Kolektivna pogodba velja za območje Republike Slovenije.

(1) Kolektivna pogodba velja za vse delodajalce, ki na pridobiten način opravljajo eno od navedenih dejavnosti kot glavno dejavnost:

1. 411 Urejanje in vzdrževanje parkov, vrtov in zelenih športnih

površin

40. 221 Distribucija plinastih goriv po plinovodski mreži

40. 300 Oskrba s paro in toplo vodo
41. 000 Zbiranje, čiščenje in distribucija pitne vode

45. 210 Splošna gradbena dela (pomožna komunalna dela, vzdrževanje

mestnih cevovodov, komunikacij in energetske napeljave)

63. 210 Druge pomožne dejavnosti v kopenskem prometu * obratovanje parkirnih prostorov

74. 700 Čiščenje objektov in opreme

90. 010 Ravnanje z odplakami

90. 021 Zbiranje in odvoz odpadkov

90. 022 Dejavnost deponij, sežiganje in drugi načini odstranjevanja

trdih odpadkov

90. 023 Ravnanje z nevarnimi odpadki

90. 031 Čiščenje okolja

90. 032 Druge dejavnosti javne higiene

93. 30 Pogrebna dejavnost.
    

(1) Kolektivna pogodba velja za vse delavce, zaposlene pri delodajalcih iz 2. člena te pogodbe, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije in za delavce pri delodajalcih, ki trajneje opravljajo delo na območju Republike Slovenije.

(2) Za poslovodne delavce in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ta kolektivna pogodba ne velja razen, če je tako določeno s kolektivno pogodbo pri delodajalcu, s splošnim aktom delodajalca ali s pogodbo o zaposlitvi.

(3) Kolektivna pogodba velja tudi za učence, vajence, dijake in študente na praktičnem usposabljanju.

(4) Ta kolektivna pogodba ne velja za vse tiste delavce, ki so javni uslužbenci po zakonu o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 56/02).

(1) Ta pogodba začne veljati z dnem sklenitve in se uporablja od 1. avgusta 2004 dalje.

(2) Kolektivna pogodba velja do 31. 12. 2006. Če stranki kolektivne pogodbe po 31. 12. 2006 kolektivne pogodbe ne odpovesta se njena veljavnost podaljša za eno koledarsko leto, vendar najdlje do 31. 12. 2008.

(3) Tarifna priloga, ki je sestavni del te pogodbe, se praviloma sklene za obdobje enega koledarskega leta, najkasneje do 31. 12. tekočega leta za naslednje leto.

(1) Določila in zneski iz te pogodbe in tarifne priloge so obvezni enotni minimalni standardi v kolektivnih pogodbah in drugih aktih pri delodajalcih.

(2) Določila te kolektivne pogodbe predstavljajo enotne minimalne standarde razen v primerih in pogojih, ko je dogovorjeno odstopanje od teh standardov. Odstopanje od minimalnih standardov je dovoljeno na podlagi posebnega pisnega sporazuma, s časovno opredelitvijo, med reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu in delodajalcem, zlasti v primerih bistvenega poslabšanja poslovanja v zadnjem letu dni, recesije panoge in v podobnih utemeljenih primerih.

(1) Delovna mesta se razvrščajo v devet tarifnih razredov glede na zahtevano strokovno izobrazbo, določeno v aktu o sistemizaciji delovnih mest, in sicer:

+--------+----------------------------------------------------+
|Tarifni |Opis                                                |
|razred  |                                                    |
+--------+----------------------------------------------------+
|I.      |enostavna dela – nedokončana osnovna šola           |
+--------+----------------------------------------------------+
|II.     |manj zahtevna dela – osnovna šola oziroma osnov­na  |
|        |šola in krajše dodatno izobraževanje                |
+--------+----------------------------------------------------+
|III.    |srednje zahtevna dela – dve leti poklicnega         |
|        |izobraževanja                                       |
+--------+----------------------------------------------------+
|IV.     |zahtevna dela – dve leti in pol poklicnega ali      |
|        |strokovnega izobraževanja, končana poklicna šola    |
+--------+----------------------------------------------------+
|V.      |bolj zahtevna dela – končana srednja šola ali       |
|        |poklicna šola in mojstrski ali poslovodski izpit    |
+--------+----------------------------------------------------+
|VI/0    |zelo zahtevna dela – višja strokovna izobrazba do   |
|        |dve leti                                            |
+--------+----------------------------------------------------+
|VI/1    |zelo zahtevna dela – zahtevana višja strokovna      |
|        |izobrazba – diploma prve stopnje v univerzitetnem   |
|        |programu                                            |
+--------+----------------------------------------------------+
|VII/0   |visoko zahtevna dela – končana visoka strokovna     |
|        |šola                                                |
+--------+----------------------------------------------------+
|VII/1   |visoko zahtevna dela – končana univerzitetna        |
|        |izobrazba ali specializacija po visoki strokovni    |
|        |izobrazbi                                           |
+--------+----------------------------------------------------+
|VIII.   |najbolj zahtevna dela – magisterij                  |
|        |ali specializacija po univerzitetni izobrazbi       |
+--------+----------------------------------------------------+
|IX.     |izredno pomembna najbolj zahtevna dela – doktorat   |
|        |znanosti                                            |
+--------+----------------------------------------------------+

Delovna mesta po tarifnih razredih so:

1. tarifni razred

(1) Delovna mesta, sestavljena iz različnih in kratkotrajnih operacij, ki jih je mogoče zaradi njihove tehnološke značilnosti opravljati po enostavnem postopku in z enostavnimi delovnimi sredstvi.

(2) Za opravljanje teh del je zahtevana najmanj nedokončana osnovna šola, potrebno je minimalno znanje. Težišče je v pridobivanju delovnih spretnosti in navad za praktično delo po posebnih vrstah del in delovnih nalog.

2. tarifni razred

(1) Delovna mesta, ki vključujejo manj zahtevna dela v proizvodnji, opravljanje delovnih operacij, ki se ponavljajo in izvajajo z enostavnimi ali mehaniziranimi sredstvi, opravljanje manj zahtevnih del pri strojih in napravah ipd.

(2) Za to raven zahtevnosti je praviloma potrebna osnovnošolska izobrazba ali osnovna šola z dodatnim programom specifičnega izobraževanja ali usposabljanja.

3. tarifni razred

(1) Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo srednje zahtevna, raznovrstna dela na splošnem in tehničnem področju – delo z različnimi stroji, z orodjem in napravami. Za opravljanje teh del se zahteva višja stopnja razumevanja temeljev delovnega procesa, ker so pri opravljanju dela možne nepredvidljive delovne situacije, v katerih delavec sam rešuje nastale probleme.

(2) Za to raven zahtevnosti se praviloma zahteva dvoletni verificirani program poklicnega ali strokovnega izobraževanja.

4. tarifni razred

(1) Delovna mesta, ki vključujejo zahtevna in raznovrstna dela v pripravi proizvodnje, v izvajanju tehnoloških procesov, v kontroli, vzdrževanju strojev in naprav ter administrativna dela. Na teh delovnih mestih se zahteva poklicno, praktično in teoretično znanje o uravnavanju delovanja procesnih naprav ter v večji meri samostojno reševanje konkretnih manjših problemov.

(2) Za to raven zahtevnosti se praviloma zahteva najmanj 2 leti in pol javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja.

22. tarifni razred

(1) Delovna mesta, ki vključujejo zahtevnejša raznovrstna dela v neposredni proizvodnji; v pripravi dela, storitvena dela, tehnično-administrativna dela, dela vezana na poslovne funkcije, vodenje obratov, izmen itd. Za opravljanje teh del je potrebno poglobljeno strokovno znanje določene usmeritve ter znanje s področja organizacije dela in varnosti in zdravja pri delu.

(2) Za to raven zahtevnosti se praviloma zahteva 3 leta javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja in mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit ali 4 ali 5 let javno priznanega strokovnega izobraževanja.

VI/0. tarifni razred

(1) Delovna mesta, ki vključujejo zelo zahtevna dela priprave, spremljanja, kontrole, organiziranja, analiziranja delovnih procesov, dalje operativno in strokovno vodenje delovnih procesov ter vodenje na posameznih področjih poslovanja.

(2) Za to raven zahtevnosti se praviloma zahteva višja strokovna izobrazba do dve leti.

VI/1. tarifni razred

(1) Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo zelo zahtevna dela priprave, spremljanja, kontrole, organiziranja, analiziranja delovnih procesov, dalje operativno in strokovno vodenje delovnih procesov ter vodenje na posameznih področjih poslovanja.

(2) Za to raven zahtevnosti se praviloma zahteva višja strokovna izobrazba.

VII/0. tarifni razred

(1) Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo visoko zahtevna dela načrtovanja, analiziranja, organiziranja razvoja, delovnih procesov, oblikovanja novih teoretičnih in praktičnih rešitev, vodenja poslovanja, strokovnega vodenja delovnih procesov, svetovanja ipd.

(2) Za to raven zahtevnosti se praviloma zahteva visoka strokovna izobrazba.

VII/1. tarifni razred

(1) Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo visoko zahtevna dela načrtovanja, analiziranja, organiziranja razvoja, delovnih procesov, oblikovanja novih teoretičnih in praktičnih rešitev, vodenja poslovanja, strokovnega vodenja delovnih procesov, svetovanja in za katera so zahtevana določena pooblastila ipd.

(2) Za to raven zahtevnosti se praviloma zahteva visoka univerzitetna strokovna izobrazba.

8. tarifni razred

(1) Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo visoko zahtevna dela pri pripravi, analitičnem proučevanju, raziskovanju proizvodnje, poslovnih in podobnih procesov. Visoko zahtevna dela v zvezi s tehnološkimi in znanstvenimi raziskavami, oblikovanje novih teoretičnih in praktičnih rešitev, spremljanje, oblikovanje in prenos sistema kompleksnih informacij ipd.

(2) Za to raven zahtevnosti se praviloma zahteva magisterij, specializacija ali državni izpit po končanem visokem univerzitetnem izobraževanju.

9. tarifni razred

(1) Delovna mesta, ki vključujejo visoko zahtevna, samostojna svetovalna znanstveno-raziskovalna dela.

(2) Teoretično in praktično znanje in sposobnosti, ki omogočajo nova dognanja na posebno zahtevnih strokovnih področjih, načrtovanje in koordiniranje znanstvenih raziskovanj velikih gospodarskih in drugih delovnih sistemov, reševanje najzapletenejših problemov in oblikovanje modelov za prenos teh rešitev v prakso.

(1) Razvrstitev delovnih mest v tarifne razrede opravi delodajalec, poslovodni organ ali ustrezna strokovna služba v skladu z aktom o sistemizaciji delovnih mest ali poslovnim načrtom podjetja. V primeru dvoma pri razvrščanju delovnih mest v tarifne razrede se uporabi Pravilnik o nomenklaturi poklicev.

(2) Delovna mesta posameznega tarifnega razreda se v podjetniških kolektivnih pogodbah razvrstijo v posamezne plačilne razrede. Podlaga za razvrščanje v posamezne plačilne razrede so zahteve po dodatnih znanjih, daljših delovnih izkušnjah, večji odgovornosti, z delom povezani napori in težje delovne razmere.

(3) S sistemizacijo delovnih mest se določijo:

• pogoji, potrebni za opravljanje del delovnega mesta (stopnja strokovne izobrazbe, vrsto poklica, znanja in zmožnosti, delovne izkušnje, poskusno delo ob izbiri),
• zahtevnost dela in tarifni razred,
• ukrepi za varno delo in za varovanje zdravja in življenja delavcev,
• razporeditev delovnega časa,
• odgovornost za delo in za sredstva dela,
• obveznost za pooblastila v delovnem procesu,
• konkurenčna klavzula,
• opis delovnega mesta.

(4) Delodajalec je dolžan pred sprejemom akta o sistemizaciji delovnih mest pridobiti mnenje sindikata in se do njega pisno opredeliti.

(5) Delodajalec je dolžan pisno seznaniti sindikate v organizaciji oziroma pri delodajalcu s spremembami metode za vrednotenje delovnih mest. Poslovodstvo oziroma delodajalec je dolžan obravnavati mnenje sindikatov v organizaciji oziroma pri delodajalcu glede metode za vrednotenje delovnih mest in se do tega mnenja pisno opredeliti v enaindvajsetih dneh.

(6) V izjemnih primerih se lahko delavcu pri razporejanju na ustrezno delovno mesto prizna z delom pridobljena delovna usposobljenost. Ti primeri se natančneje opredelijo v splošnem aktu, pri čemer se lahko upošteva le zatečeno stanje.

(7) V primeru pritožbe delavca na novo razvrstitev njegovega delovnega mesta lahko sindikat zahteva dodatno strokovno pojasnilo ali uveljavitev arbitraže.

(1) V pogodbi o zaposlitvi se poleg sestavin, ki jih določa zakon, navede tudi tarifni in plačilni razred za delovno mesto za katerega se sklepa delovno razmerje. Delavec in delodajalec lahko v pogodbi o zaposlitvi dogovorita opravljanje poskusnega dela ali pripravništva.

(2) Delodajalec delavcu pred podpisom pogodbe o zaposlitvi omogoči seznanitev z vsebino kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki določajo njegove pravice in obveznosti.

(3) Delodajalec mora te pogodbe in splošne akte hraniti na mestu, dostopnem vsem delavcem.

(4) Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb in aktov podjetja, delodajalec pa mu tega ne sme odreči.

V primeru priprave oziroma izvedbe dela, ki je projektno organizirano, delodajalec lahko sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas z istim delavcem in za isto delo za več kot dve leti.

(1) Poskusno delo ne sme trajati dlje, kot je določeno v objavi.

(2) Trajanje poskusnega dela za posamezna dela znaša:

• za dela I. do III. skupine največ en mesec,
• za dela IV. skupine največ dva meseca,
• za dela V. skupine največ tri mesece,
• za dela VI., VII., VIII. in IX. skupine največ šest mesecev.

(3) Način spremljanja in ocenjevanja poskusnega dela določi delodajalec.

(1) Kdor prvič začne opravljati delo lahko sklene pogodbo o zaposlitvi kot pripravnik.

(2) Pripravnik je oseba, ki pri delodajalcu začne prvič po končanem izobraževanju opravljati delo, ustrezno vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe in v okviru programa izobraževanja za poklic ni imel programa praktičnega usposabljanja ali obvezne prakse v takšnem obsegu, da bi lahko samostojno opravljal delo v svoji stroki.

(3) Pogodba o zaposlitvi pripravnika se sklene po tej kolektivni pogodbi za tista delovna mesta, ki jih v svojem aktu opredeli delodajalec.

(4) Pripravništvo se določi za različno dolga obdobja glede na stopnjo strokovne izobrazbe, če poseben zakon ne določa drugače:

• za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe največ 6 mesecev,
• za dela VI. stopnje strokovne izobrazbe največ 9 mesecev,
• za dela nad VI. stopnjo strokovne izobrazbe največ 12 mesecev.

(5) Pripravništvo se podaljša, če opravičena odsotnost delavca, ki opravlja pripravništvo za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe, traja najmanj 14 dni, za dela VI. stopnje najmanj 21 dni in za dela nad VI. stopnjo najmanj 28 dni. Pripravništvo se podaljša za toliko časa, kolikor traja opravičena odsotnost delavca.

(6) Delavcu – pripravniku, ki opravlja pripravništvo tako, da dela s krajšim delovnim časom od polnega, se v odvisnosti od dolžine delovnega časa, čas pripravništva podaljša največ za tri mesece (IV. in V. stopnja), štiri mesece (VI. stopnja), oziroma največ šest mesecev (nad VI. stopnjo).

(7) Pripravniška doba se lahko na predlog mentorja skrajša, vendar ne na manj kot polovico prvotno določenega trajanja pripravništva.

(8) Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor.

(9) Mentor mora imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in tri leta delovnih izkušenj.

10. V pogodbi o zaposlitvi pripravnika se določi način spremljanja in ocenjevanja pripravništva.
11. Pripravniški izpit vsebuje preizkus znanja stroke in delovnega področja, za katerega se je pripravnik usposabljal. Komisija za pripravniški izpit šteje najmanj tri člane, ki imajo najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in tri leta delovnih izkušenj. Mentor sodeluje pri delu komisije, vendar ni njen član.
12. Pripravnik opravlja pripravniški izpit najkasneje do izteka pripravniške dobe. Če pripravniškega izpita ne opravi, ga ima pravico ponovno opravljati v roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 45 dni. Če pripravniškega izpita tudi drugič ne opravi, mu delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi.

Organizacija oziroma delodajalec zagotavlja učencem in študentom na praksi (obvezni, počitniški):

• plačilo za opravljeno delo v skladu z določili te kolektivne pogodbe,
• seznanitev z nevarnostmi, povezanimi z delom in ustrezna zaščitna sredstva,
• zavarovanje za primer poklicne bolezni in poškodbe pri delu,
• prehrano med delom,
• ustrezno mentorstvo in uvajanje v delo.

(1) Vajencem, ki so sklenili učno pogodbo z delodajalcem, gredo najmanj pravice, določene z zakonom.

(2) Delodajalec je dolžan pooblaščenemu predstavniku sindikata na podlagi vnaprejšnjega obvestila omogočiti pregled sklenjenih učnih pogodb z vajenci ter izvajanje določb zakona o delovnih razmerjih.

Delodajalec, ki izvaja praktični pouk v dualnem sistemu poklicnega izobraževanja, zagotavlja delavcu mentorju praktičnega pouka:

• dodatno strokovno in andragoško – pedagoško usposabljanje za opravljanje nalog mentorja;
• delno oprostitev delovnih obveznosti na delovnem mestu, tako, da skupaj z mentorstvom njegova polna delovna obveznost ne bo presegala polnega delovnega časa.

(1) V času delovnega razmerja se delavcu lahko odredi drugo delo v okviru tarifnega razreda, ki ustreza njegovi izobrazbi ter znanju in usposobljenostim, v naslednjih primerih:

• v primeru, ko je potrebno nadomestiti začasno odsotne delavce;
• v primerih uvajanja novih delovnih procesov in predlogov izboljšav;
• v primerih posredovanja pristojnih organov zaradi izvajanja ukrepov varnosti in zdravja pri delu;
• v primeru začasnega povečanja dela;
• v drugih utemeljenih primerih, ko je potrebno zagotoviti neprekinjenost delovnega procesa in je delo nujno opraviti, da se prepreči nastanek večje škode.

(2) Potrebe po opravljanju drugega dela pisno odredi delodajalec v roku najmanj tri delovne dni pred datumom pričetka dela, razen v primeru iz pete alineje naštetih primerov, ko lahko delodajalec takoj odredi delo brez predhodnega obvestila. V vseh zgoraj naštetih primerih lahko traja opravljanja drugega dela največ štiri delovne tedne.

(3) Za čas opravljanja drugega dela pripada delavcu plača, ki je zanj ugodnejša.

(4) Delavcu ni mogoče dodeliti opravljanja drugih del v primeru in za čas, ko mu je bil izrečen varstveni ali drug ukrep prepovedi opravljanja takšnih del.

(1) V primeru, ko je kraj opravljanja dela v pogodbi o zaposlitvi širše določen, delodajalec lahko napoti delavca na opravljanje dela v drug kraj pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.

(2) Če pogodba o zaposlitvi ne določa posebej velja, da je napotitev pravilna in zakonita, če je delavcu omogočen prihod na delo in odhod iz dela z javnimi prevoznimi sredstvi v skupnem trajanju do treh ur; materi delavki z otrokom v starosti do treh let pa, če pot traja dve uri ali manj. V tem primeru delodajalec povrne stroške prevoza na delo in iz dela delavcu v celoti.

(3) Sprememba sedeža delodajalca se ne šteje za napotitev na delo v drug kraj in ne pomeni obvezne spremembe pogodbe o zaposlitvi.

(1) Postopek in reševanje presežnih delavcev delodajalec opredeli v podjetniški kolektivni pogodbi.

(2) V primeru, ko se z izvršilnim predpisom vlade ali lokalne skupnosti ukine dejavnost ali del dejavnosti javnega gospodarskega zavoda oziroma javnega podjetja in se le-ta prenese k drugemu izvajalcu, imajo delavci ukinjenega javnega gospodarskega zavoda ali javnega podjetja ali delavci, katerih delo je postalo zaradi ukinitve dela dejavnosti nepotrebno, prednost pri zaposlitvi pri novih izvajalcih.

(3) Možnost zaposlitve delavcev iz prejšnjega odstavka, katerih delo je postalo nepotrebno, je lahko tudi eden od pogojev za podelitev koncesije ali druge oblike prevzema delavcev in je sestavni del vsebine koncesijskega akta, ki ga predpiše vlada oziroma lokalna skupnost z izvršilnim predpisom.

Daljši odpovedni rok kot ga določa zakon v primeru odpovedi delavca velja, če sta se tako dogovorili stranki pogodbe o zaposlitvi ali to določa kolektivna pogodba ali akt pri delodajalcu.

Delovni čas nočnega delavca ne sme v obdobju petih mesecev trajati povprečno več kot osem ur na dan.

Pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi delovnega časa v primerih, ko to narekujejo objektivni ali tehnični razlogi ali razlogi organizacije dela se upošteva poln delovni čas kot povprečna obveznost v obdobju, ki ne sme biti daljši od 12 mesecev.

Dnevna, tedenska in mesečna časovna omejitev nadurnega dela določena z zakonom se lahko upošteva kot povprečna omejitev v obdobju, ki ne sme biti daljše od 4 mesecev.