V Kolektivni pogodbi za poštne in kurirske dejavnosti (Uradni list RS, 50/03, 94/04, 61/05) se spremeni 2. člen, tako da pravilno glasi:
»2. člen
Stvarna veljavnost kolektivne pogodbe
Kolektivna pogodba velja za vse delodajalce, ki so člani podpisnic kolektivne pogodbe in na pridobiten način opravljajo dejavnost iz skupine 53. Poštna in kurirska dejavnost po Standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 34/94, 3/95, 33/95, 15/96, 2/02, 69/07, 17/08).«

Spremeni se drugi odstavek 3. člena, ter doda nov četrti odstavek, tako da se glasita:
»(2) Za poslovodne osebe, prokuriste in vodilne delavce velja ta kolektivna pogodba, razen če so s pogodbo o zaposlitvi med delodajalcem in takšno osebo določena razmerja, pravice, dolžnosti ali odgovornosti urejena drugače.
V tretjem odstavku se črta beseda »vajenci«.
(4) Delodajalec (uporabnik), pri katerem opravljajo delo delavci na podlagi pogodbe o zaposlitvi z delodajalcem, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavca pri uporabniku, je glede teh delavcev dolžan upoštevati določila te kolektivne pogodbe, glede tistih pravic in obveznosti, ki so neposredno vezane na opravljanje dela.«

4. člen se spremeni, tako da se glasi:
»4. člen
Časovna veljavnost
(1) Ta pogodba se sklene s podpisom pogodbenih strank, v veljavo pa stopi naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Pogodba je sklenjena za določen čas štirih let, ki se šteje od datuma sklenitve.
(2) Stranka, ki ne želi podaljšanje kolektivne pogodbe mora o tem pisno obvestiti nasprotno stranko. To lahko stori najprej 6 mesecev pred iztekom veljavnosti kolektivne pogodbe in najkasneje 3 mesece pred iztekom veljavnosti te kolektivne pogodbe.
(3) Če stranke kolektivne pogodbe do izteka roka iz prejšnjega odstavka tega člena ne podajo izjave o prenehanju veljavnosti kolektivne pogodbe ali če v času veljavnosti te kolektivne pogodbe ne pride do drugačnega dogovora med strankama se šteje, da je veljavnost kolektivne pogodbe podaljšana za dobo enega leta.«

5. člen se spremeni, tako da glasi:
»5. člen
Pomen izrazov v tej kolektivni pogodbi
(1) V kolektivni pogodbi uporabljena izraza »delodajalec« in »delavec« zapisana v moški spolni slovnični obliki, sta uporabljena kot nevtralna za ženske in moške.
(2) Poslovodne osebe so osebe, ki vodijo poslovanje pri delodajalcu in so s temi pooblastili vpisane v ustrezni register.
(3) Vodilni delavci so tisti delavci, ki vodijo organizacijske enote in imajo pooblastila za samostojne odločitve in sklepanje pogodb. Delodajalec jih določi s statutom, aktom o ustanovitvi družbe, družbeno pogodbo oziroma pogodbo o ustanovitvi družbe, splošnim aktom delodajalca ali z aktom o sistemizaciji dela.
(4) Splošni akt je akt delodajalca, s katerim delodajalec določa organizacijo dela ali določa obveznosti, ki jih morajo delavci poznati zaradi izpolnjevanja pogodbenih in drugih obveznosti ter akt, ki na splošen način ureja posamezna vprašanja v zvezi z opravljanjem dejavnosti delodajalca.
(5) Akt o sistemizaciji dela je splošni akt delodajalca, ki določa delovna mesta in/ali vrste del, pogoje za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu in/ali vrste del ter opis del in nalog posameznega delovnega mesta, ki se uvrščajo v isto vrsto del.
(6) Delovno mesto je najmanjša organizacijska enota v strukturi delodajalca, v okviru katere se opravljajo posamezne naloge.
(7) Pomen izrazov, ki se nanašajo na plače in druge osebne prejemke, je naveden v poglavju o plačah in osebnih prejemkih.«

6. člen se spremeni, tako da glasi:
»6. člen
Enotni minimalni standardi
(1) Določila in zneski iz te kolektivne pogodbe in tarifne priloge so obvezni enotni minimalni standardi v kolektivnih pogodbah ožje ravni, splošnih aktih delodajalca in v pogodbah o zaposlitvi delavcev.
(2) Odstopanje od minimalnega standarda je dovoljeno na podlagi posebnega pisnega sporazuma med reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu in delodajalcem, zlasti v primerih bistvenega poslabšanja poslovanja zaradi objektivnih razlogov v zadnjem letu dni, recesije panoge in v podobnih utemeljenih primerih, vendar ne manj kot to za posamezno pravico določa Zakon.«

Naslov II. poglavja se spremeni, tako da pravilno glasi:
»NORMATIVNI DEL«

7. člen se spremeni, tako da se glasi:
»7. člen
Razvrstitev del
(1) Delovna mesta se razvrščajo v deset tarifnih razredov glede na zahtevano stopnjo oziroma raven izobrazbe, določeno v aktu o sistemizaciji delovnih mest, in sicer:

I. tarifni razred najenostavnejša dela
II. tarifni razred enostavna dela
III. tarifni razred manj zahtevna dela
IV. tarifni razred srednje zahtevna dela
V. tarifni razred zahtevna dela
VI. tarifni razred bolj zahtevna dela
VII. tarifni razred zelo zahtevna dela
VIII. tarifni razred visoko zahtevna dela
IX. tarifni razred najbolj zahtevna dela
X. tarifni razred izjemno pomembna najbolj zahtevna
 dela«.

8. člen se spremeni, tako da se glasi:
»8. člen
Zahtevnost del
I. tarifni razred (najenostavnejša dela)
Nedokončana osnovna šola
– nepopolna nižja stopnja osnovnošolske izobrazbe
– popolna nižja stopnja osnovnošolske izobrazbe
– nepopolna višja stopnja osnovnošolske izobrazbe
II. tarifni razred (enostavna dela)
Končana osnovna šola
Končana osnovna šola in krajše usposabljanja (krajši eno ali več mesečni tečaji, lahko interni ali eksterni)
III. tarifni razred (manj zahtevna dela)
Nižje poklicno izobraževanje
– 1,5 do 2-letni skrajšani programi srednjega izobraževanja
– 1,5 do 2-letno izobraževanje za ozke poklicne profile
IV. tarifni razred (srednje zahtevna dela)
Srednje poklicno izobraževanje
– programi 3-letnega izobraževanja za široke poklicne profile,
– programi izobraževanja in izpiti v šolah za KV delavce
V. tarifni razred (zahtevna dela)
Srednje tehnično in drugo strokovno izobraževanje ter splošno izobraževanje
– 4 do 5-letni programi izobraževanja za V. stopnjo strokovne izobrazbe,
– programi izobraževanja po modelu 3+2
– 4 do 5-letni programi za naziv tehnika
– Programi izobraževanja in izpiti za VKV delavce
– 4-letni gimnazijski programi
VI. tarifni razred (bolj zahtevna dela)
Višješolsko in višje strokovno izobraževanje
– 2-letni programi višjega strokovnega izobraževanja,
– 2 do 2,5-letni višješolski študijski programi sprejeti pred 1. 1. 1994 (prejšnje višješolsko izobraževanje)
VII. tarifni razred (zelo zahtevna dela)
Visokošolsko izobraževanje prve stopnje in podobno izobraževanje
– specialistično izobraževanje po višješolski izobrazbi (prejšnje),
– visokošolsko strokovno izobraževanje (prejšnje),
– visokošolski strokovni študijski programi in visokošolski univerzitetni študijski programi za pridobitev prve stopnje izobrazbe po novem »bolonjskem« študijskem sistemu
VIII. tarifni razred (visoko zahtevna dela)
Visokošolsko izobraževanje druge stopnje
– specialistično izobraževanje po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnje)/specializacija po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja)
– visokošolsko univerzitetno izobraževanje (prejšnje),
– magistrski študijski programi, za pridobitev druge stopnje izobrazbe po novem »bolonjskem« študijskem sistemu«
IX. tarifni razred (najbolj zahtevna dela)
Visokošolsko izobraževanje tretje stopnje
– magistrsko izobraževanje (prejšnje) in podobno izobraževanje/magisterij znanosti
– specialistično izobraževanje po univerzitetni izobrazbi (prejšnje)/ specializacija po visokošolski univerzitetni izobrazbi (prejšnja)
X. tarifni razred (izjemno pomembna najbolj zahtevna dela)
Doktorsko in podobno izobraževanje
– doktorsko izobraževanje (prejšnje)/ doktorat znanosti (prejšnji)
– doktorsko izobraževanje (tretja bolonjska stopnja) v trajanju 3 leta po končanem univerzitetnem programu (prejšnjem), diploma po končanem magistrskem programu (druge bolonjske stopnje
– doktorski študijski programi za pridobitev tretje stopnje izobrazbe po novem »bolonjskem« študijskem sistemu.
(2) Razvrstitev delovnih mest v tarifne razrede opravi delodajalec v skladu z merili in kriteriji določenimi v aktu o sistemizaciji dela.
(3) S kolektivno pogodbo ožje ravni ali splošnim aktom delodajalca se lahko določi, da delavec pri plači na istem delovnem mestu znotraj posameznega tarifnega razreda napreduje. Podlaga za napredovanje na delovnem mestu so dolgoročni pozitivni učinki za delodajalca, ki jih dosega delavec na delovnem mestu zaradi svoje strokovne usposobljenosti, učinkovitosti, samostojnosti in podobnih kriterijev. Kriteriji in merila za napredovanje na delovnem mestu se določijo v kolektivni pogodbi ožje ravni ali v splošnem aktu delodajalca.
(4) Delodajalec je dolžan pred sprejemom akta o sistemizaciji dela pridobiti mnenje reprezentativnega sindikata pri delodajalcu. Sindikat je dolžan akt o sistemizaciji dela obravnavati in podati mnenje v roku 15 dni od predložitve akta o sistemizaciji dela v mnenje.
(5) Če sindikat v roku iz prejšnjega odstavka ne poda mnenja, se šteje, da z aktom o sistemizaciji dela soglaša.«

Spremeni se prvi, drugi in tretji odstavek 9. člena, tako da se glasi:
»9. člen
Pogodba o zaposlitvi
(1) S pogodbo o zaposlitvi se poleg zakonsko določenih sestavin pogodbe o zaposlitvi določa tudi tarifni razred, v katerega je razporejen delavec v skladu s kolektivno pogodbo.
(2) Delodajalec delavcu tri dni pred podpisom pogodbe o zaposlitvi vroči pisni predlog pogodbe o zaposlitvi in mu omogoči seznanitev z vsebino kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki določajo njegove pravice in obveznosti.
(3) Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v kolektivno pogodbo sklenjeno pri delodajalcu in splošne akte s katerimi so urejene njegove obveznosti v zvezi z izvajanjem pogodbe o zaposlitvi in drugih obveznosti, delodajalec pa mu tega ne sme odreči.«

Črta se zadnji stavek desetega odstavka 11. člena.

Spremeni se prvi odstavek 12. člena, ki se glasi:
»12. člen
Dolžnost opravljanja drugega dela
(1) Delavec je dolžan poleg dela za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi občasno opravljati tudi drugo delo po nalogu delodajalca, in sicer v naslednjih primerih:
– če je na delovnem mestu podana neposredna nevarnost za zdravje delavca
– preprečitev večje škode
– nenadne okvare delovnih naprav
– kadar gre za izjemno časovno izpolnjevanje obveznosti do kupcev
– kadar gre za nadomeščanje nenadno odsotnega delavca
– v drugih primerih določenih z zakonom ali kolektivno pogodbo ožje ravni.
(2) Delavec mora pred začetkom opravljanja drugega dela oziroma najkasneje v roku treh delovnih dni po začetku dela prejeti pisni nalog za drugo delo.
(3) Delo lahko traja neprekinjeno, iz razlogov po peti alineji prvega odstavka tega člena 15 dni, v ostalih primerih pa toliko časa kot trajajo razlogi zaradi katerih je bilo odrejeno, vendar ne dalj kot 4 mesece v koledarskem ali poslovnem letu.
(4) Delavec mora biti usposobljen za varno opravljanje drugega dela.
(5) V vseh primerih iz prvega odstavka tega člena, delavec prejema najmanj enako plačo, kot jo prejema na svojem delovnem mestu oziroma plačo, ki je zanj ugodnejša.«

(1) Spremeni se prva alineja prvega odstavka 13. člena, ki glasi:
»– če napotitev lahko vpliva na bistveno poslabšanje delavčevega zdravja, o čemer poda pisno mnenje pooblaščeni zdravnik delodajalca ob upoštevanju mnenja osebnega zdravnika delavca.«
(2) Spremeni se tretji odstavek 13. člena, ki glasi:
»(3) Če je delodajalec v primerih iz druge in tretje alineje prvega odstavka prejel soglasje delavca za napotitev na delo v drug kraj in zaradi oddaljenosti to zahteva spremembo delavčevega prebivališča, je delavcu potrebno zagotoviti enakovredne bivalne pogoje in možnosti šolanja otrok (osnovno šolstvo).«

14. člen se spremeni, tako da se glasi:
»14. člen
Postopek pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca
Pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga mora delodajalec najkasneje v 60 dneh od ugotovitve kršitve in najkasneje v šestih mesecih od nastanka kršitve pisno opozoriti delavca na izpolnjevanje obveznosti in možnosti odpovedi, če bo delavec ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja v 18 mesecih od prejema pisnega opozorila.«

V 16. členu se spremeni 3. odstavek, tako da se glasi:
»(3) Delodajalec v kolektivni pogodbi ožje ravni ali v letnem koledarju določi referenčno obdobje 12 mesecev v okviru katerega bo spremljal in zagotavljal s pogodbo o zaposlitvi dogovorjeno delovno obveznost delavca. Referenčno obdobje se med letom lahko spremeni in traja krajši čas, ne sme pa trajati več kot 12 mesecev. O razlogih za spremembo referenčnega obdobja mora delodajalec pisno obvestiti reprezentativni sindikat oziroma delavce, če ni organiziranega sindikata, pred sprejemom odločitve, ter obvestilo o spremembi objaviti na enak način,kot je objavljen letni koledar dela. Če ima delavec ob koncu referenčnega obdobja večji fond ur od dogovorjenega v pogodbi o zaposlitvi, mu mora delodajalec v roku dveh mesecev po izteku referenčnega obdobja izplačati presežek opravljenih ur v višini urne postavke osnovne plače za zadnji mesec povečane za odstotek urne postavke za nadurno delo.«

18. člen se spremeni, tako da se glasi:
»18. člen
Organizacija delovnega časa
(1) Razporeditev delovnega časa, izmensko delo, neenakomerno in začasno prerazporeditev delovnega časa se uredi v kolektivni pogodbi ožje ravni. Neenakomerni delovni čas je dopustno odrediti v naslednjih primerih:
– narava in organizacija dela,
– racionalizacija poslovanja,
– boljše izkoriščanje delovnih sredstev,
– smotrnejša izraba delovnega časa,
– dokončanje določenih del oziroma opravil,
– tržne razmere,
– višja sila ali izjemne okoliščine.
(2) Pri neenakomerni razporeditvi in začasni prerazporeditvi delovnega časa se upošteva polni delovni čas po šestem odstavku 147. člena zakona kot povprečna delovna obveznost v obdobju, ki se določi na ravni kolektivne pogodbe gospodarske družbe, ki ne more biti daljše od 12 mesecev.«

Spremeni se prvi odstavek 20. člena, tako da se glasi:
»20. člen
Pravica do odsotnosti z dela z nadomestilom in brez nadomestila plače
Delavec ima pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom plače do največ 7 delovnih dni v letu zaradi:

– lastne poroke                                        2 dni,
– rojstva otroka                                       1 dan,
– smrti zakonca, izven zakonskega
partnerja,
otrok, staršev, posvojencev                            2 dni,
– smrti bratov, sester, starih staršev,                1 dan,
– selitve delavca v interesu delodajalca               2 dni,
– selitve delavca oziroma njegove družine              1 dan,
– elementarne nesreče                         od 1 do 5 dni.«

Spremeni se 21. člen, ki glasi:
»21. člen
Pravica do odsotnosti z dela
(1) Pravico do odsotnosti z dela ima delavec zaradi opravljanja neprofesionalne funkcije, v katero je izvoljen na neposrednih državnih ali lokalnih volitvah, volitvah v Državni svet Republike Slovenije, funkcije oziroma dolžnosti, v katero je imenovan s strani sodišča, delavec, ki sodeluje v Ekonomsko socialnem svetu ali v organih, ki so na podlagi zakona sestavljeni iz predstavnikov socialnih partnerjev, ter delavec, ki je pozvan k opravljanju obrambnih dolžnosti, vojaške dolžnosti, vključno z usposabljanjem v pogodbeni rezervi Slovenske vojske, ter dolžnosti zaščite reševanja in pomoči v skladu z zakonom, razen v primeru vpoklica na obvezno ali prostovoljno služenje vojaškega roka, opravljanja nadomestne civilne službe oziroma usposabljanja za opravljanje nalog v rezervni sestavi policije, vpoklica pogodbenega pripadnika rezervne sestave Slovenske vojske k opravljanju vojaške službe v miru ter poziva ali napotitve na opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči pogodbenega pripadnika Civilne zaščite, ali je brez krivde poklican k upravnim ali sodnim organom.
(2) Kolikor obstaja na podlagi zakona ali kakšnega drugega predpisa pravna podlaga, na podlagi katere ima delodajalec pravico do povračila nadomestila za odsotnega delavca, je taka odsotnost v breme delodajalca. V vseh drugih primerih delodajalec odsotnost odobri v breme delavca.«

V prvem odstavku 22. člena se doda nova peta alineja in doda novi drugi odstavek, kar vse glasi:
– »v drugih opravičenih primerih.
(2) Delavec ima pravico do odsotnosti z dela brez nadomestila plače do največ 30 delovnih dni v koledarskem letu.«
Drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek 22. člena.

25. člen se spremeni tako da glasi:
»25. člen
Kriteriji delovne dobe
Na podlagi kriterija delovne dobe se delavcu doda določeno število dni letnega dopusta:

skupna delovna doba                         dodatni dnevi
                                               dopusta
najmanj 5 let                                     1
najmanj 10 let                                    2
najmanj 15 let                                    3
najmanj 20 let                                    4
nad 25 let                                       5.«