V Zakonu o izvajanju carinskih predpisov Evropske skupnosti (Uradni list RS, št. 25/04 in 28/06 - odločba US) se 1. člen spremeni tako, da se glasi:
»1. člen
(1) Ta zakon ureja izvajanje carinskih predpisov Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Skupnost), ki dajejo pooblastila državam članicam, da področje carinskih predpisov nadalje uredijo v nacionalni zakonodaji, ter ureja zadeve s tega področja, katerih ureditev ni v pristojnosti Skupnosti.
(2) Za namene tega zakona se kot carinski predpisi Skupnosti iz prejšnjega odstavka štejejo:
- Uredba Sveta (EGS) št. 918/83 z dne 28. marca 1983 o sistemu oprostitev carin v Skupnosti (UL L št. 105 z dne 24. 4. 1983, str. 1, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: uredba o carinskih oprostitvah),
- Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L št. 256 z dne 7. 9. 1987, str. 1, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: uredba o tarifi),
- Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L št. 302 z dne 19. 10. 1992, str. 1, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: carinski zakonik),
- Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L št. 253 z dne 11. 10. 1993, str. 1, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: izvedbena uredba),
- Uredba Sveta (ES) št. 1383/2003 z dne 22. julija 2003 o carinskem ukrepanju zoper blago, glede katerega obstaja sum, da krši določene pravice intelektualne lastnine, in o ukrepih, ki jih je treba sprejeti zoper blago, glede katerega je ugotovljeno, da je kršilo take pravice (UL L št. 196 z dne 2. 8. 2003, str. 7, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: uredba o varstvu pravic intelektualne lastnine), in
- Uredba Komisije (ES) št. 1891/2004 z dne 21. oktobra 2004 o sprejemu določb za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1383/2003 o carinskem ukrepanju zoper blago, glede katerega obstaja sum, da krši določene pravice intelektualne lastnine, in o ukrepih, ki jih je treba sprejeti zoper blago, glede katerega je ugotovljeno, da je kršilo take pravice (UL L št. 328 z dne 30. 10. 2004, str 16, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: izvedbena uredba o varstvu pravic intelektualne lastnine).«.

2. člen se spremeni tako, da se glasi:
»2. člen
Ta zakon se uporablja tudi za druge dajatve, ki se pobirajo pri uvozu oziroma izvozu blaga, če s predpisi, ki določajo te dajatve, ni drugače določeno.«.

Za 2. členom se doda 2.a člen, ki se glasi:
»2.a člen
(1) Elektronsko poslovanje s Carinsko upravo Republike Slovenije se omogoči le, če so izpolnjeni pogoji in pravila za takšno poslovanje.
(2) Minister, pristojen za finance, izda podrobnejše predpise o pogojih in pravilih za elektronsko poslovanje s Carinsko upravo Republike Slovenije.«.

V četrtem odstavku 4. člena se beseda »tujih« nadomesti z besedo »drugih držav članic EU in tretjih držav«.

Prvi odstavek 5. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Posamezni izrazi v tem zakonu imajo naslednji pomen:
1. »carinjenje blaga« je vsako uradno dejanje pri predložitvi blaga v carinski postopek ali pri izpolnjevanju formalnosti za ponovni izvoz blaga v običajnem postopku v skladu z 62. do 75. členom carinskega zakonika ali v poenostavljenem postopku v skladu s točkama a) ali b) prvega odstavka 76. člena carinskega zakonika;
2. »notranja meja« je meja Republike Slovenije z državami članicami Skupnosti (v nadaljnjem besedilu: država članica);
3. »tretja država« je država, ki ni država članica;
4. »običajno prebivališče« je kraj, kjer oseba prebiva najmanj 185 dni v koledarskem letu zaradi osebnih ali poslovnih vezi. V primeru, da oseba nima poslovnih vezi ali pa so te vezi v drugi državi, kot njene osebne vezi, se upošteva kraj, kjer ima oseba osebne vezi, če se v ta kraj redno vrača. Bivanje v tujini zaradi šolanja ali študija ne vpliva na spremembo običajnega prebivališča;
5. »blago« je vsaka premična opredmetena stvar, ki je v pravnem prometu, vključno z električnim tokom;
6. »organ javne uprave« je neposredni uporabnik državnega proračuna, kot je določen v prilogi Seznam neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov Pravilnika o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov (Uradni list RS, št. 46/03), v podskupinah od 1.1. do 1.3. točke A.I;
7. »sprejem carinske deklaracije« je ugotovitev carinskega organa, da so izpolnjeni pogoji iz 38. člena tega zakona, in če je tako predpisano, evidentiranje carinske deklaracije v predpisano evidenco;
8. »dan sporočitve dolgovanega zneska dolžniku ali dolžnici (v nadaljnjem besedilu: dolžnik)« je dan, ko je dolžniku to obvestilo vročeno oziroma dan, ko se šteje, da mu je bil dolgovani znesek sporočen;
9. »carinski mejni pas na kopnem« je del ozemlja carinskega območja od carinske meje do 15 km v notranjost območja uporabe tega zakona;
10. »carinski mejni pas na morju« je pas ozemlja širine 5 km od morske obale v notranjost območja uporabe tega zakona in morsko območje od obale do zunanje meje teritorialnega morja;
11. »uradno mesto« je mesto, kjer se lahko predloži blago ter se opravljajo druga uradna dejanja in carinjenje blaga;
12. »znesek dajatev« je vsak znesek uvoznih ali izvoznih dajatev, ki so posledica carinskega dolga, ter drugih dajatev iz 2. člena tega zakona.«.

Prvi odstavek 6. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Oseba, ki v okviru svoje dejavnosti opravlja posle zastopanja v carinskih zadevah, mora v skladu s 5. členom carinskega zakonika izpolnjevati naslednja pogoja:
1. ima sedež ali stalno prebivališče na območju uporabe tega zakona,
2. ima najmanj srednjo strokovno izobrazbo in je opravila poseben strokovni izpit s področja carinskega poslovanja (v nadaljnjem besedilu: poseben strokovni izpit) ali zaposluje najmanj eno osebo, ki ima ustrezno strokovno izobrazbo in je opravila poseben strokovni izpit.«.

8. člen se spremeni tako, da se glasi:
»8. člen
(1) Carinski organ iz četrtega odstavka 6. člena tega zakona lahko zastopniku odvzame dovoljenje za zastopanje v carinskih zadevah zaradi ponavljajočega se malomarnega ravnanja v obdobju zadnjih treh let.
(2) Zastopnik mora biti pred odvzemom dovoljenja pisno opozorjen na možnost odvzema v primeru ponovnega malomarnega ravnanja.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek lahko carinski organ iz četrtega odstavka 6. člena tega zakona dovoljenje za zastopanje v carinskih zadevah zastopniku nemudoma odvzame:
- če je zastopnik huje kršil carinske ali druge predpise za nadzor nad izvajanjem katerih so pristojni carinski organi;
- če je bil zastopnik pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja, povezanega z opravljanjem poslov v okviru svoje dejavnosti; ali
- če je nad zastopnikom začet stečajni postopek ali kakšen drug postopek, ki se lahko zaključi z njegovim prenehanjem.
(4) Zastopniku, kateremu je bilo dovoljenje za zastopanje v carinskih zadevah odvzeto, ni mogoče izdati novega dovoljenja za zastopanje v carinskih zadevah v roku dveh let od odvzema.
(5) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za odvzem licence za opravljanje poslov zastopanja.«.

9. člen se spremeni tako, da se glasi:
»9. člen
Zavezujoče tarifne informacije in zavezujoče informacije o poreklu blaga izdaja Carinska uprava Republike Slovenije.«.

10. člen se spremeni tako, da se glasi:
»10. člen
(1) Če je za ugotovitev dejanskega stanja zaradi izdaje zavezujoče tarifne informacije ali informacije o poreklu blaga potrebna analiza ali natančen pregled blaga, ki ju ni mogoče opraviti v Carinski upravi Republike Slovenije, lahko na zahtevo Carinske uprave Republike Slovenije analizo ali pregled tega blaga opravi tudi druga strokovna organizacija.
(2) Carinska uprava Republike Slovenije pošlje vzorce blaga organizaciji v skladu s prejšnjim odstavkom, ko dobi predhodno pisno soglasje vložnika ali vložnice zahtevka (v nadaljnjem besedilu: vložnik), da bo nosil stroške analize ali natančnega pregleda blaga.
(3) Če vložnik ne predloži Carinski upravi Republike Slovenije pisnega soglasja iz prejšnjega odstavka v roku osmih dni po prejemu obvestila, se zahtevek zavrže.«.

11. člen se spremeni tako, da se glasi:
»11. člen
(1) V smislu 35. člena carinskega zakonika se kot menjalni tečaj upošteva referenčni tečaj Evropske centralne banke, ki ga objavlja Banka Slovenije.
(2) V primeru tujih valut, za katere Evropska centralna banka ne objavlja referenčnih tečajev, se v smislu 35. člena carinskega zakonika kot menjalni tečaj upošteva tečaj, ki ga določa in objavlja Banka Slovenije.«.

12. člen se spremeni tako, da se glasi:
»12. člen
(1) Potrdila o nepreferencialnem poreklu blaga izdajata Gospodarska zbornica Slovenije ali Trgovinska zbornica Slovenije.
(2) Gospodarska zbornica Slovenije ali Trgovinska zbornica Slovenije izda potrdilo o nepreferencialnem poreklu blaga, če so izpolnjeni pogoji za izdajo potrdila o poreklu blaga in če blago, na katerega se potrdilo nanaša, ustreza kriterijem za pridobitev nepreferencialnega porekla.«.

V drugem odstavku 13. člena se besedilo »Generalni carinski urad« nadomesti z besedilom »Carinska uprava Republike Slovenije«, beseda »pisnega« pa se črta.
V tretjem odstavku se besedilo »Generalni carinski urad« nadomesti z besedilom »Carinska uprava Republike Slovenije«.

V tretjem odstavku 15. člena se besedilo »z zakonom« nadomesti z besedilom »na podlagi zakona«.
V četrtem odstavku se beseda »Gibanje« nadomesti z besedilom »Vnos in iznos«.

Prvi odstavek 16. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Pod carinskim nadzorom je:
- blago, za katerega je carinski nadzor predviden v carinskih predpisih Skupnosti, in
- blago, za katero veljajo prepovedi in omejitve ob vnosu ali iznosu na oziroma iz območja uporabe tega zakona.«.

19. člen se spremeni tako, da se glasi:
»19. člen
(1) Ukrepi carinskega nadzora vključujejo uporabo sredstev za zagotovitev istovetnosti ali zaseg blaga, če bi se na ta način lahko preprečila njegova uporaba ali zagotovilo spoštovanje carinskih predpisov in plačilo zneska dajatev za to blago.
(2) Kadar carinski predpisi določajo, da je treba urediti položaj blaga, ki je bilo nezakonito vnešeno ali odstranjeno izpod carinskega nadzora, lahko carinski organi zagotovijo carinski nadzor tudi tako, da začasno prepovejo njegovo uporabo do odprave nezakonitega stanja.
(3) Posebnosti carinskega nadzora glede na obliko transporta lahko določi minister, pristojen za finance, v soglasju z ministrom, pristojnim za promet oziroma v primeru poštnega prometa, v soglasju z ministrom, pristojnim za gospodarstvo.«.

Za 19. členom se doda 19.a člen, ki se glasi:
»19.a člen
(1) Ukrepi za zagotovitev istovetnosti blaga se lahko sprejmejo pred prepustitvijo blaga deklarantu ali deklarantki (v nadaljnjem besedilu: deklarant) ali kadar to zahtevajo ukrepi carinskega nadzora, da bi se preprečila neupravičena uporaba tega blaga in zagotovila njegova istovetnost.
(2) Sredstva za zagotovitev istovetnosti blaga se lahko namestijo na blago, tovorke, zabojnike ali tovorne prostore vozil le, če je s tem zagotovljeno, da blaga ne bo mogoče odstraniti ne da bi se poškodovale carinske oznake ali pustile jasno vidne sledi na uporabljenih sredstvih za zagotovitev istovetnosti ali na sredstvu, na katero se nameščajo.
(3) Če je tako predvideno z mednarodno pogodbo, lahko carinski organi predhodno odobrijo tovorne prostore vozil ali vozila za prevoz blaga z uporabo sredstev za zagotovitev istovetnosti. Za izdajo in podaljšanje takega potrdila oziroma dovoljenja je pristojna Carinska uprava Republike Slovenije.
(4) Če se namestijo sredstva za zagotovitev istovetnosti blaga, se s tem blago ne sme poškodovati niti zmanjšati njegova uporabnost.
(5) Za ohranitev oziroma nepoškodovanje carinskih oznak sta odgovorna prevoznik ali prevoznica ali deklarant oziroma oseba, ki je odgovorna za blago.«.

20. člen se spremeni tako, da se glasi:
»20. člen
(1) Uradna mesta se določijo pri carinskem uradu, pristojnem za predložitev in carinjenje blaga.
(2) Pristanišča, železniške postaje, letališča, proste cone, prosta skladišča in druga mesta se štejejo za uradna mesta iz 11. točke prvega odstavka 5. člena tega zakona, če tam poteka vnos ali iznos blaga oziroma pretok potnikov med Skupnostjo in tretjimi državami. Na teh uradnih mestih carinski organi v soglasju z upravljavcem le-teh določijo mesto za pregled blaga.
(3) Kot uradna mesta se štejejo tudi mejni prehodi in prevozna sredstva, v katerih se opravlja carinjenje med vožnjo, v skladu z mednarodnim sporazumom.«.

21. člen se spremeni tako, da se glasi:
»21. člen
(1) Ne glede na določbe o poenostavitvah v carinskih postopkih lahko carinski urad na zahtevo deklaranta ali če tako določajo predpisi, opravi carinjenje blaga tudi izven uradnih mest, če s tem ni prizadeta učinkovitost carinske kontrole. Stroške organa in ostale stroške, ki nastanejo zaradi carinjenja blaga izven uradnih mest, krije deklarant.
(2) Minister, pristojen za finance, izda stroškovnik za carinjenje blaga izven uradnih mest.«.

22. člen se spremeni tako, da se glasi:
»22. člen
(1) Upravljavci uradnih mest iz drugega odstavka 20. člena tega zakona carinskim organom brezplačno zagotavljajo:
- dostop do svojih objektov in naprav,
- prevoz pri opravljanju uradnih dejanj in
- takoj, ko je mogoče, obvestitev o voznih redih, redih letenja in vseh dejanskih prometnih gibanjih.
(2) Upravljavci uradnih mest iz drugega odstavka 20. člena tega zakona carinskim organom zagotavljajo tudi:
- ustrezne prostore za opravljanje uradnih dejanj, ki so v pristojnosti carinskega organa, in za predložitev blaga in
- zadostno število parkirnih mest v bližini le-teh.«.

23. člen se spremeni tako, da se glasi:
»23. člen
(1) Carinski organi lahko za namene izvajanja carinske kontrole in drugih predpisov, za izvajanje katerih so pristojni, zahtevajo odstranitev objektov, naprav in prevoznih sredstev, ki se brez njihovega soglasja nahajajo na uradnih mestih ali na mejnem prehodu, brez pravice do odškodnine.
(2) Carinski organi lahko zahtevajo od oseb, ki se nahajajo na uradnih mestih ali na mejnem prehodu, kjer se opravlja carinska kontrola, da zapustijo ta mesta, če ovirajo izvajanje carinske kontrole ali če bi z njihovo prisotnostjo lahko prišlo do kršitev carinskih predpisov ali če bi njihova prisotnost oteževala izvajanje carinske kontrole.
(3) Za osebe iz prejšnjega odstavka se ne štejejo uradne osebe organov, ki opravljajo kontrolo na mejnem prehodu.
(4) Osebe, ki zadržujejo stvari ali hranijo blago na uradnem mestu ali na mejnem prehodu, četudi gre za skupnostno blago, morajo to blago na zahtevo carinskih organov takoj odstraniti.«.

V prvem odstavku 24. člena se za besedo »pretovariščih« beseda »in« nadomesti z vejico, za besedo »skladiščih« pa se doda besedilo »in prostih conah«.
V drugem odstavku se črta besedilo »naprav in objektov«, na koncu stavka pa se pred piko doda besedilo »oziroma opravil vpogled v evidence«.
Za drugim odstavkom se doda tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Upravljavec iz prvega odstavka tega člena nosi stroške, ki jih ima zaradi obveznosti nudenja pomoči carinskim organom po tem členu.«.