi, ki so jima na voljo, prizadevati za pravilno izvrševanje te kolektivne pogodbe in spoštovanje njenih določb.

(2) Stranki sta dolžni opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvrševanju te kolektivne pogodbe.

(Krajevna veljavnost kolektivne pogodbe)

Kolektivna pogodba velja za območje Republike Slovenije.

(Stvarna veljavnost kolektivne pogodbe)

(1) Ta kolektivna pogodba velja za delodajalce, člane podpisnikov te kolektivne pogodbe, ki pridobitno in kot glavno dejavnost, vpisano v Poslovni register Slovenije opravljajo eno naslednjih dejavnosti po Standardni klasifikaciji dejavnosti 2008 (v nadaljevanju SKD 2008):

B Pridobivanje rudnin in kamnin:
8.110 Pridobivanje kamna
8.120 Pridobivanje gramoza, peska, gline
C Industrija gradbenih materialov:
23.320 Proizvodnja strešnikov, opeke in drugih gradbenih izdelkov iz žgane gline
23.510 Proizvodnja cementa
23.520 Proizvodnja apna in mavca
23.610 Proizvodnja betonskih izdelkov za gradbeništvo
23.620 Proizvodnja izdelkov iz mavca za gradbeništvo
23.630 Proizvodnja sveže betonske mešanice
23.640 Proizvodnja malte
23.650 Proizvodnja izdelkov iz vlaknatega cementa
23.690 Proizvodnja drugih izdelkov iz betona, cementa, mavca
23.700 Obdelava naravnega kamna
F Gradbeništvo:
41. Gradnja stavb
42. Gradnja inženirskih objektov
43. Specializirana gradbena dela

(2) To KPGD lahko uporabljajo tudi delodajalci, ki se ukvarjajo z dejavnostmi povezanimi ali sorodnimi z dejavnostmi s prejšnjega odstavka.

(Osebna veljavnost)

(1) Ta kolektivna pogodba velja za vse delavce, zaposlene pri delodajalcih, opredeljenih v določbah o stvarni veljavnosti te kolektivne pogodbe.

(2) Za poslovodne delavce in prokuriste ta kolektivna pogodba ne velja, razen, če je tako določeno v pogodbi o zaposlitvi.

(3) Kolektivna pogodba velja tudi za dijake in študente na praktičnem usposabljanju, v obsegu, kot je to določeno v kolektivni pogodbi.

(4) Določbe te kolektivne pogodbe veljajo tudi za delavce, ki pri delodajalcih kot uporabnikih opravljajo delo na podlagi napotila delodajalca, pri katerem so v delovnem razmerju in sicer glede tistih pravic, obveznosti in odgovornosti in v obsegu, kot to določa zakon.

(Časovna veljavnost)

(1) Kolektivna pogodba je sklenjena za nedoločen čas.

(2) Kolektivna pogodba začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne prvi dan v mesecu po objavi.

(3) Pogodbena stranka o odpovedi obvesti drugo pogodbeno stranko s priporočenim pismom.

(4) Pogodbena stranka lahko odpove kolektivno pogodbo s tri mesečnim odpovednim rokom, ki začne teči naslednji dan po objavi odpovedi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(5) Po prenehanju veljavnosti kolektivne pogodbe se do sklenitve nove, vendar najdalj 6 mesecev, uporabljajo določbe normativnega dela te kolektivne pogodbe. Določbe normativnega dela kolektivne pogodbe se lahko uporabljajo tudi dlje, če se stranki kolektivne pogodbe o tem pisno dogovorita.

(6) Po odpovedi te kolektivne pogodbe lahko vsaka stranka predlaga sklenitev nove kolektivne pogodbe.

(7) Tarifna priloga se sklepa za nedoločen čas, glede odpovedi in uporabnosti tarifne priloge pa se uporablja določba 5. odstavka tega člena.

(8) Zneski v Tarifni prilogi po tej KP se usklajujejo enkrat letno. Stranki kolektivne pogodbe se zavezujeta, da bosta začeli pogajanja o usklajevanju zneskov iz Tarifne priloge na pobudo ene od strank najkasneje do 31.05. tekočega leta. Pri usklajevanju zneskov za tekoče leto se upošteva inflacija v preteklem letu ter gibanje dodane vrednosti na zaposlenega v dejavnosti.

(Sprememba ali dopolnitev KPGD)

(1) Vsaka pogodbena stranka lahko kadarkoli predlaga spremembo oziroma dopolnitev te kolektivne pogodbe.

(2) Pogodbena stranka, ki želi spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe, predloži drugi stranki pisni predlog sprememb in dopolnitev z obrazložitvijo razlogov in ciljev za spremembe.

(3) Druga pogodbena stranka se je dolžna do predloga pisno opredeliti v roku 30 dni od prejema predloga.

(4) Če druga stranka ne sprejme predloga za spremembo ali dopolnitev pogodbe oziroma se do predloga ne opredeli v 30 dneh, lahko stranka predlagateljica začne postopek posredovanja pred organom, ki ga določa ta kolektivna pogodba.

(Sklenitev nove kolektivne pogodbe)

(1) Postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe se začne na obrazloženo pobudo ene od pogodbenih strank kadarkoli.

(2) Do pisne in obrazložene pobude za sklenitev nove kolektivne pogodbe se je druga pogodbena stranka dolžna opredeliti v roku 30 dni od prejema pobude.

(3) V primeru, da druga pogodbena stranka ne sprejme pobude za sklenitev nove KPGD, oziroma se do pisne pobude v roku, ki ga določa prejšnji odstavek tega člena, ne opredeli, se postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe ustavi.

(Spremembe in dopolnitve ali predlog nove kolektivne pogodbe)

Pogajanja za novo kolektivno pogodbo oziroma za spremembe in dopolnitve obstoječe kolektivne pogodbe se lahko začnejo, ko ena stranka predloži drugi stranki predlog nove kolektivne pogodbe oziroma predlog spremenjene in dopolnjene kolektivne pogodbe, druga stranka pa soglaša z začetkom pogajanj.

(Obveznosti strank po odpovedi KPGD)

V primeru odpovedi KPGD se morajo pogajanja za sklenitev nove KPGD začeti najmanj tri mesece pred iztekom podaljšane uporabe delovno pravnih standardov iz KPGD.

(Komisija za spremljanje izvajanja KPGD)

(1) Stranki te kolektivne pogodbe imenujeta štiri/člansko komisijo za spremljanje izvajanja KPGD (v nadaljevanju: komisija). Vsaka pogodbena stranka imenuje dva člana in dva namestnika. Komisiji izmenično predsedujeta predstavnika pogodbenih strank, za obdobje enega leta. Vsaka pogodbena stranka lahko povabi k sodelovanju pri delu komisije tudi strokovne sodelavce, vendar le kot konzultante.

(2) Komisija iz prvega odstavka tega člena se konstituira najkasneje v roku 90 dni po sklenitvi KPGD. Način dela komisije določa poslovnik, ki ga sprejme komisija. Prvo sejo skliče sindikat.

(3) Komisija spremlja izvajanje KPGD, tako da:

  • najmanj enkrat letno oceni stanje v dejavnosti in stanje izvajanja kolektivne pogodbe, ki ga posreduje podpisnikom KPGD;
  • sprejema priporočila strankama te kolektivne pogodbe za sprejem sprememb in dopolnitev KPGD;
  • daje predlog strankama te kolektivne pogodbe za sprejem razlage posamezne določbe, s predlogom razlage.

(4) Razlaga, ki jo sprejmeta pogodbeni stranki, se objavi na enak način kot kolektivna pogodba in učinkuje kot sprememba in dopolnitev te KPGD.

II. NORMATIVNI DEL – Splošno
(Pomen izrazov v tej kolektivni pogodbi)

(1) V kolektivni pogodbi uporabljena izraza »delodajalec« in »delavec«, zapisana v moški spolni slovnični obliki, sta uporabljena kot nevtralna za ženske in moške.

(2) Poslovodne osebe so osebe, ki zastopajo pravno osebo in vodijo poslovanje pri delodajalcu in so s temi pooblastili vpisane v ustrezni register.

(3) Splošni akt delodajalca je organizacijski predpis s katerim delodajalec ureja pravice in obveznosti ali organizacijo dela pri delodajalcu.

(4) »Sistemizacija delovnih mest« je splošni akt delodajalca, ki določa delovna mesta ter vsebuje podroben opis dela in pogoje za opravljanje dela posameznega delovnega mesta.

(5) Delovno mesto je v tej kolektivni pogodbi uporabljeno za delovna mesta in za vrsto del.

(6) Za skupno delovno dobo se štejejo izpolnjena leta delovne dobe, ki jih je delavec prebil v delovnem razmerju doma ali v tujini oziroma pri opravljanju samostojne dejavnosti.

(7) Za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu se šteje neprekinjena delovna doba pri zadnjem delodajalcu. Za neprekinjeno delovno dobo pri zadnjem delodajalcu šteje tudi dosežena delovna doba, ko delavcu preneha pogodba o zaposlitvi brez njegove volje ali krivde, delodajalec pa ga ponovno zaposli.

(8) Pri uveljavljanju pravic na podlagi delovne dobe pri zadnjem delodajalcu se v omenjeno delovno dobo šteje vsa neprekinjena delovna doba:

  • pri zadnjem delodajalcu, pri katerem je delavec zaposlen,
  • pri delodajalcih, ki so pravni predniki zadnjega delodajalca,
  • pri delodajalcih, ki so z njim kapitalsko povezani z večinskim deležem in delujejo znotraj dejavnosti,
  • za družbe v skupini (63. člen v povezavi s 56. členom ZGD-1), ki delujejo znotraj dejavnosti,
  • za prevzete delavce pa tudi delovna doba pri delodajalcih, od katerih so bili prevzeti.

(9) Izraz »Uredba« je skrajšana oblika zapisa vsakokrat veljavne Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, ne glede na morebitno spremembo njenega naziva.

(Minimalni standardi)

(1) Določila te kolektivne pogodbe predstavljajo enotne minimalne standarde za kolektivne pogodbe pri delodajalcih ter splošne akte delodajalca.

(2) Sklenjena pogodba o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem upošteva minimalne delovnopravne standarde, kot jih določajo zakoni in ta kolektivna pogodba.

(3) Odstop od minimalnih standardov, ki jih določa ta kolektivna pogodba, je dovoljen v primerih, ko je ogroženo poslovanje delodajalca ali v primeru drugega utemeljenega razloga in se o tem sporazumeta sindikat pri delodajalcu oziroma svet delavcev in delodajalec.

(4) Vsebino, obseg in trajanje odstopanja od minimalnih standardov se opredeli s pisnim sporazumom. O nameravani sklenitvi sporazuma iz prejšnjega stavka mora delodajalec obvestiti podpisnike te pogodbe. Ukrep je časovno omejen na najdalj 6 mesecev z možnostjo podaljšanja za največ 6 mesecev.

(Razvrščanje delovnih mest v tarifne razrede)

(1) Delovna mesta se pri posameznem delodajalcu razvrstijo v posamezne tarifne razrede na podlagi izobrazbe, nacionalne poklicne kvalifikacije, dodatnih znanj, daljših delovnih izkušenj, večje odgovornosti ter z delom povezanih naporov. Delodajalec lahko razvrsti delovna mesta tudi samo na podlagi izobrazbe, zahtevane za zasedbo tega delovnega mesta.

(2) Delovna mesta se razvrščajo v osem tarifnih razredov:

  1. Tarifni razred (enostavna dela)
  2. Tarifni razred (manj zahtevna dela)
  3. Tarifni razred (srednje zahtevna dela)
  4. Tarifni razred (zahtevna dela) – triletna poklicna šola
  5. Tarifni razred (bolj zahtevna dela) – zaključena srednja šola
  6. Tarifni razred (zelo zahtevna dela) – 1. bolonjska stopnja oziroma višja strokovna šola
  7. Tarifni razred (visoko zahtevna dela)
  8. Tarifni razred (najbolj zahtevna dela)

(3) Ne glede na ureditev delovnih mest po tej kolektivni pogodbi lahko delodajalec v aktu o sistemizaciji določi spregled izobrazbe za zasedbo delovnega mesta v primeru, da kandidat izpolnjuje alternativno določene pogoje kot so na primer nacionalna poklicna klasifikacija, ali daljše ob delu pridobljene izkušnje in podobno.

(4) Delodajalec na podjetniški ravni lahko za tarifne razrede iz drugega odstavka tega člena oblikuje podrazrede v skladu s tarifno prilogo.

A) Pogodba o zaposlitvi in njene posebne oblike
(Izročitev predloga pogodbe o zaposlitvi)

Delodajalec mora delavcu izročiti pisni predlog pogodbe o zaposlitvi najmanj tri dni (od tega najmanj dva delovna dneva) pred predvideno sklenitvijo, pisno pogodbo o zaposlitvi pa ob njeni sklenitvi.

(Predhodni preizkus pri izbiri kandidatov)

(1) Delodajalec lahko pred izbiro preizkusi usposobljenost za delo prijavljenih kandidatov, pri čemer določi ustrezen strokovni način preizkusa.

(2) Delodajalec lahko preizkusi le strokovno usposobljenost, znanje, veščine in spretnosti ter psihofizične sposobnosti, ki so potrebne pri delu.

(3) Predhodni preizkus lahko traja največ tri dni in poteka pod stalnim nadzorom delodajalca ali od njega pooblaščenega delavca. V času preizkusa mora biti kandidat zavarovan za primer nesreče pri delu.

(Pogodba o zaposlitvi)

(1) Pogodba o zaposlitvi poleg obveznih sestavin, ki jih določa zakon lahko vsebuje tudi:

  • določbe o poskusnem delu, pripravništvu
  • tarifnem razredu, v katerega je uvrščeno delovno mesto oziroma vrsta dela
  • druge pravice in obveznosti delavca.

(2) Delodajalec mora delavca pred podpisom pogodbe o zaposlitvi seznaniti z vsebino kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki določajo njegove pravice in obveznosti in ki niso kot takšne izrecno opredeljene v pogodbi o zaposlitvi.

(3) Delodajalec mora omogočiti dostopnost kolektivne pogodbe in splošnih aktov vsem delavcem. Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb oziroma splošnih aktov, česar mu delodajalec ne more odreči.

(Sklepanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas)

(1) Če delavec sklene delovno razmerje za določen čas, morata biti v pogodbi o zaposlitvi določena:

  • razlog, na podlagi katerega je bilo sklenjeno delovno razmerje za določen čas,
  • čas trajanja pogodbe za določen čas.

(2) Delodajalec lahko sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas poleg primerov, ki jih določa zakon, še v naslednjih primerih:

  • delo na določenem projektu, skladno z definicijo projektnega dela, opredeljenega v 19. členu te pogodbe;
  • pripravništvo;
  • za nadomeščanje delavca v času izrabe letnega dopusta, če nadomeščanje traja vsaj en mesec;
  • v primeru, ko delodajalec sklepa novo pogodbo o zaposlitvi z delavcem, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine skladno z določili zakona, ki ureja pokojninsko zavarovanje, za čas uvajanje drugega delavca v delo;
  • v primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi s svetovalcem uprave, katere delo je vezano na mandat uprave.
(Projektno delo)

(1) V primeru priprave oziroma izvedbe dela, ki je projektno organizirano, delodajalec lahko sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas z istim delavcem in za isto ali drugo delo za več kot dve leti, če se pogodba o zaposlitvi sklene za ves čas trajanja projekta.

(2) Kot projektno delo se šteje delo, ki ima terminsko opredeljen začetek in konec, ki se prične na podlagi posebne pogodbe ter se izvaja in zaključi skladno s projektnim programom in ima samostojno finančno konstrukcijo.

(3) Kot projektno delo se šteje delo, ki ga izvaja glavni izvajalec projekta skladno s časovnim rokom določenim v pogodbi med naročnikom in glavnim izvajalcem.

(4) Dogovorjeno projektno delo iz tega člena velja samo za delodajalce, ki so člani podpisnikov na delodajalski strani.

(Obveznost opravljanja drugega dela)

(1) Delavec mora začasno opravljati tudi drugo delo ne glede na zahtevano raven izobrazbe iz pogodbe o zaposlitvi, ki ni predmet pogodbe o zaposlitvi, v naslednjih primerih:

  • nadomeščanja drugega delavca – do 30 delovnih dni v koledarskem letu;
  • neizpolnjevanje zdravstvenih ali z zakonom določenih pogojev delavca za opravljanje dela – do šest mescev v koledarskem letu;
  • nenadne okvare strojev in drugih sredstev za delo na delovnem mestu – do 30 delovnih dni v koledarskem letu;
  • izvajanja izrednih ukrepov za varnost in zdravje pri delu – do 30 delovnih dni v koledarskem letu;
  • zmanjšanja ali povečanja obsega dela pri delodajalcu ali v posamezni organizacijski enoti – do 60 delovnih dni v koledarskem letu;
  • v primerih, ki jih navaja kolektivna pogodba pri delodajalcu – najdalj 60 delovnih dni v koledarskem letu.

(2) Delodajalec mora pred začetkom opravljanja drugega dela oziroma najkasneje v roku treh delovnih dni po začetku dela delavcu izročiti pisni nalog za drugo delo, razen v primeru iz prve alineje prvega odstavka tega člena, ko mora delodajalec delavcu vročiti pisni nalog za opravljanje drugega dela najkasneje naslednji dan, ko je delavec začel opravljati to delo.

(3) Delavcu pripada v času opravljanja odrejenega dela iz prvega odstavka tega člena tista plača, ki je zanj bolj ugodna.

(4) V primeru, da je delavcu s strani državnega organa izrečen ukrep, ki omejuje njegovo delo, je delavec dolžan opravljati drugo delo ves čas veljavnosti takšnega ukrepa.

(5) Delavec mora biti usposobljen za varno opravljanje drugega dela.

(Napotitev delavca na delo v drug kraj)

V primeru, ko je kraj opravljanja dela v pogodbi o zaposlitvi širše določen, delodajalec lahko napoti delavca na opravljanje dela v drug kraj pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.

B) Delovni čas
(Delovni čas in razporejanje)

(1) Polni delovni čas traja najmanj 36 ur in največ 40 ur tedensko.

(2) Letni razpored delovnega časa sprejema delodajalec pred začetkom koledarskega oziroma poslovnega leta. Pri razporedu delovnega časa mora upoštevati sezonske in druge vplive in zakonsko določene odmore, počitke in letne dopuste delavcev. Pri določanju letnega razporeda delovnega časa delodajalec upošteva prednosti delavcev s šoloobveznimi otroki, da izkoristijo dva tedna letnega dopusta v času šolskih počitnic.

(3) Delodajalec o razporedu delovnega časa pred sprejemom obvesti reprezentativni sindikat ter delavce.

(4) V letnem razporedu delovnega časa delodajalec določi, ali je delovni čas razporejen enakomerno ali neenakomerno.

(5) V delovni čas se všteva tudi čas, prebit na poti z enega gradbišča na drugo gradbišče v primeru, ko je delavec tisti dan že pričel z delom.

(6) V primeru, ko prevoz na kraj opravljanja dela organizira delodajalec se delavcu, ki vozi, čas vožnje vedno šteje v delovni čas.

(Organizacija delovnega časa)

(1) Delodajalec s splošnim aktom določi organizacijo delovnega časa in njegovo izvajanje.

(2) Pri delodajalcih se lahko glede na potrebe delovnega oziroma poslovnega procesa na posameznih področjih dela uporabljajo praviloma naslednje vrste in oblike delovnega časa:

  1. Nepremični delovni čas je čas, pri katerem delodajalec točno določi čas prihoda in odhoda z dela.
  2. Premični delovni čas je čas, pri katerem je čas prihoda in odhoda z dela določen v razponu. V sistemu premičnega delovnega časa imajo posamezni pojmi naslednji pomen:
  • Dovoljeni delovni čas je razpon, v katerem lahko delavec opravi svojo delovno obveznost. Omejuje ga ura najzgodnejšega dovoljenega prihoda na delo in ura najkasnejšega dovoljenega odhoda z dela.
  • Obvezni delovni čas je tisti del dovoljenega delovnega časa, ko delavec mora biti prisoten na delu.
  • Premakljivi del delovnega časa je časovni razpon, v katerem lahko delavec sam odloča o trenutku prihoda na delo in/ali odhoda z njega, razen če narava dela zahteva, da delavec ostane na delu, dokler ne konča posameznega opravila, ki je vezano na rok ali sodelovanje z drugimi delavci.
  1. Delno premični delovni čas je čas, kjer je točno določen čas prihoda na delo oziroma odhoda z dela, čas odhoda z dela oziroma prihoda na delo pa je določen v razponu. Delno premični delovni čas se določi v primerih, ko zaradi narave dela ni mogoče vnaprej določiti začetka oziroma konca delovnega časa.
  2. Deljeni delovni čas je čas, ko delavec opravlja delo s prekinitvijo polnega dnevnega delovnega časa, prekinitev pa traja več kot eno uro. Delavcu, ki dela s krajšim delovnim časom, do štiri ure, se omogoči praviloma delo brez prekinitve, razen če narava dela zahteva drugačno organizacijo.
  3. Izmenski delovni čas je čas, ko se delo izmenoma opravlja v dopoldanski, popoldanski ali tudi v nočni izmeni, ki traja v odvisnosti od pet- ali šestdnevnega delovnega tedna od šest do osem ur dnevno in se praviloma ponavlja vsak teden, tako da delavec dela en teden v dopoldanski in drug teden v popoldanski oziroma nočni izmeni. Za popoldansko izmeno šteje delovni čas, ki je organiziran po 14 uri.

(3) Pripravljenost na domu je čas, ko je delavec prisoten doma ali na drugem kraju po lastni izbiri, in je v vsakem trenutku dosegljiv, sposoben oditi na delovno mesto, v času, ki ga običajno porabi za pot na delo in izvajati svojo delovno obveznost, če ga delodajalec potrebuje in ga vpokliče na delo. Za čas pripravljenosti na delo pripada delavcu nadomestilo.

(Drugačno urejanje delovnega časa)

V primerih, ko to narekujejo objektivni, tehnični razlogi ali razlogi organizacije dela, se pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi delovnega časa upošteva polni delovni čas kot povprečna delovna obveznost v obdobju 12 mesecev od uvedbe.

(Pravice staršev)

(1) Če eden od staršev uveljavlja pravico do krajšega delovnega časa zaradi starševstva, se razporeditev delovnega časa določi z dogovorom med delavcem in delodajalcem.

(2) Delodajalec delavcu z družinskimi obveznostmi, če to dopuščajo delovne razmere, lahko omogoči zaradi lažjega usklajevanja poklicnih in družinskih obveznosti delo v razporedu delovnega časa, ki je za delavca sprejemljiv.

(Pogoji za začasno prerazporeditev delovnega časa)

(1) Delovni čas lahko delodajalec začasno prerazporedi v primerih:

  • ki so določeni z zakonom za uvedbo nadurnega dela,
  • zaradi nepredvidenega zmanjšanega ali povečanega obsega dela,
  • zaradi sezonskih vplivov na potrebe po produktih delodajalca,
  • zaradi začasnega pomanjkanja surovin (kot npr.: reprodukcijskih materialov, sestavnih delov) in energije (kot npr.: elektrika, para, plin),
  • zaradi nepredvidene začasno povečane odsotnosti delavcev z dela,
  • zaradi neugodnih vremenskih pogojev.

(2) O začasni prerazporeditvi morajo biti delavci obveščeni praviloma 2 dni pred uvedbo prerazporeditve, če se prerazporeja delovni čas več kot 10 delavcem.

(3) Delavcem v času medicinske rehabilitacije, ki imajo pravico delati s krajšim delovnim časom od polnega, se trajanje dnevnega delovnega časa v primeru prerazporeditve delovnega časa ne sme podaljšati.

(Poskusno delo)

(1) Delavec in delodajalec, ki se v pogodbi o zaposlitvi dogovorita o poskusnem delu, opredelita tudi njegovo trajanje in način spremljanja. Poskusno delo ne sme trajati dlje, kot je v pogodbi o zaposlitvi določeno. Ocena o poskusnem delu mora biti delavcu vročena v pisni obliki.

(2) Poskusno delo lahko traja:

  • I.–IV. ravni izobrazbe do tri mesece,
  • V.–VIII. ravni izobrazbe do šest mesecev.
(Pripravništvo)

Pripravništvo se lahko dogovori v pogodbi o zaposlitvi le v primeru, ko se delavec zaposli prvič po končanem izobraževanju z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela, če v okviru programa izobraževanja za poklic ni imel praktičnega usposabljanja v takšnem obsegu, da bi lahko samostojno opravljal delo.

(Trajanje pripravništva)

(1) Pripravništvo se določi za različno dolga obdobja glede na stopnjo strokovne izobrazbe, če poseben zakon ne določa drugače:

  • za dela od IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe največ 6 mesecev,
  • za dela VI. stopnje strokovne izobrazbe največ 9 mesecev,
  • za dela nad VI. stopnjo strokovne izobrazbe največ 12 mesecev.

(2) Pripravništvo se lahko skrajša ali podaljša v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.

(Program pripravništva)

Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi delodajalec in ga ob nastopu pripravništva izroči pripravniku. Program mora vsebovati tudi način spremljanja in ocenjevanja pripravništva.

(Mentorstvo)

Mentor je lahko oseba, ki opravlja delo najmanj enake stopnje zahtevnosti in smeri kot se zahteva za delo za katero se usposablja pripravnik in ki ima najmanj tri leta delovnih izkušenj.

(Način spremljanja in ocenjevanja pripravništva)

(1) V programu pripravništva se določi način spremljanja in ocenjevanja pripravništva.

(2) Pripravniški izpit vsebuje preizkus znanja stroke in delovnega področja, za katerega se je pripravnik usposabljal. Komisijo za opravljanje pripravniškega izpita določi delodajalec tako, da komisija strokovno pokriva vsa področja pripravniškega izpita.

(3) Mentor in člani komisije se lahko imenujejo izmed delavcev, zaposlenih pri delodajalcu ali zunanjih sodelavcev.

(4) Pripravnik opravlja pripravniški izpit najkasneje do izteka pripravniške dobe.

(5) O opravljanju pripravniškega izpita se piše zapisnik ter se izda potrdilo o opravljenem pripravništvu, ki vsebuje:

  • ime in priimek ter rojstne podatke pripravnika,
  • dan opravljanja strokovnega izpita,
  • delovno mesto oziroma vrsto del, za katere je pripravnik opravil strokovni izpit,
  • podpis predsednika strokovne komisije in pooblaščenega delavca delodajalca,
  • dan, mesec in leto izdaje potrdila.
(Medsebojno izključevanje)

Poskusno delo in pripravništvo se med seboj izključujeta.

C) Odpoved pogodbe o zaposlitvi in odpovedni rok
(Postopek pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti)

(1) Nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov mora zajemati obdobje najmanj 20 dni delavčeve prisotnosti na delu. Po zaključku tega obdobja delodajalec sprejme pisno oceno delavčevega dela.

(2) Delodajalec delavcu ne more odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, če pred tem ni sprejel pisne ocene iz prejšnjega odstavka tega člena.

(Dolžina odpovednega roka)

(1) Delodajalec in delavec se s pisnim dogovorom lahko dogovorita o skrajšanju odpovednega roka glede na zakonsko določeno trajanje.

(2) Delavec, ki je pri delodajalcu zaposlen več kot 25 let, ima odpovedni rok 70 dni.

Zakaj ne vidim vseh členov?

Naročniki vidijo tudi preostalih 78 členov.

Naročite se tukaj in pridobite dostop do vseh vsebin.
Če ste že naročnik se prijavite tukaj.

Naročite se
Povezani predpisi
    1. Uradni list RS, št. 132/2020 z dne 30.09.2020

      Sklep o razširjeni veljavnosti Kolektivne pogodbe gradbenih dejavnosti

    2. Uradni list RS, št. 15/2017 z dne 31.03.2017

      Pristop h Kolektivni pogodbi gradbenih dejavnosti

Povezane vsebine

Zastavite nam vprašanje

Vprašanja so na voljo le prijavljenim uporabnikom.
Napaka pri pošiljanju vprašanja.
Vprašanje lahko zastavijo samo prijavljeni uporabniki.
Vprašanje je prekratko.
Obogatite vprašanje z dodatnimi informacijami. Hvala!
Presegli ste kvoto vprašanj.
V trenutnem naročniškem obdobju ste porabili vsa vprašanja. Za dodatno svetovanje nas kontaktirajte.
Pri svetovanju zagotavljamo diskretnost in anonimnost.
Zahvaljujemo se za poslano vprašanje.
Potrudili se bomo, da vam odgovorimo čimprej!