Ta Kolektivna pogodba za poštne in kurirske dejavnosti (v nadaljevanju: kolektivna pogodba) velja za območje Republike Slovenije.

Kolektivna pogodba velja za vse delodajalce, ki so člani podpisnic kolektivne pogodbe in na pridobiten način opravljajo dejavnost iz skupine 53. Poštna in kurirska dejavnost po Standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08).

(1) Kolektivna pogodba velja za vse delavce, zaposlene pri delodajalcih iz 2. člena te pogodbe, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije, in za delavce pri delodajalcih, ki trajneje opravljajo delo na območju Republike Slovenije, ter delavce, ki jih je delodajalec za zagotavljanje dela napotil k delodajalcu uporabniku.

(2) Kolektivna pogodba velja za poslovodne osebe, prokuriste in vodilne delavce, razen če so s pogodbo o zaposlitvi med delodajalcem in takšno osebo določena razmerja, pravice, dolžnosti ali odgovornosti urejene drugače.

(3) Kolektivna pogodba velja tudi za učence, dijake in študente na praktičnem usposabljanju.

(1) Kolektivna pogodba je sklenjena za določen čas, in sicer do 31. decembra 2025.

(2) Po prenehanju veljavnosti te kolektivne pogodbe se do sklenitve nove, vendar najdalj eno leto, še naprej uporabljajo določbe njenega normativnega dela.

(1) V kolektivni pogodbi uporabljena izraza »delodajalec« in »delavec«, zapisana v moški spolni slovnični obliki, sta uporabljena kot nevtralna za ženske in moške.

(2) Poslovodne osebe so osebe, ki vodijo poslovanje pri delodajalcu in so s temi pooblastili vpisane v ustrezni register.

(3) Vodilni delavci so tisti delavci, ki vodijo poslovno področje ali organizacijske enote in imajo pooblastila za samostojne kadrovske in organizacijske odločitve ali sklepanje pravnih poslov. Delodajalec jih določi s statutom, aktom o ustanovitvi družbe, družbeno pogodbo oziroma pogodbo o ustanovitvi družbe, splošnim aktom delodajalca ali z aktom o sistemizaciji dela.

(4) Splošni akt je akt delodajalca, s katerim delodajalec določa organizacijo dela ali določa obveznosti, ki jih morajo delavci poznati zaradi izpolnjevanja pogodbenih in drugih obveznosti, ter akt, ki na splošen način ureja posamezna vprašanja v zvezi z opravljanjem dejavnosti delodajalca.

(5) Akt o sistemizaciji dela je splošni akt delodajalca, ki določa delovna mesta in/ali vrste del, pogoje za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu in/ali vrste del ter opis del in nalog posameznega delovnega mesta, ki se uvrščajo v isto vrsto del.

(6) Delovno mesto je najmanjša organizacijska enota v strukturi delodajalca, v okviru katere se opravljajo posamezne naloge.

(1) Določila in zneski iz te kolektivne pogodbe in Tarifne priloge h kolektivni pogodbi za poštne in kurirske dejavnosti (v nadaljevanju: Tarifna priloga) so obvezni enotni minimalni standardi v kolektivnih pogodbah ožje ravni, splošnih aktih delodajalca in v pogodbah o zaposlitvi delavcev.

(2) Odstopanje od minimalnega standarda je dovoljeno na podlagi posebnega pisnega sporazuma med reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu in delodajalcem, zlasti v primerih bistvenega poslabšanja poslovanja zaradi objektivnih razlogov v zadnjem letu dni, recesije panoge in v podobnih utemeljenih primerih, vendar ne manj kot to za posamezno pravico določa zakon.

(1) Delovna mesta se razvrščajo v deset (10) tarifnih razredov glede na zahtevano stopnjo oziroma raven izobrazbe, določeno v aktu o sistemizaciji delovnih mest, in sicer:

Nedokončana osnovna šola:

• nepopolna nižja stopnja osnovnošolske izobrazbe,
• popolna nižja stopnja osnovnošolske izobrazbe,
• nepopolna višja stopnja osnovnošolske izobrazbe.

2. tarifni razred (enostavna dela)

Končana osnovna šola: končana osnovna šola in krajša usposabljanja (krajši eno- ali večmesečni tečaji, lahko interni ali eksterni).

3. tarifni razred (manj zahtevna dela)

Nižje poklicno izobraževanje:

• od 1,5- do 2-letni skrajšani programi srednjega izobraževanja,
• od 1,5- do 2-letno izobraževanje za ozke poklicne profile.

4. tarifni razred (srednje zahtevna dela)

Srednje poklicno izobraževanje:

• programi 3-letnega izobraževanja za široke poklicne profile,
• programi izobraževanja in izpiti v šolah za KV-delavce.

22. tarifni razred (zahtevna dela)

Srednje tehnično in drugo strokovno izobraževanje ter splošno izobraževanje:

• od 4- do 5-letni programi izobraževanja za V. stopnjo strokovne izobrazbe,
• programi izobraževanja po modelu 3 + 2,
• od 4- do 5-letni programi za naziv tehnika,
• programi izobraževanja in izpiti za VKV-delavce,
• 4-letni gimnazijski programi.

6. tarifni razred (bolj zahtevna dela)

Višješolsko in višje strokovno izobraževanje:

• 2-letni programi višjega strokovnega izobraževanja,
• od 2- do 2,5-letni višješolski študijski programi, sprejeti pred 1. januarjem 1994 (prejšnje višješolsko izobraževanje).

7. tarifni razred (zelo zahtevna dela)

Visokošolsko izobraževanje prve stopnje in podobno izobraževanje:

• specialistično izobraževanje po višješolski izobrazbi (prejšnje),
• visokošolsko strokovno izobraževanje (prejšnje),
• visokošolski strokovni študijski programi in visokošolski univerzitetni študijski programi za pridobitev prve stopnje izobrazbe po novem »bolonjskem« študijskem sistemu.

8. tarifni razred (visoko zahtevna dela)

Visokošolsko izobraževanje druge stopnje:

• specialistično izobraževanje po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnje)/specializacija po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja),
• visokošolsko univerzitetno izobraževanje (prejšnje),
• magistrski študijski programi za pridobitev druge stopnje izobrazbe po novem »bolonjskem« študijskem sistemu.

9. tarifni razred (najbolj zahtevna dela)

Visokošolsko izobraževanje tretje stopnje:

• magistrsko izobraževanje (prejšnje) in podobno izobraževanje/magisterij znanosti,
• specialistično izobraževanje po univerzitetni izobrazbi (prejšnje)/specializacija po visokošolski univerzitetni izobrazbi (prejšnja).

24. tarifni razred (izjemno pomembna najbolj zahtevna dela)

Doktorsko in podobno izobraževanje:

• doktorsko izobraževanje (prejšnje)/doktorat znanosti (prejšnji),
• doktorsko izobraževanje (tretja bolonjska stopnja) v trajanju treh (3) let po končanem univerzitetnem programu (prejšnjem), diploma po končanem magistrskem programu (druge bolonjske stopnje),
• doktorski študijski programi za pridobitev tretje stopnje izobrazbe po novem »bolonjskem« študijskem sistemu.

(2) Razvrstitev delovnih mest v tarifne razrede opravi delodajalec v skladu z merili in kriteriji, določenimi v aktu o sistemizaciji dela.

(3) S kolektivno pogodbo ožje ravni ali splošnim aktom delodajalca se lahko določi, da delavec pri plači na istem delovnem mestu znotraj posameznega tarifnega razreda napreduje. Podlaga za napredovanje na delovnem mestu so dolgoročni pozitivni učinki za delodajalca, ki jih dosega delavec na delovnem mestu zaradi svoje strokovne usposobljenosti, učinkovitosti, samostojnosti in podobnih kriterijev. Kriteriji in merila za napredovanje na delovnem mestu se določijo v kolektivni pogodbi ožje ravni ali v splošnem aktu delodajalca.

(4) Delodajalec je dolžan pred sprejemom akta o sistemizaciji dela pridobiti mnenje reprezentativnega sindikata pri delodajalcu. Sindikat je dolžan akt o sistemizaciji dela obravnavati in podati mnenje v roku petnajstih (15) dni od predložitve akta o sistemizaciji dela v mnenje.

(5) Če sindikat v roku iz prejšnjega odstavka ne poda mnenja, se šteje, da z aktom o sistemizaciji dela soglaša.

(1) S pogodbo o zaposlitvi se poleg zakonsko določenih sestavin pogodbe o zaposlitvi določa tudi tarifni razred, v katerega je razporejen delavec v skladu s kolektivno pogodbo.

(2) Delodajalec delavcu tri (3) dni pred podpisom pogodbe o zaposlitvi vroči pisni predlog pogodbe o zaposlitvi in mu omogoči seznanitev z vsebino kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki določajo njegove pravice in obveznosti.

(3) Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v kolektivno pogodbo, sklenjeno pri delodajalcu, in splošne akte, s katerimi so urejene njegove obveznosti v zvezi z izvajanjem pogodbe o zaposlitvi in drugih obveznosti, delodajalec pa mu tega ne sme odreči.

Opravičeni razlogi, zaradi katerih delavec ne prične delati v skladu s pogodbo o zaposlitvi so:

• odsotnost z dela, ki jo izkaže z zdravniškim potrdilom,
• odsotnost z dela zaradi opravljanja funkcije ali obveznosti po posebnih zakonih v obsegu, kot to določa ZDR-1,
• primeri, ko ima delavec pravico do odsotnosti dela z nadomestilom plače,
• opravljanje izpitov v izobraževalnem procesu.

(1) Pogodbo o zaposlitvi kot pripravnik sklene vsak, ki prvič začne opravljati delo, ustrezno vrsti in stopnji njegove izobrazbe, z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela, in sicer:

• za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe šest (6) mesecev,
• za dela VI. stopnje strokovne izobrazbe devet (9) mesecev,
• za dela nad VI. stopnjo strokovne izobrazbe dvanajst (12) mesecev.

(2) Pripravništvo se podaljša, če opravičena odsotnost delavca, ki opravlja pripravništvo za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe, traja najmanj štirinajst (14) dni, za dela VI. stopnje najmanj enaindvajset (21) dni in za dela nad VI. stopnjo najmanj osemindvajset (28) dni.

(3) Delavcu – pripravniku, ki opravlja pripravništvo tako, da dela s krajšim delovnim časom od polnega, se v odvisnosti od dolžine delovnega časa čas pripravništva podaljša največ za tri (3) mesece (IV. in V. stopnja), štiri (4) mesece (VI. stopnja) oziroma največ šest (6) mesecev (nad VI. stopnjo strokovne izobrazbe).

(4) Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor ali ustrezna strokovna služba. Mentor mora imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in tri (3) leta delovnih izkušenj.

(5) V pogodbi o zaposlitvi pripravnika se določi način spremljanja in ocenjevanja pripravništva.

(6) Pripravniška doba se lahko na predlog mentorja skrajša, vendar ne na manj kot polovico prvotno določenega trajanja pripravništva.

(7) Pripravniški izpit vsebuje preizkus znanja stroke in delovnega področja, za katero se je pripravnik usposabljal. Komisija za pripravniški izpit šteje najmanj tri člane, ki imajo najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in tri (3) leta delovnih izkušenj. Mentor sodeluje pri delu komisije, vendar ni njen član.

(8) Pripravništva ni treba opravljati delavcu, ki je v nadaljnjem izobraževanju v času trajanja delovnega razmerja dosegel višjo stopnjo strokovne izobrazbe v okviru svojega poklica ali stroke.

(9) Delavcu, ki se je ob delu izobraževal v drugi stroki ali za drug poklic in je že opravil pripravniški izpit, se pripravniška doba sorazmerno skrajša.

10. Pripravnik opravlja pripravniški izpit najkasneje do izteka pripravniške dobe. Če pripravniškega izpita ne opravi, ga ima pravico ponovno opravljati v roku, ki ne sme biti krajši od petnajst (15) dni in ne daljši od petinštirideset (45) dni.
11. Pripravništvo ni obvezno za delavce, ki so pridobili poklicno izobrazbo v dualnem sistemu poklicnega izobraževanja.

Dolžnost opravljanja drugega dela

(1) Delavec je dolžan poleg dela, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi, občasno opravljati tudi drugo delo po nalogu delodajalca, in sicer v naslednjih primerih:

• če je na delovnem mestu podana neposredna nevarnost za zdravje delavca,
• preprečitev večje škode,
• nenadne okvare delovnih naprav,
• kadar gre za obveznosti do kupcev v izjemno kratkih časovnih okvirjih,
• kadar gre za nadomeščanje nenadno odsotnega delavca,
• v drugih primerih, določenih z zakonom ali kolektivno pogodbo ožje ravni.

(2) Delavec mora pred začetkom opravljanja drugega dela oziroma najkasneje v roku treh (3) delovnih dni po začetku dela prejeti pisni nalog za drugo delo.

(3) Delo lahko traja toliko časa, kot trajajo razlogi, zaradi katerih je bilo odrejeno, vendar ne dalj kot tri (3) mesece v koledarskem ali poslovnem letu.

(4) Delavec mora biti usposobljen za varno opravljanje drugega dela.

(5) V vseh primerih iz prvega odstavka tega člena delavec prejema najmanj enako plačo, kot jo prejema na svojem delovnem mestu, oziroma plačo, ki je zanj ugodnejša.

Napotitev delavcev iz kraja v kraj

(1) Delavca ni mogoče napotiti iz kraja v kraj brez njegove privolitve v naslednjih primerih:

• če napotitev lahko vpliva na bistveno poslabšanje delavčevega zdravja, o čemer poda pisno mnenje pooblaščeni zdravnik delodajalca ob upoštevanju mnenja osebnega zdravnika delavca,
• če traja pot na delo in z dela v normalnih okoliščinah z javnimi prevoznimi sredstvi, vključno s čakanjem na prevoz, skupaj več kot dve (2) uri dnevno za matere delavke oziroma delavce samohranilce z otrokom do treh (3) let starosti, delavce, ki negujejo težje prizadete družinske člane, in delavce ki jim manjka do redne upokojitve do pet (5) let,
• če bi zaradi tega trajala pot na delo in z dela v normalnih okoliščinah z javnimi prevoznimi sredstvi, vključno s čakanjem na prevoz, skupaj več kot tri (3) ure dnevno za druge delavce.

(2) V primerih, naštetih v drugi in tretji alineji prejšnjega odstavka, je delodajalec dolžan delavcu povrniti celotne stroške prevoza na delo in z dela.

(3) Če je v primerih iz druge in tretje alineje prvega odstavka tega člena delavec soglašal z napotitvijo na delo v drugi kraj in zaradi oddaljenosti to zahteva spremembo njegovega prebivališča, mu je treba zagotoviti primerne bivalne pogoje.

(4) Če kraj opravljanja dela ni določen v pogodbi o zaposlitvi, se za kraj opravljanja dela šteje kraj, v katerem se prične opravljati delo.

(5) Določbe tega člena se uporabljajo v celoti, če je kraj dela v pogodbi o zaposlitvi širše določen.

Pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga mora delodajalec najkasneje v šestdesetih (60) dneh od ugotovitve kršitve in najkasneje v šestih (6) mesecih od nastanka kršitve pisno opozoriti delavca na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, če bo delavec ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja v osemnajstih (18) mesecih od prejema pisnega opozorila.

(1) Disciplinsko odgovornemu delavcu lahko delodajalec izreče disciplinski sankciji:

• opomin,
• denarno kazen.

(2) Denarno kazen lahko delodajalec izreče največ v višini do 15 odstotkov povprečne plače odgovornega delavca, izplačane za pretekle tri (3) mesece pred kršitvijo pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Denarna kazen sme trajati največ tri (3) mesece.

(3) Sklep o disciplinski odgovornosti z izrečeno denarno kaznijo je izvršilni naslov in se izvrši najkasneje v tridesetih (30) dneh po vročitvi sklepa delavcu.

(1) Delodajalec in delavec s pogodbo določita nadomestilo za uporabo delavčevih sredstev najmanj v višini amortizacije.

(2) Delodajalec je dolžan zagotavljati varne in zdrave delovne razmere in varno delovno okolje ter na način, določen v splošnem aktu delodajalca, oziroma na dogovorjeni način nadzorovati varnost in zdravje pri delu.

(3) Delavec, ki dela na domu, ima enake pravice in obveznosti kot delavci, ki delajo v prostorih delodajalca.

(4) Delo od doma se določi s pogodbo o zaposlitvi, razen kadar se delo od doma opravlja zaradi izjemnih okoliščin, ki jih določa 169. člen ZDR-1.

(1) Polni delovni čas traja največ štirideset (40) ur na teden, vključno s plačanimi polurnimi odmori med delom.

(2) Delovni teden ima praviloma pet (5) delovnih dni.

(3) Delovni čas je lahko v primerih, določenih z zakonom in s to kolektivno pogodbo, neenakomerno razporejen. Pod enakimi pogoji se delodajalec lahko odloči tudi za začasno prerazporeditev. Delodajalec v kolektivni pogodbi ožje ravni ali v letnem koledarju določi referenčno obdobje dvanajstih (12) mesecev, v okviru katerega bo zagotavljal in spremljal s pogodbo o zaposlitvi dogovorjeno delovno obveznost delavca. Referenčno obdobje se med letom lahko spremeni in traja krajši čas, ne sme pa trajati več kot dvanajst (12) mesecev. O razlogih za spremembo referenčnega obdobja mora delodajalec pisno obvestiti reprezentativni sindikat oziroma delavce, če ni organiziranega sindikata, pred sprejemom odločitve ter obvestilo o spremembi objaviti na enak način, kot je objavljen letni koledar dela. Če ima delavec ob koncu referenčnega obdobja večji fond ur od dogovorjenega v pogodbi o zaposlitvi, mu mora delodajalec v roku dveh (2) mesecev po izteku referenčnega obdobja izplačati presežek opravljenih ur v višini urne postavke osnovne plače za zadnji mesec, povečane najmanj za odstotek urne postavke za nadurno delo.

(4) Delodajalec je dolžan v letnem fondu delovnih dni zagotoviti, da imajo vsi delavci vključno z dnevi državnih praznikov in dela prostih delovnih dni na letni ravni enako število delovnih dni.

(1) Delodajalci z namenom učinkovitega uresničevanja pravice delavcev do ločenosti poklicnega in zasebnega življenja, priznajo pravico delavcem, da jim v času izrabe počitka in v času upravičenih odsotnosti z dela niso dolžni biti na razpolago. Delodajalec je dolžan delovni čas delavca organizirati tako, da delavcu pravica do odklopa ni kršena.

(2) Koriščenje pravice do odklopa ne predstavlja kršitve delovnih obveznosti. Delavec, ki v času koriščenja pravice do odklopa in v času drugih upravičenih odsotnosti ne dela, ne sme biti deležen drugačne obravnave ali povračilnih ukrepov s strani delodajalca, ne sme mu prenehati delovno razmerje, zoper njega ne sme biti sprožen kakršenkoli postopek, ter ne sme biti postavljen v neenakopraven položaj.

(3) Ureditev pravice do odklopa ne posega v pravico delodajalca, da organizira delovni proces v skladu z določili delovnega časa, odmora in počitkov ter odsotnostmi, kot jih določa zakon, kolektivna pogodba ali splošni akt delodajalca.

(4) Delodajalec ne krši pravice do odklopa, če v času izrabe počitka in v času upravičenih odsotnosti z dela skuša stopiti v stik z delavcem v primerih, ko je ali bi lahko bil ogrožen delovni proces ali bi lahko delodajalcu nastala premoženjska škoda.

(5) Delodajalec bo z rednimi internimi izobraževanji ali drugimi oblikami komuniciranja skrbel za dvig kulture odklopa v kolektivu, za zavedanje o koristih in pomembnostih digitalnega odklopa v času odsotnosti ter o ločnici med poklicnim in zasebnim življenjem.

(6) Za delavce, ki opravljajo delo na domu se zagotavlja spoštovanje časovne omejitve delovnega časa, odmorov in počitkov ter varnosti in zdravja pri delu.

(7) Na ravni posameznega delodajalca se lahko opredeli dodaten nabor ukrepov za uresničevanje te pravice.

(1) Delodajalec lahko v skladu s potrebami delovnega oziroma poslovnega procesa organizira delo z delovnim časom, krajšim od polnega delovnega časa.

(2) Delovni čas, krajši od polnega, je vsak tedenski delovni čas, ki je krajši od polnega, določenega s to pogodbo ali s kolektivno pogodbo pri delodajalcu.

(3) Pravice delavca, ki dela z delovnim časom, krajšim od polnega, so sorazmerne polnemu delovnemu času delavca, razen v primerih, določenih z zakonom in to kolektivno pogodbo.

(4) Delavca, ki dela s polnim delovnim časom, ni mogoče brez njegovega soglasja razporediti na delo z delovnim časom, krajšim od polnega.

(5) Če delavec dela s krajšim delovnim časom od polnega, ker to terjajo koristi otroka, se razporeditev tega delovnega časa določi v dogovoru med delavcem in delodajalcem.

(1) Razporeditev delovnega časa, izmensko delo, neenakomerna in začasna prerazporeditev delovnega časa se uredi v kolektivni pogodbi ožje ravni. Neenakomerni delovni čas je dopustno odrediti v naslednjih primerih:

• narava in organizacija dela,
• racionalizacija poslovanja,
• boljše izkoriščanje delovnih sredstev,
• smotrnejša izraba delovnega časa,
• dokončanje določenih del oziroma opravil,
• tržne razmere,
• višja sila ali izjemne okoliščine.

(2) Pri neenakomerni razporeditvi in začasni prerazporeditvi delovnega časa se upošteva polni delovni čas po šestem odstavku 147. člena Zakona o delovnih razmerjih kot povprečna delovna obveznost v obdobju, ki se določi na ravni kolektivne pogodbe gospodarske družbe in ne more biti daljše od dvanajst (12) mesecev.

Zaradi narave dejavnosti oziroma v primerih predvidenega neenakomernega ali povečanega obsega dela se v skladu z določbami 158. člena Zakona o delovnih razmerjih določa, da se dnevni in tedenski počitek v povprečnem minimalnem trajanju, kot je določen z zakonom, zagotavlja v določenem časovnem obdobju, ki ne sme biti daljše od šest (6) mesecev.

Delavcu, ki neguje in varuje težje telesno ali zmerno, težje ali težko duševno prizadeto osebo, delodajalec omogoči opravljanje dela v delovnem času, ki delavcu omogoča nego in varovanje te osebe, če to omogoča delovni proces.