Čistopis z vidnimi spremembami
Čistopisu je dodan prikaz, kjer imate spremembe vidne. Kliknite spodaj pod nazivom predpisa na zavihek "Spremembe".
Izberi paket
Čistopis z lažjim branjem členov
V posebnem prikazu čistopisa lahko besedilo sklicevanih členov berete že znotraj osnovnega člena. Kliknite spodaj pod nazivom predpisa na zavihek "Čistopis".
Izberi paket
Pri členih imate pojasnila
Če obstaja pojasnilo člena, ga dobite že pri njem. Imate več kot 2500 pojasnil FURS, ministrstev in strokovnjakov. Za prikaz pojasnil, kliknite na ikono desno poleg člena.
Izberi paket
Dodano imate kazalo predpisa
S kazalom lažje vidite strukturo predpisa in navigirate po njem.
Za prikaz kazala kliknite spodaj na "Kazalo".
Lažje branje členov
"Branje člen v členu" vam v čistopisu omogoča branje besedila sklicevanih členov že znotraj osnovnega člena.
Izberi paket
1. člen
18.a člen
Dnevni in tedenski počitek
Zaradi narave dejavnosti oziroma v primerih predvidenega neenakomernega ali povečanega obsega dela se v skladu z določbami 158. člena Zakona o delovnih razmerjih določa, da se dnevni in tedenski počitek v povprečnem minimalnem trajanju, kot je določen z zakonom, zagotavlja v določenem časovnem obdobju, ki ne sme biti daljše od šest mesecev.
Dnevni in tedenski počitek
Zaradi narave dejavnosti oziroma v primerih predvidenega neenakomernega ali povečanega obsega dela se v skladu z določbami 158. člena Zakona o delovnih razmerjih določa, da se dnevni in tedenski počitek v povprečnem minimalnem trajanju, kot je določen z zakonom, zagotavlja v določenem časovnem obdobju, ki ne sme biti daljše od šest mesecev.
2. člen
46. člen kolektivne pogodbe se spremeni in se glasi:
Plače in prejemki
(1) V plačo delavca se vštevajo tudi plačila za poslovno uspešnost (13. plača in podobno).
(2) Najnižje osnovne plače, določila o višini dodatkov in kriteriji za izračun delovne uspešnosti po tej kolektivni pogodbi so javni. Obračunane plače posameznega delavca so zaupne. Masa plač delavcev, obračunana po kolektivnih in individualnih pogodbah, je javna. Vsak delavec ima pravico do vpogleda svoje obračunane plače po tej kolektivni pogodbi.
(3) Osnovna plača za poln delovni čas in pričakovane rezultate dela oziroma osnovna plača na uro predstavlja znesek za normalne pogoje dela. Kot normalni pogoji se štejejo pogoji, v katerih se dela pretežno opravlja. Ta znesek predstavlja obvezo delodajalca pri obračunu in izplačilu plač.
(4) Delovna uspešnost delavca se ugotavlja po vnaprej znanih in določenih kriterijih. Normativi delovne uspešnosti za količino, kvaliteto in inventivnost pri delu morajo temeljiti na objektivnih, primerljivih in ugotovljivih merilih. Pogoj za uveljavljanje meril je, da so na podlagi izkušenj ali strokovnih kriterijev dosegljivi delavcem v predvidenem delovnem času. Šteje se, da so normativi ustrezni, če jih dosega vsaj 90% delavcev, za katere se ti normativi uporabljajo. Dokazni postopek o ustreznosti oziroma neustreznosti normativov je na strani delodajalca.
(5) Kadar se uporabijo skupinski normativi za ugotavljanje delovne uspešnosti, se njihovi učinki delijo na delavce v skladu z osnovno plačo delavca in opravljenim delovnim časom.
(6) Drugi osebni prejemki iz dela in povračila stroškov v zvezi z delom pripadajo vsem delavcem (zaposlenim za nedoločen oziroma določen delovni čas) v skladu s to kolektivno pogodbo. Do prehrane so upravičeni po tej kolektivni pogodbi tudi študenti in učenci na praksi ter vajenci v času počitniške prakse.
(7) Prehrana med delom in regres za letni dopust pripada tudi delavcem z najmanj polovičnim delovnim časom. Delavcem, ki delajo v delovnem času, ki je krajši od polovičnega, pripadajo ti zneski sorazmerno s časom, prebitim na delu.
(8) Delodajalec je v skladu s to kolektivno pogodbo dolžan na svoje stroške obračunavati in odvajati članarino na podlagi pisnega navodila reprezentativnega sindikata.
(9) Obračun plač po tej kolektivni pogodbi opravlja delodajalec do 18. v mesecu za pretekli mesec. Če 18. v mesecu zapade na dela prost dan ali nedeljo, se lahko izplačilo opravi prvi naslednji delovni dan. Ni v nasprotju s to kolektivno pogodbo, če se delodajalec in reprezentativen sindikat zaradi nelikvidnosti pisno dogovorita, da se za določen mesec izplačilo plač premakne do zadnjega dne v mesecu za pretekli mesec. Če se delodajalec in sindikat pisno dogovorita za izplačilo plač v več delih, mora delodajalec pri zadnjem izplačilu obračunati dohodnino, kot da je opravil izplačilo v enotnem znesku.
(10) Delodajalec v skladu s pisnim dogovorom z reprezentativnim sindikatom obračunava in nakazuje premije za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje na poseben individualni pokojninski račun za prostovoljno pokojninsko zavarovanje delavca.
Plače in prejemki
(1) V plačo delavca se vštevajo tudi plačila za poslovno uspešnost (13. plača in podobno).
(2) Najnižje osnovne plače, določila o višini dodatkov in kriteriji za izračun delovne uspešnosti po tej kolektivni pogodbi so javni. Obračunane plače posameznega delavca so zaupne. Masa plač delavcev, obračunana po kolektivnih in individualnih pogodbah, je javna. Vsak delavec ima pravico do vpogleda svoje obračunane plače po tej kolektivni pogodbi.
(3) Osnovna plača za poln delovni čas in pričakovane rezultate dela oziroma osnovna plača na uro predstavlja znesek za normalne pogoje dela. Kot normalni pogoji se štejejo pogoji, v katerih se dela pretežno opravlja. Ta znesek predstavlja obvezo delodajalca pri obračunu in izplačilu plač.
(4) Delovna uspešnost delavca se ugotavlja po vnaprej znanih in določenih kriterijih. Normativi delovne uspešnosti za količino, kvaliteto in inventivnost pri delu morajo temeljiti na objektivnih, primerljivih in ugotovljivih merilih. Pogoj za uveljavljanje meril je, da so na podlagi izkušenj ali strokovnih kriterijev dosegljivi delavcem v predvidenem delovnem času. Šteje se, da so normativi ustrezni, če jih dosega vsaj 90% delavcev, za katere se ti normativi uporabljajo. Dokazni postopek o ustreznosti oziroma neustreznosti normativov je na strani delodajalca.
(5) Kadar se uporabijo skupinski normativi za ugotavljanje delovne uspešnosti, se njihovi učinki delijo na delavce v skladu z osnovno plačo delavca in opravljenim delovnim časom.
(6) Drugi osebni prejemki iz dela in povračila stroškov v zvezi z delom pripadajo vsem delavcem (zaposlenim za nedoločen oziroma določen delovni čas) v skladu s to kolektivno pogodbo. Do prehrane so upravičeni po tej kolektivni pogodbi tudi študenti in učenci na praksi ter vajenci v času počitniške prakse.
(7) Prehrana med delom in regres za letni dopust pripada tudi delavcem z najmanj polovičnim delovnim časom. Delavcem, ki delajo v delovnem času, ki je krajši od polovičnega, pripadajo ti zneski sorazmerno s časom, prebitim na delu.
(8) Delodajalec je v skladu s to kolektivno pogodbo dolžan na svoje stroške obračunavati in odvajati članarino na podlagi pisnega navodila reprezentativnega sindikata.
(9) Obračun plač po tej kolektivni pogodbi opravlja delodajalec do 18. v mesecu za pretekli mesec. Če 18. v mesecu zapade na dela prost dan ali nedeljo, se lahko izplačilo opravi prvi naslednji delovni dan. Ni v nasprotju s to kolektivno pogodbo, če se delodajalec in reprezentativen sindikat zaradi nelikvidnosti pisno dogovorita, da se za določen mesec izplačilo plač premakne do zadnjega dne v mesecu za pretekli mesec. Če se delodajalec in sindikat pisno dogovorita za izplačilo plač v več delih, mora delodajalec pri zadnjem izplačilu obračunati dohodnino, kot da je opravil izplačilo v enotnem znesku.
(10) Delodajalec v skladu s pisnim dogovorom z reprezentativnim sindikatom obračunava in nakazuje premije za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje na poseben individualni pokojninski račun za prostovoljno pokojninsko zavarovanje delavca.
3. člen
47. člen kolektivne pogodbe se spremeni in seglasi:
Tarifna priloga
Tarifna priloga določa: najnižjo osnovno plačo po tarifnih razredih, način usklajevanja teh plač, zneske denarnih prejemkov delavcev, zneske drugih osebnih prejemkov delavcev, povračil stroškov v zvezi z delom in druga določila, za katera se dogovorijo podpisniki kolektivne pogodbe.
Tarifna priloga
Tarifna priloga določa: najnižjo osnovno plačo po tarifnih razredih, način usklajevanja teh plač, zneske denarnih prejemkov delavcev, zneske drugih osebnih prejemkov delavcev, povračil stroškov v zvezi z delom in druga določila, za katera se dogovorijo podpisniki kolektivne pogodbe.
4. člen
2. točka 54. člena – jubilejne nagrade se spremeni in se glasi:
2. Jubilejne nagrade
(1) Delavcu pripada jubilejna nagrada v višini:
– 1 najnižja osnovna plače I. tarifnega razreda te kolektivne pogodbe za 10 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu,
– 1,5 najnižje osnovne plače I. tarifnega razreda te kolektivne pogodbe za 20 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu,
– 2 najnižji osnovni plači I. tarifnega razreda te kolektivne pogodbe za 30 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu,
(2) Zadnji delodajalec je tisti, ki je izplačevalec jubilejne nagrade.
(3) Jubilejna nagrada se izplača v roku enega meseca po izpolnitvi pogojev iz te točke.
(4) Jubilejna nagrada za enak jubilej pri istem delodajalcu se izplača enkrat.
(5) Delodajalec lahko v kolektivni pogodbi ali splošnem aktu opredeli nagrado za jubileje podjetja – družbe.
2. Jubilejne nagrade
(1) Delavcu pripada jubilejna nagrada v višini:
– 1 najnižja osnovna plače I. tarifnega razreda te kolektivne pogodbe za 10 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu,
– 1,5 najnižje osnovne plače I. tarifnega razreda te kolektivne pogodbe za 20 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu,
– 2 najnižji osnovni plači I. tarifnega razreda te kolektivne pogodbe za 30 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu,
(2) Zadnji delodajalec je tisti, ki je izplačevalec jubilejne nagrade.
(3) Jubilejna nagrada se izplača v roku enega meseca po izpolnitvi pogojev iz te točke.
(4) Jubilejna nagrada za enak jubilej pri istem delodajalcu se izplača enkrat.
(5) Delodajalec lahko v kolektivni pogodbi ali splošnem aktu opredeli nagrado za jubileje podjetja – družbe.
5. člen
Za 70. členom se doda nov 70. a člen, ki se glasi:
Podpisniki kolektivne pogodbe in tarifne priloge h kolektivni pogodbi soglašajo, da so določila Dogovora o politiki plač v zasebnem sektorju za obdobje 2004–2005 vključili v sistem plač. S tem preneha obveznost iz dogovora, da se usklajevalni dodatek izplačuje kot poseben dodatek k izplačani plači, dokler se ne vključi v sistem plač po kolektivni pogodbi dejavnosti.
Podpisniki kolektivne pogodbe in tarifne priloge h kolektivni pogodbi soglašajo, da so določila Dogovora o politiki plač v zasebnem sektorju za obdobje 2004–2005 vključili v sistem plač. S tem preneha obveznost iz dogovora, da se usklajevalni dodatek izplačuje kot poseben dodatek k izplačani plači, dokler se ne vključi v sistem plač po kolektivni pogodbi dejavnosti.
