Čistopis z vidnimi spremembami

Čistopisu je dodan prikaz, kjer imate spremembe vidne. Kliknite spodaj pod nazivom predpisa na zavihek "Spremembe".

Izberi paket

Čistopis z lažjim branjem členov

V posebnem prikazu čistopisa lahko besedilo sklicevanih členov berete že znotraj osnovnega člena. Kliknite spodaj pod nazivom predpisa na zavihek "Čistopis".

Izberi paket

Pri členih imate pojasnila

Če obstaja pojasnilo člena, ga dobite že pri njem. Imate več kot 2500 pojasnil FURS, ministrstev in strokovnjakov. Za prikaz pojasnil, kliknite na ikono desno poleg člena.

Izberi paket

Dodano imate kazalo predpisa

S kazalom lažje vidite strukturo predpisa in navigirate po njem.
Za prikaz kazala kliknite spodaj na "Kazalo".

Izberi paket

Lažje branje členov

"Branje člen v členu" vam v čistopisu omogoča branje besedila sklicevanih členov že znotraj osnovnega člena.

Izberi paket

POZOR: to ni najnovejša različica besedila

Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike v RS - KPZZ

DELOVNA ZAKONODAJA - KOLEKTIVNE POGODBE -

Velja od: Objavljeno:

Čistopis - neuradno prečiščeno besedilo

    1. Kazalo
I. SPLOŠNE DOLOČBE

 1. Stranke kolektivne pogodbe

To kolektivno pogodbo sklepajo Ministrstvo za zdravstvo v imenu javnih zdravstvenih zavodov ter Zdravniška zbornica Slovenije v imenu zdravnikov zasebnikov za delodajalce in FIDES - Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije ter ZSSS - Republiški odbor sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije za delojemalce.

  1. Veljavnost kolektivne pogodbe

Ta kolektivna pogodba (v nadaljevanju: pogodba) velja in se uporablja v vseh zdravstvenih zavodih, pri zdravnikih in zobozdravnikih - zasebnikih, ki zaposlujejo zdravnike in zobozdravnike (v nadaljevanju: zavod) ter za vse zdravnike in zobozdravnike (v nadaljevanju: zdravnik), ki so pri njih zaposleni.

Izraz zdravnik v smislu te pogodbe pomeni vse zdravnike in zobozdravnike, ki so sklenili delovno razmerje za določen ali nedoločen čas, s polnim ali krajšim delovnim časom.

Ta pogodba velja tudi za študente medicine na obvezni praksi.

Določbe te pogodbe se uporabljajo kot splošni akt v smislu določb Zakona o delovnih razmerjih, kolikor ni s kolektivno pogodbo zavoda ali drugim njegovim splošnim aktom drugače urejeno. Kolektivna pogodba zavoda oziroma drug njegov splošni akt ne more skrčiti pravic, določenih s to pogodbo.

Pogodba je sklenjena, ko jo pogodbeni stranki podpišeta.

  1. Časovna veljavnost

Pogodba velja dve leti po sklenitvi.

Njena veljavnost se podaljša za nadaljnji dve leti, če nobena pogodbena stranka pogodbe ne odpove v roku najmanj pol leta pred iztekom veljavnosti oziroma ne začne postopka za sklenitev nove.

Pogodbeni stranki lahko kadarkoli pogodbo sporazumno spremenita.

II. OBLIGACIJSKE DOLOČBE
  1. Pozitivna izvedbena dolžnost

Stranki kolektivne pogodbe si morata z vsemi sredstvi, ki so jima na voljo, prizadevati za pravilno izvrševanje te pogodbe in spoštovanje njenih določb.

  1. Negativna izvedbena dolžnost

Stranki sta dolžni opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvrševanju te pogodbe.

  1. Sklenitev, sprememba in dopolnitev pogodbe
  1. Postopek za sklenitev nove pogodbe začne na pobudo katerekoli od strank, vsaj tri mesece pred iztekom veljavnosti pogodbe.

Vsaka pogodbena stranka lahko kadarkoli predlaga spremembo oziroma dopolnitev pogodbe.

Pri sklenitvi, spremembi in dopolnitvi pogodbe so sindikati stranka na strani zdravnikov - delojemalcev.

  1. Pogodbena stranka, ki želi spremembo oziroma dopolnitev pogodbe, predloži nasprotni stranki svojo obrazloženo zahtevo v pisni obliki.

Nasprotna stranka se je dolžna do predloga opredeliti v 30 dneh po prejemu.

V primeru, da nasprotna stranka predloga ne sprejme oziroma se do predloga ne opredeli v 30 dneh po prejemu, začne stranka predlagateljica postopek pred komisijo za pomirjevanje.

Določbe te točke se smiselno uporabljajo tudi za postopek sklenitve nove pogodbe.

  1. Reševanje sporov

Za reševanje sporov med strankama pogodbe, ki jih ni bilo mogoče rešiti z medsebojnim pogajanjem, se ustanovita komisija za pomirjevanje in arbitražni svet.

Šteje se, da gre za spor med strankama, če se stranki ne sporazumeta o sklenitvi, spremembi oziroma dopolnitvi pogodbe ali o drugih ukrepih za reševanje spornih razmerij.

  1. Sestava komisije za pomirjevanje

Vsaka stranka imenuje po dva člana v komisijo za pomirjevanje. Člani komisije sporazumno imenujejo predsednika komisije kot petega člana iz vrst članov Zdravniškega društva Slovenije.

Komisija za pomirjevanje se konstituira v 30. dneh po podpisu kolektivne pogodbe.

  1. Začetek postopka

Postopek pomirjevanja začne na zahtevo katerekoli stranke.

  1. Učinki pomirjevanja

Pomirjevanje velja za neuspešno, če katerakoli stranka pisno izjavi, da šteje pomirjevanje za neuspešno, kakor tudi, če stranka ne imenuje članov komisije za pomirjevanje oziroma če člani komisije ne imenujejo predsednika komisije.

Vsak sporazum, ki ga stranki dosežeta, mora biti pisen. Sporazum je sestavni del te pogodbe in jo dopolnjuje oziroma spreminja.

Če je pomirjevanje neuspešno, odloči o spornih vprašanjih arbitražni svet.

  1. Imenovanje arbitražnega sveta

Arbitražni svet ima sedem članov in prav toliko namestnikov.

Vsaka stranka imenuje tri člane in njihove namestnike.

Predsednika in njegovega namestnika imenujeta stranki sporazumno.

V primeru, če ne pride do sporazuma o določitvi predsednika in njegovega namestnika, ju imenuje republiško sodišče, pristojno za delovne spore.

Arbitražni svet se konstituira v 30. dneh po podpisu kolektivne pogodbe.

  1. Organ za razlago pogodbe

Stranki pogodbe sporazumno imenujeta petčlanski odbor za razlago pogodbe.

Vsaka stranka imenuje po dva člana, petega pa določita obe stranki sporazumno.

Stranki se dogovorita o zagotavljanju pogojev za delo odbora in o delitvi stroškov.

  1. Posledice kršitve pravic in dolžnosti strank

V primeru, da ena od strank krši obveznosti, ki jih je prevzela s to pogodbo, lahko pogodbi zvesta stranka od pogodbe odstopi. Odstop je potrebno drugi stranki vnaprej pisno napovedati v roku, ki ne sme biti krajši kot tri mesece.

Pred iztekom roka iz prejšnega odstavka od pogodbe ni mogoče odstopiti.

III. POGOJI ZA DELO SINDIKATA ZDRAVNIKOV
1. člen

S to pogodbo se ne posega v pravice, obveznosti in odgovornosti sindikata zdravnikov, da v skladu s svojo vlogo in nalogami deluje v zavodu, daje pobude, predloge, zavzema stališča in postavlja zahteve pristojnim organom. Delovanja sindikata zdravnikov z odločitvami v zavodu ni mogoče omejiti.

2. člen

Poslovodni organ, pooblaščeni delavci in strokovne službe zavoda zagotavljajo sindikatu zdravnikov podatke o vseh vprašanjih, o katerih odločajo organi upravljanja in pooblaščeni delavci in ki se nanašajo na socialno-ekonomski in delovni položaj ter pravice, obveznosti in odgovornosti zdravnikov iz dela in delovnega razmerja.

Poslovodni organ in strokovne službe zagotavljajo sindikatu zdravnikov sodelovanje v vseh postopkih odločanja o pravicah, obveznostih in odgovornostih zdravnikov iz delovnega razmerja.

3. člen

Sindikatu zdravnikov v zavodu se vročajo vabila z gradivi za seje sveta zavoda in omogoča sodelovanje njegovih predstavnikov na teh sejah.

Pristojni organi zavoda so dolžni sindikatu zdravnikov omogočiti, da sodeluje na sejah organov, ko se odloča o reševanju individualnih sporov iz dela in delovnega razmerja.

4. člen

Za delo sindikata zdravnikov mora biti zagotovljeno:

  • sindikalnemu zaupniku najmanj dve plačani uri letno za vsakega zdravnika v zavodu, vendar ne manj kot 50 ur letno, za opravljanje njegovih funkcij in za sodelovanje pri delu organov sindikata zdravnikov izven zavoda. V tako določeno število ur se ne všteva sodelovanje sindikalnega zaupnika v organih sindikata zdravnikov na lokalni oziroma državni ravni. Ne glede na število sindikalnih zaupnikov skupno število plačanih ur za njihovo sindikalno delo (tj. za delo vseh zaupnikov) ne sme biti manjše kot število zdravnikov v zavodu in ne manjše kot 50 ur letno;
  • okvirni režim izrabe določenega števila ur za delo sindikalnega zaupnika se dogovori med sindikatom in direktorjem zavoda. Pri tem se upoštevajo potrebe in interesi članov sindikata zdravnikov in zahteve delovnega procesa;
  • prost dostop zunanjih predstavnikov sindikata zdravnikov v zavod na podlagi vnaprejšnega obvestila;
  • svoboda sindikalnega obveščanja in širjenja sindikalnega tiska;
  • strokovna pomoč in drugi pogoji za delo sindikata zdravnikov (prostori, tehnično in administrativno delo ipd.), njegovih organov in sindikalnih zaupnikov;
  • tehnična izvedba obračuna in plačevanja članarine sindikatu zdravnikov za člane sindikata.
5. člen

Pravice in obveznosti zavoda oziroma delodajalca in sindikata zdravnikov se podrobneje urejajo s posebno pogodbo o sindikalnem delovanju v zavodu.

S pogodbo o sindikalnem delovanju se uredi zlasti:

  • pravica zdravnikov do sindikalnega delovanja v zavodu;
  • pravice sindikalnega zaupnika;
  • pravica prostega dostopa zunanjih predstavnikov sindikata zdravnikov v zavod;
  • svoboda sindikalnega obveščanja in širjenja sindikalnega tiska v zavodu;
  • oblike strokovne pomoči, ki jo zavod nudi sindikatu zdravnikov;
  • način obračunavanja in nakazovanja sindikalne članarine;
  • pravica sindikata zdravnikov, da zastopa zdravnike v postopkih, ki zoper nje tečejo v zavodu.
6. člen

Pravice iz tretjega in četrtega odstavka 5. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 14/90 in 5/91) uživajo sindikalni zaupniki še dve leti po prenehanju svoje funkcije.

Pravice iz prejšnjega odstavka uživajo tudi člani republiškega vodstva.

IV. STAVKA
7. člen

Sindikat zdravnikov ima pravico organizirati stavko pod pogoji, ki jih določa zakon in ta pogodba.

Za organiziranje in vodenje stavke uporablja sindikat zdravnikov svoja stavkovna pravila.

Če zdravniki stavkajo zaradi neizpolnjevanja določil kolektivne pogodbe in je kršitev pogodbe ugotovljena s strani arbitražnega sveta so upravičeni do nadomestila za čas stavke v višini plače kot da bi delali. Nadomestilo gre v breme delodajalca.

V. PRAVICA ZDRAVNIKOV DO OBVEŠČENOSTI IN DOLŽNOST ZAVODA OBVEŠČATI
1. Obveščanje
8. člen

Poslovodni organ, direktor oziroma predstojnik (v nadaljevanju: direktor) in organi upravljanja zagotavljajo obveščanje zdravnikov o vseh zadevah, ki vplivajo na njihov socialno-ekonomski položaj in njihove pravice in obveznosti iz dela in delovnega razmerja.

Zdravniki morajo biti obveščeni zlasti o:

  • spremembah dejavnosti oziroma programov zavoda;
  • spremembah organiziranosti, organizacije dela in delovnih postopkov;
  • letnem programu dela in poslovanja in njegovem uresničevanju;
  • spremembah in dopolnitvah zakonov in novih zakonih, drugih predpisih in splošnih aktih, ki zadevajo zdravnike;
  • predvidenih novih zaposlitvah zdravnikov, prerazporeditvah in drugih kadrovskih spremembah;
  • letni razporeditvi in občasnih prerazporeditvah delovnega časa;
  • kriterijih in merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti skupin in posameznikov v zavodu;
  • kriterijih in merilih za vzpodbujanje inovativnosti;
  • ukrepih za zdravo in varno okolje.

O zadevah iz prejšnjega odstavka se zdravnike obvesti pred sprejemom odločitev, kadar jih sprejema organ upravljanja ali direktor zavoda.

2. Mnenje zdravnikov
9. člen

Kadar svet zavoda oziroma direktor odloča o pravicah in dolžnostih zdravnikov iz dela, si mora predhodno pridobiti mnenje zdravnikov o:

  • sklepanju in prenehanju delovnega razmerja proti volji zdravnika, ne glede na razloge;
  • nadaljevanju dela oziroma zaposlovanju zdravnikov, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev;
  • začetku in koncu delovnega časa, ordinacijskem času, dežurstvu in stalni pripravljenosti zdravnikov, odmoru med delom, času za strokovno pripravo in razporeditvi tedenskega delovnega časa;
  • času, kraju in načinu izplačil plač in drugih osebnih prejemkov;
  • uvajanju novih načinov ugotavljanja delovne uspešnosti in določanju delitve plač in drugih osebnih prejemkov na tej podlagi;
  • ukrepih za preprečevanje poškodb pri delu in poklicnih bolezni;
  • določanju delovnega reda in discipline ter uvajanju različnih oblik nadzora nad delom, obnašanjem in učinkovitostjo dela.

Zdravniki morajo zavzeti stališče do teh predlogov v osmih dneh od predložitve, v nasprotnem primeru se šteje, da z njimi soglašajo.

VI. DELOVNA RAZMERJA
1. Sistemizacija
10. člen

Z aktom o sistemizaciji se za posamezno delovno mesto zdravnika ali celotno delovno področje določijo posebni delovni pogoji za sklenitev delovnega razmerja, kot so zahtevana izobrazba, specialnost, potrebne delovne izkušnje in drugi pogoji kolikor so določeni s posebnimi predpisi.

2. Objava delovnega mesta zdravnika
11. člen

Delovno mesto zdravnika se objavi v sredstvih javnega obveščanja in hkrati objavi v uradnih prostorih zavoda za zaposlovanje.

Objava obvezno vsebuje:

  • naziv delovnega mesta zdravnika;
  • vrsto strokovne izobrazbe in morebitno izpopolnitev strokovne izobrazbe;
  • potrebne delovne izkušnje, če se zahtevajo;
  • poln ali krajši delovni čas;
  • poskusno delo, če se zahteva;
  • nedoločen ali določen čas trajanja delovnega razmerja;
  • rok za prijavo kandidata, ki ne sme biti krajši od 8 dni in način prijave;
  • rok v katerem bo kandidat obveščen o izbiri.
3. Postopek sklepanja delovnega razmerja
12. člen

Sklep o potrebi za sklenitev delovnega razmerja zdravnika sprejme direktor oziroma organ, določen s statutom ali pravili zavoda. Ta opravi tudi izbiro med kandidati, upoštevaje mnenje ustreznega strokovnega organa v zavodu.

Direktor lahko svoje pooblastilo, odločati o pravicah in obveznostih zdravnikov, prenese na delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki ima ustrezno visoko izobrazbo.

13. člen

Kandidat, ki ni bil izbran, ima pravico do vpogleda v podatke, ki so bili z razpisom zahtevani kot pogoji in na podlagi katerih je bila opravljena izbira in to v 15 dneh od prejema obvestila, da ni bil izbran.

4. Pogodba o zaposlitvi
14. člen

S pogodbo o zaposlitvi zdravnik in zavod uredita zlasti naslednje:

  • delo, ki ga bo zdravnik opravljal;
  • trajanje delovnega razmerja (določen ali nedoločen čas);
  • dnevni oziroma tedenski delovni čas v katerem bo delo opravljal;
  • kraj opravljanja dela;
  • plačilni razred, v katerega je razporejen;
  • dnevni čas strokovne priprave za delo;
  • odmor med delom, dnevni in tedenski počitek ter letni dopust;
  • pravice zdravnika do strokovnega izpopolnjevanja in izobraževanja ter obveznosti zavoda;
  • ukrepe za varstvo pri delu in navedbo pripadajoče zaščitne opreme;
  • plačo in nadomestila, ki pripadajo zdravniku ob odsotnostih z dela v skladu s to pogodbo;
  • način prenehanja delovnega razmerja;
  • način sprememb in dopolnitev pogodbe;
  • druge pravice in obveznosti zdravnika oziroma zavoda, izvirajoče iz zakonov, te kolektivne pogodbe oziroma splošnih aktov zavoda.

Zavod je dolžan zdravnika pred podpisom pogodbe o zaposlitvi seznaniti z vsebino te kolektivne pogodbe in drugih kolektivnih pogodb, ki določajo njegove pravice in obveznosti.

Zdravniku je potrebno omogočiti vpogled v vsebino kolektivnih pogodb kadarkoli to zahteva.

5. Poskusno delo
15. člen

Poskusno delo zdravnika lahko znaša največ 4 mesece.

Zdravnika na poskusnem delu spremlja komisija, ki odloča o tem ali je zdravnik poskusno delo uspešno opravil ali ne. Komisija ima tri člane.

Od teh morata vsaj dva člana biti zdravnika. Če v zavodu ni dovolj zdravnikov, je potrebno komisijo sestaviti iz zunanjih članov. Eden izmed članov komisije, ki je zdravnik, spremlja, nadzoruje in pomaga zdravniku na poskusnem delu. Komisija svojo odločitev sporoči s sklepom, ki mora biti obrazložen in imeti pravni pouk.

Komisijo imenuje direktor.

16. člen

Če zdravnik po svoji volji odpove delovno razmerje v času trajanja poskusnega dela, šteje za dan prenehanja delovnega razmerja dan, ko zdravnik poda pisno odpoved.

Poskusno delo se izjemoma lahko podaljša zaradi odsotnosti z dela zaradi daljše bolezni, vpoklica na vojaške vaje in podobno, pri čemer mora odsotnost znašati več kot 10 delovnih dni.

6. Pripravništvo
17. člen

Zdravnik, ki je uspešno dokončal študij in se prvič zaposli, sklene delovno razmerje kot pripravnik. Pripravniška doba zdravnika traja 6 mesecev.

Zdravniki, ki bodo končali študij medicine po 5-letnem programu, vendar najdlje do 31.12.1995, dokončajo pripravništvo po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo zakona o zdravstveni dejavnosti.

18. člen

Zdravnik pripravnik sklene delovno razmerje za nedoločen ali določen delovni čas.

Delovno razmerje za določen čas sklene zdravnik pripravnik v naslednjih primerih:

  • če ni pogojev, da se po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu zaposli kot specializant ali kot sekundarij;
  • če pripravnik izrecno želi opraviti samo predpisano pripravništvo in opraviti strokovni izpit.

Zdravnik, ki je sklenil delovno razmerje za nedoločen čas, nadaljuje z delom po končanem pripravništvu in strokovnem izpitu kot sekundarij ali kot specializant.

19. člen

Zdravniku pripravniku se določi nadzornega mentorja, ki spremlja in vodi pripravnika ves čas pripravniške dobe, in da na koncu poročilo o njegovem delu.

Za izpopolnjevanje v posameznih vejah zdravniške stroke se pripravniku določijo neposredni mentorji, ki o delu pripravnika poročajo nadzornemu mentorju.

Ob koncu pripravniške dobe opravi pripravnik strokovni izpit, in sicer praviloma pred iztekom pripravniške dobe.

Zdravniku pripravniku pripada 12 dni odsotnosti z dela z nadomestilom plače za pripravo na strokovni izpit. To odsotnost lahko koristi le enkrat.

7. Postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del in postopek za ugotavljanje doseganja pričakovanih rezultatov dela
20. člen

Direktor lahko začne postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti zdravnika ter postopek ugotavljanja doseganja pričakovanih rezultatov dela, le na podlagi zbrane delovne dokumentacije.

Zdravnikovo delo je potrebno spremljati najmanj 60 dni. Za čas spremljanja se šteje samo prisotnost zdravnika na delu.

Zdravniku je potrebno poslati vabilo na razgovor z navedbo, da gre za postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, na katerega je razporejen.

O začetku postopka se obvesti tudi sindikat.

Zdravnik ima pravico do vpogleda v delovno dokumentacijo, na podlagi katere je bil pričet postopek.

V času poskusnega dela, pripravništva in sekundariata, postopka ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del ni mogoče voditi.

Postopek je javen. Pri tem je treba varovati dostojanstvo zdravniškega poklica.

Direktor opravi z zdravnikom razgovor, v katerem se zdravnik izreče o navedbah direktorja.

O razgovoru, v katerem se zdravnik izreče o navedbah direktorja, se vodi zapisnik.

21. člen

Sklep o razporeditvi zdravnika za katerega direktor oziroma organ, določen s statutom ali pravili zavoda, ugotovi, da nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, h katerim je razporejen, oziroma ki ne dosega pričakovanih rezultatov dela, na drugo delovno mesto, ustrezno njegovemu

znanju in zmožnostim, sprejme direktor oziroma organ, določen s statutom ali pravili zavoda.

V primeru, da v zavodu ni ustreznega delovnega mesta na katerega naj bi se razporedil zdravnik iz prejšnjega odstavka tega člena, sprejme direktor sklep o prenehanju delovnega razmerja.

22. člen

Zoper sklep, s katerim se ugotovi, da zdravnik nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta oziroma ne dosega pričakovanih rezultatov dela in je zato razporejen na drugo delovno mesto oziroma zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja lahko zdravnik poda ugovor na organ, pristojen za odločanje o pravicah delavcev iz delovnega razmerja. Ta organ odloči o ugovoru na podlagi ugotovitve tričlanske komisije, ki jo sestavljajo zdravniki in jo imenuje strokovni svet zavoda. Če takih delavcev v zavodu ni, se sestavi komisija tako, da sta dva člana zdravnika izven zavoda, preostali član pa mora imeti najmanj visoko izobrazbo zdravstvene smeri.

Odločitev organa iz prejšnega odstavka je dokončna.

8. Razporejanje zdravnikov
a) Razporejanje na druga dela
23. člen

Zdravnika ni mogoče razporediti na delo, ki ne ustreza stopnji njegove strokovne izobrazbe.

V primeru začasnega prenehanja potreb po delu zdravnika zaradi nujnih operativnih razlogov v zavodu, ki traja 6 mesecev ali manj, se lahko zdravnik izjemoma razporedi v okviru zavoda najdalj za 6 mesecev na drugo delovno mesto, za katero se zahteva eno stopnjo nižja strokovna izobrazba, vendar samo pod pogojem, če to delo ustreza njegovi strokovni usposobljenosti.

b) Razporeditev zdravnika v drug zavod ali kraj
24. člen

Zdravnika je mogoče razporediti v drug zdravstveni zavod, če je to potrebno zaradi nemotenega opravljanja nalog zdravstvene službe in sicer:

  • če zavod za nemoteno delo potrebuje zdravnika, zavod pri katerem je zdravnik zaposlen pa lahko opravljanje svojih nalog zagotovi z drugačno organizacijo dela;
  • če zaradi spremenjene organizacije in drugačne razporeditve dela, delo zdravnika ni več potrebno, v drugem zavodu pa je delovno mesto prosto.

Zdravnika je mogoče razporediti na delo v drug kraj v okviru istega zavoda v naslednjih primerih:

  • če gre za povečanje ali zmanjšanje obsega dela;
  • če gre za začasno ali trajno nadomestitev zdravnika.

Zdravnika ni mogoče brez njegove privolitve razporediti v drug zavod oziroma v drug kraj:

  • če se z delom v drugem kraju bistveno poslabšajo pogoji glede varstva in obveznega šolanja otrok, prevoza, stanovanjskih pogojev in drugih življenjskih pogojev zdravnika ali njegove družine ali
  • če razporeditev lahko vpliva na bistveno poslabšanje njegovega zdravja ali
  • če pot na delo in z dela traja v normalnih okoliščinah z javnimi prevoznimi sredstvi več kot dve uri oziroma za mater z otrokom do treh let starosti, če pot traja več kot eno uro.

Če razporeditev zdravnika na delo v drug kraj brez njegovega pristanka zaradi oddaljenosti zahteva spremembo zdravnikovega bivališča, mu je potrebno zagotoviti enakovredne bivalne pogoje in možnost obveznega šolanja otrok.

9. Pravice zdravnikov v primeru, da njihovo delo v zavodu postane nepotrebno
25. člen

Pri določitvi zdravnikov, katerih delo postane trajno nepotrebno se upoštevajo naslednji kriteriji:

  • delovna uspešnost;
  • delovne izkušnje;
  • delovna doba;
  • zdravstveno stanje zdravnika
  • socialno stanje zdravnika.

Vsak naslednji kriterij se upošteva le, če so na osnovi predhodnih kriterijev zdravniki dobili enak rezultat.

Kriteriji se upoštevajo na podlagi dokumentiranih podatkov (listin) s katerimi razpolaga zavod, oziroma jih je na zahtevo predložil zdravnik.

Podatki se upoštevajo po stanju na dan, ko pristojni organ ugotovi trajni presežek zdravnikov.

26. člen

Temeljni kriterij za ohranitev delovnega razmerja je zdravnikova uspešnost. Prednost ima zdravnik, ki dosega večjo delovno uspešnost. Kot delovna uspešnost se upoštevajo ocene zdravnikovega dela v zadnjih dveh letih in njegovo strokovno napredovanje v tem času.

Zdravnikovo delo oceni strokovni svet zavoda.

27. člen

Kot drugi kriterij se upoštevajo delovne izkušnje za delo, ki ga zdravnik opravlja. Prednost pri ohranitvi delovnega razmerja ima zdravnik z več leti delovnih izkušenj.

28. člen

Kot tretji kriterij se upošteva delovna doba. Prednost pri ohranitvi delovnega razmerja imajo zdravniki z daljšo delovno dobo.

Zakaj ne vidim vseh členov?

Naročniki vidijo tudi preostalih 67 členov.

Naročite se tukaj in pridobite dostop do vseh vsebin.
Če ste že naročnik se prijavite tukaj.

Naročite se
Povezani predpisi
    1. Uradni list RS, št. 178/2021 z dne 12.11.2021

      Pristop k že sklenjenemu Aneksu h Kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji

    2. Uradni list RS, št. 3/2017 z dne 20.01.2017

      Pristop h Kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji

Povezane vsebine

Zastavite nam vprašanje

Vprašanja so na voljo le prijavljenim uporabnikom.
Napaka pri pošiljanju vprašanja.
Vprašanje lahko zastavijo samo prijavljeni uporabniki.
Vprašanje je prekratko.
Obogatite vprašanje z dodatnimi informacijami. Hvala!
Presegli ste kvoto vprašanj.
V trenutnem naročniškem obdobju ste porabili vsa vprašanja. Za dodatno svetovanje nas kontaktirajte.
Pri svetovanju zagotavljamo diskretnost in anonimnost.
Zahvaljujemo se za poslano vprašanje.
Potrudili se bomo, da vam odgovorimo čimprej!