Kolektivna pogodba velja za območje Republike Slovenije.

(1) KP velja za delodajalce v zasebnem sektorju, ki poslujejo na pridobiten način in kot glavno dejavnost opravljajo eno od navedenih dejavnosti:

08.110 Pridobivanje kamna

08.120 Pridobivanje gramoza, peska, gline

08.910 Pridobivanje mineralov za kemikalije in gnojila

08.930 Pridobivanje soli

08.990 Drugo pridobivanje rudnin in kamnin

23.110 Proizvodnja ravnega stekla

23.120 Oblikovanje in obdelava ravnega stekla

23.130 Proizvodnja votlega stekla

23.140 Proizvodnja steklenih vlaken

23.190 Proizvodnja in oblikovanje drugih vrst stekla ter

tehničnih steklenih izdelkov

23.200 Proizvodnja ognjevzdržne keramike

23.310 Proizvodnja keramičnih ploščic

23.410 Proizvodnja gospodinjske in okrasne keramike

23.420 Proizvodnja sanitarne keramike

23.430 Proizvodnja izolatorjev in izolacijskih elementov

iz keramike

23.440 Proizvodnja druge tehnične keramike

23.490 Proizvodnja drugih keramičnih izdelkov

23.910 Proizvodnja brusilnih sredstev

23.990 Proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov

(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko ta kolektivna pogodba velja tudi za odvisne družbe družb iz prvega odstavka tega člena ali z njimi drugače povezane družbe.

(1) KP velja za vse delavce, zaposlene pri delodajalcih, za katere velja ta KP.

(2) KP ne velja za poslovodne osebe in prokuriste, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.

(3) KP velja za dijake in študente na praktičnem usposabljanju v vsebini, ki je v KP posebej določena.

(1) KP je sklenjena za nedoločen čas.

(2) KP začne veljati in se uporabljati 1. 7. 2013.

(3) Tarifna priloga je sestavni del te pogodbe.

(4) Tarifna priloga se sklene najkasneje do 30. 11. za naslednje leto.

(5) Pogodbene stranke se zavezujejo, da se bodo za tarifno prilogo začele pogajati vsako leto najkasneje do 30. septembra za naslednje leto.

(6) Če se tarifna priloga, ki je del te pogodbe, ne sklene v roku iz prejšnjega odstavka, se podaljša za eno koledarsko leto.

(1) Določila in zneski iz te pogodbe in tarifne priloge so obvezni enotni minimalni standardi v kolektivnih pogodbah in splošnih aktih pri delodajalcih.

(2) Odstopanje od minimalnega standarda je dovoljeno na podlagi posebnega pisnega sporazuma med reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu, reprezentativnim sindikatom na ravni dejavnosti in delodajalcem, zlasti v primerih bistvenega poslabšanja poslovanja v zadnjem letu dni, recesije panoge in v podobnih utemeljenih primerih.

(1) Dela (delovna mesta oziroma vrste del) se razvrščajo v osem tarifnih razredov, glede na zahtevano stopnjo oziroma raven izobrazbe, določeno v aktu o sistemizaciji delovnih mest. Ta obveznost ne velja za manjše delodajalce.

(2) Zahtevana stopnja oziroma raven izobrazbe po tarifnih razredih je:

+-------+----------------------+--------------------------------+
|TR     |STOPNJA (RAVEN)       |VRSTA IZOBRAZBE                 |
|       |IZOBRAZBE             |                                |
+-------+----------------------+--------------------------------+
|I.     |nedokončana           |11001 – nepopolna nižja stopnja |
|       |osnovnošolska         |osnovnošolske izobrazbe         |
|       |obveznost             |11002 – popolna nižja stopnja   |
|       |                      |osnovnošolske izobrazbe         |
|       |                      |11003 – nepopolna višja stopnja |
|       |                      |osnovnošolske izobrazbe         |
|       |                      |11099 – nepopolna osnovnošolska |
|       |                      |izobrazba, drugje nerazporejeno |
+-------+----------------------+--------------------------------+
|II.    |osnovnošolska         |12001 – osnovnošolska izobrazba |
|       |izobrazba             |12099 – osnovnošolska           |
|       |                      |izobrazba, drugje nerazporejeno |
|       |                      |                                |
+-------+----------------------+--------------------------------+
|III.   |nižja poklicna in     |13001 – nižja poklicna          |
|       |podobna izobrazba     |izobrazba                       |
|       |                      |13099 – nižja poklicna in       |
|       |                      |podobna izobrazba, drugje       |
|       |                      |nerazporejeno                   |
+-------+----------------------+--------------------------------+
|IV.    |srednja poklicna in   |14001 – srednja poklicna        |
|       |podobna izobrazba     |izobrazba                       |
|       |                      |14099 – srednja poklicna in     |
|       |                      |podobna izobrazba, drugje       |
|       |                      |nerazporejeno                   |
+-------+----------------------+--------------------------------+
|V.     |srednja strokovna in  |15001 – srednja strokovna       |
|       |splošna izobrazba     |izobrazba                       |
|       |                      |15002 – srednja splošna         |
|       |                      |izobrazba                       |
|       |                      |15099 – srednja strokovna in    |
|       |                      |splošna izobrazba, drugje       |
|       |                      |nerazporejeno                   |
+-------+----------------------+--------------------------------+
|VI/I   |višješolska, višja    |16101 – višja strokovna         |
|       |strokovna in podobna  |izobrazba                       |
|       |izobrazba             |16102 – višješolska izobrazba   |
|       |                      |(prejšnja)                      |
|       |                      |16199 – višješolska, višja      |
|       |                      |strokovna in podobna izobrazba, |
|       |                      |drugje nerazporejeno            |
+-------+----------------------+--------------------------------+
|VI/II. |visokošolska          |16201 – specializacija po       |
|       |izobrazba prve        |višješolski izobrazbi           |
|       |stopnje, visokošolska |(prejšnja)                      |
|       |strokovna izobrazba   |16202 – visokošolska strokovna  |
|       |(prejšnja) in podobna |izobrazba (prejšnja)            |
|       |izobrazba             |16203 – visokošolska strokovna  |
|       |                      |izobrazba (prva bolonjska       |
|       |                      |stopnja)                        |
|       |                      |16204 – visokošolska            |
|       |                      |univerzitetna izobrazba (prva   |
|       |                      |bolonjska stopnja)              |
|       |                      |16299 – visokošolska izobrazba  |
|       |                      |prve stopnje in podobna         |
|       |                      |izobrazba, drugje nerazporejeno |
+-------+----------------------+--------------------------------+
|VII.   |visokošolska          |17001 – specializacija po       |
|       |izobrazba druge       |visokošolski strokovni          |
|       |stopnje in podobna    |izobrazbi (prejšnja)            |
|       |izobrazba             |17002 – visokošolska            |
|       |                      |univerzitetna izobrazba         |
|       |                      |(prejšnja)                      |
|       |                      |17003 – magistrska izobrazba    |
|       |                      |(druga bolonjska stopnja)       |
|       |                      |17099 – visokošolska izobrazba  |
|       |                      |druge stopnje, drugje           |
|       |                      |nerazporejeno                   |
+-------+----------------------+--------------------------------+
|VIII.  |visokošolska          |18101 – specializacija po       |
|       |izobrazba tretje      |univerzitetni izobrazbi         |
|       |stopnje in podobna    |(prejšnja)                      |
|       |izobrazba             |18102 – magisterij znanosti     |
|       |                      |(prejšnji)                      |
|       |                      |18199 – magistrska (prejšnja)   |
|       |                      |in podobna izobrazba, drugje    |
|       |                      |nerazporejeno                   |
|       |                      |18201 – doktorat znanosti       |
|       |                      |(prejšnji)                      |
|       |                      |18202 – doktorska izobrazba     |
|       |                      |(tretja bolonjska stopnja)      |
|       |                      |18299 – doktorska znanstvena in |
|       |                      |podobna izobrazba, drugje       |
|       |                      |nerazporejeno                   |
+-------+----------------------+--------------------------------+

(3) Razvrstitev delovnih mest v tarifne razrede opravi delodajalec.

(4) Kolikor se za posamezno delovno mesto zahteva alternativna raven izobrazbe, se pri razvrščanju v tarifni razred upošteva višja zahtevana raven izobrazbe. V primeru dvoma pri razvrščanju delovnih mest v tarifne razrede se uporabi veljavni šifrant poklicev.

(5) Delodajalec je dolžan pred sprejemom akta o sistemizaciji delovnih mest oziroma njegovih sprememb in dopolnitev pridobiti mnenje sindikatov.

(1) Delodajalec delavca pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi seznani z naravo dela, dejansko vsebino delovnega mesta in s tem povezanimi tveganji.

(2) Delodajalec delavcu pred podpisom pogodbe o zaposlitvi omogoči seznanitev z vsebino kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki določajo njegove pravice in obveznosti. Delodajalec mora omogočiti delavcu, da lahko pred podpisom pogodbe preveri njeno usklajenost in jo vrne v roku 3 delovnih dni od prejema.

(3) Delavec ima pravico do vpogleda v vsebino kolektivnih pogodb in ostalih aktov, ki zavezujejo delodajalca, na pri delodajalcu običajen način.

(4) Delodajalec, ki nima sprejete ustrezne metodologije in uporablja metodologijo za vrednotenje delovnih mest, ki je v prilogi te kolektivne pogodbe, mora ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi delavca pisno seznaniti s tarifnim in plačilnim razredom delovnega mesta za katerega sklepa pogodbo o zaposlitvi.

(1) Delodajalec in delavec lahko skleneta pogodbo o zaposlitvi za določen čas tudi v sledečih primerih:

• za poskusno delo
• v primeru zaposlitve pripravnika
• za zagotovitev izrabe presežkov ur oziroma koriščenje letnega dopusta
• v primeru sklenitve pogodbe z vrhunskim strokovnjakom
• v primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi z osebo, katere delo je vezano na mandat
• delodajalci v prvem letu poslovanja, ko pričnejo z dejavnostjo.

(2) Manjši delodajalec lahko sklepa pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ne glede na omejitve iz prejšnjega odstavka.

(1) V primeru, da se pogodba o zaposlitvi sklene za projektno delo oziroma dela, ki so projektne narave, kot to opredeljuje ta kolektivna pogodba, se sme pogodba skleniti za obdobje, ki ne sme biti daljše od petih (5) let.

(2) Za projektno delo oziroma dela projektne narave se šteje predvsem delovni proces, v katerem se izvajajo praviloma enkratne naloge oziroma programi z določenim specifičnim ciljem in rokom trajanja, ki je opredeljen kot cilj družbe in v naprej finančno ovrednoten.

(1) Delavci se imajo pravico in dolžnost izobraževati, izpopolnjevati in usposabljati v interesu delodajalca ali v lastnem interesu. Delodajalec ima pravico delavce napotiti na izobraževanje.

(2) Za izobraževanje se šteje:

• izobraževanje za pridobitev nove ravni oziroma vrste/smeri izobrazbe (verificirana oblika izpopolnjevanja, ki poteka po programih, na podlagi katerih delavec pridobi javno priznano veljavno izobrazbo, ki se izkazuje z javno listino),
• izpopolnjevanje (obnavljanje, nadgrajevanje in poglabljanje posameznih znanj, potrebnih za opravljanje dela pri delodajalcu),
• usposabljanje (pridobivanje znanj in veščin za delo pri delodajalcu na obstoječem ali predvidenem delu).

(1) Izobraževanje za pridobitev nove ravni izobrazbe ali druge vrste (smeri) izobrazbe poteka praviloma izven delovnega časa, tudi če je izobraževanje v interesu delovnega procesa.

(2) Pravice in obveznosti delavca in delodajalca se uredijo s pogodbo o izobraževanju v kateri določita predvsem:

• število dni odsotnosti, za potrebe izpolnjevanja obveznosti iz naslova izobraževanja
• primere ter pogoje v katerih se odsotnost sme koristiti
• način obveščanja o odsotnostih in način odobritve odsotnosti
• kdo nosi breme odsotnosti ter pravice delavca iz tega naslova
• določilo o morebitnem sofinanciranju dela stroškov izobraževanja
• opredelitev morebitnih obveznosti delavca do delodajalca po dokončanem izobraževanju, ki morajo biti sorazmerne s pravicami delavca v času izobraževanja.

(3) Če je delavec napoten na izobraževanje mu pripada najmanj 1 delovni dan plačane odsotnosti za pripravo na izpit. Do odsotnosti je delavec upravičen samo, ko prvič opravlja izpit.

Izpopolnjevanje ali usposabljanje poteka praviloma med delovnim časom. Če se delavec usposablja ali izpopolnjuje med delovnim časom, se ta čas šteje v redni delovni čas, delavec pa ima enake pravice, kot če bi delal. Če je usposabljanje ali izpopolnjevanje iz razumnih oziroma objektivnih razlogov ni mogoče organizirati med delovnim časom, lahko poteka izven delovnega časa.

(1) S pogodbo o zaposlitvi se določi čas trajanja in način spremljanja poskusnega dela.

(2) Trajanje poskusnega dela za posamezna dela znaša:

• za dela od I. do V. tarifnega razreda največ tri mesece,
• za dela od VI. do VIII. tarifnega razreda do šest mesecev.

(3) Poskusno delo se lahko v primeru začasne odsotnosti z dela podaljša, če je bila začasna odsotnost daljša od pet delovnih dni.

(4) Delodajalec čas poskusnega dela lahko skrajša, vendar ne pred potekom polovice poskusnega dela.

(1) Kot pripravnik lahko sklene pogodbo o zaposlitvi, kdor prvič začne opravljati delo, ustrezno vrsti in ravni svoje strokovne izobrazbe, ter z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela.

(2) Ni pripravnik, kdor je srednjo strokovno, visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo pridobil s študijem ob delu in bil v času študija zaposlen na podlagi pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu, za katerega se je zahtevala raven in smer strokovne izobrazbe, za katero se je izobraževal.

(1) Pripravništvo se določi za različno dolga obdobja glede na stopnjo strokovne izobrazbe, če poseben zakon ne določa drugače. Pripravništvo lahko traja:

• za dela V. stopnje strokovne izobrazbe največ 6 mesecev,
• za dela VI. stopnje strokovne izobrazbe največ 9 mesecev,
• za dela nad VI. stopnjo strokovne izobrazbe največ 12 mesecev.

(2) Pripravništvo se lahko podaljša za toliko časa, kolikor traja opravičena odsotnost delavca, če traja odsotnost vsaj 20 dni.

(3) Pripravniku, ki je pri opravljanju pripravniškega programa in delovnih nalog posebno uspešen in s tem dokaže, da si je pridobil izkušnje, potrebne za samostojno delo v svoji stroki, lahko delodajalec na mentorjev predlog skrajša pripravniško dobo, vendar ne za več kot polovico prvotno določenega trajanja pripravništva.

(1) Pripravnika vodi, usmerja, nadzira in ocenjuje mentor, ki ga določi delodajalec. Mentor izdela program pripravništva, po katerem se pripravnik usposablja in z njim ob nastopu dela seznani pripravnika.

(2) Mentor mora imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe oziroma temu ustrezno usposobljenost, vsaj tri leta delovnih izkušenj in mora poznati naloge, za katere se pripravništvo izvaja.

(3) Delodajalec je dolžan pripravnika vnaprej seznaniti s potekom programa pripravništva ter načinom in obsegom preverjanja pridobljenega znanja.

(4) Preverjanje znanja, ki ga pridobi pripravnik v času pripravništva, se opravi na način in po postopku, ki ga določi delodajalec.

Delodajalec v sodelovanju z mentorjem:

• skrbi za izvajanje programa in izvedbo načrta pripravništva,
• uvaja pripravnika v delo,
• daje pripravniku strokovne nasvete, navodila in pomoč pri praktičnem delu,
• seznanja pripravnika s pravilno uporabo delovnih sredstev in naprav ter ga seznanja z delovnimi postopki,
• uvaja pripravnika v študij strokovne literature in delovne dokumentacije.

(1) Delavec je dolžan, poleg primerov navedenih v ZDR-1, opravljati drugo delo tudi:

• v primerih naravnih in drugih nesreč, ki prizadenejo delodajalca, ter nenadne okvare strojev in drugih sredstev za delo na delovnem mestu,
• v primerih, določenih s kolektivno pogodbo pri delodajalcu,
• v drugih utemeljenih primerih, ko je potrebno zagotoviti neprekinjenost delovnega procesa in je delo potrebno nujno opraviti, da se prepreči nastanek škode.

(2) Potrebe po opravljanju drugega dela opredeli delodajalec in o tem pisno obvesti delavca v roku, ki ga določa pogodba o zaposlitvi, najkasneje pa 1 dan pred datumom pričetka dela. V izjemnih in utemeljenih primerih delodajalec lahko odredi delo brez predhodnega pisnega obvestila, ki pa ga mora izdati takoj, ko je to mogoče.

(3) Za čas opravljanja drugega dela delavcu pripada plača, ki je zanj ugodnejša.

(4) Če delavec zaradi začasnega neizpolnjevanja zdravstvenih pogojev za opravljanje dela, ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi, je za čas neizpolnjevanja pogojev za opravljanje dela dolžan opravljati tudi drugo delo, ki lahko ne ustreza njegovi strokovni izobrazbi oziroma znanju in zmožnostim. To drugo delo mora ustrezati njegovi preostali zdravstveni zmožnosti. V tem primeru se delavčeva plača obračuna od osnovne plače, ki je za delavca ugodnejša.

Pravica do odpravnine nastane z vročitvijo odpovedi pogodbe o zaposlitvi, v izplačilo pa zapade skupaj z izplačilom zadnje plače ali nadomestila plače.

(1) Minimalno dolžino trajanja letnega dopusta in obvezne dodatne dni letnega dopusta ter upravičence določa zakon.

(2) Nočnim delavcem se letni dopust poveča najmanj za en dan.

(3) Delavec, ki v letu najmanj 6 mesecev opravlja delo v tri ali več izmenskem delu, ima pravico do dodatnega najmanj enega dneva letnega dopusta (delovni proces se izvaja v treh ali več izmenah, konec tedna in prazniki pa so prosti).

(4) Delavec, ki v letu najmanj 6 mesecev opravlja delo v kontinuiranem izmenskem delu, ima pravico do najmanj dveh dodatnih dni letnega dopusta (delovni proces se izvaja kontinuirano v menjajočem ritmu delovnih dni; tudi ob koncih tedna in med prazniki).

(5) Dodatni letni dopust iz tretjega in četrtega odstavka tega člena se med seboj izključujeta.

(1) Poleg kriterijev, določenih z zakonom, se kriteriji za določanje dolžine letnega dopusta lahko določijo s podjetniško kolektivno pogodbo oziroma s splošnim aktom delodajalca.

(2) Pri delodajalcih, pri katerih kriteriji za določitev letnega dopusta niso določeni s kolektivno pogodbo ali splošnim aktom, se letni dopust določi s pogodbo o zaposlitvi, morebitni dodatni dnevi letnega dopusta pa se določijo upoštevaje sledeče, primeroma navedene, kriterije: delovna doba delavca, zahtevnost delovnega mesta, težji pogoji dela ipd.

(3) Delodajalec s pisnim obvestilom obvesti delavca o številu dni letnega dopusta do 31. marca za tekoče koledarsko leto, pri tem pa upošteva kriterije, ki jih izpolnjuje delavec na dan 31. 1. v letu.

(4) Pravica do dodatnega letnega dopusta za starejše delavce se odmeri upoštevaje stanje na dan 30. 6. v tekočem koledarskem letu.

(5) Pravica do dodatnega dne letnega dopusta iz dopust iz drugega, tretjega in četrtega odstavka prejšnjega člena nastane z izpolnitvijo pogoja, če ni s kolektivno pogodbo na ravni delodajalca določeno drugače.

Če se izraba dvotedenskega letnega dopusta izvaja kot kolektivni dopust, je delodajalec dolžan delavce o izrabi tega kolektivnega letnega dopusta obvestiti najkasneje do konca meseca januarja v tekočem koledarskem letu.

(1) Letni dopust je mogoče izrabiti v več delih s tem, da mora en del trajati najmanj dva tedna.

(2) Pri določitvi izrabe letnega dopusta v času šolskih oziroma študijskih počitnic imajo praviloma prednost delavci, ki imajo in vzdržujejo otroke, ki se šolajo.

(1) Delavec izrabi letni dopust v času in trajanju, ki ga je določil delodajalec, pri čemer pa je delodajalec dolžan upoštevati tako potrebe delovnega procesa kot tudi predloge delavca.

(2) Delodajalec lahko določi, da mora delavec, preden nastopi letni dopust, dobiti pisno odobritev izrabe letnega dopusta.