(1) Zavod lahko ob prijavi zaradi pridobitve podatkov o delovni in zavarovalni dobi ter izobrazbi od osebe zahteva tudi predložitev:
– delovne knjižice, če je bila osebi izdana,
– spričevala ali diplome o pridobljeni izobrazbi, kadar teh podatkov ni mogoče pridobiti iz uradnih evidenc.
(2) Izobrazbo, pridobljeno v tujini, je mogoče evidentirati le na podlagi odločbe, izdane v postopku priznanja tuje listine izobraževanja za namene zaposlovanja vrednotenja izobraževanja v skladu z zakonom, ki ureja vrednotenje in priznavanje izobraževanja.
(3) Izobrazba, ki se izkazuje s spričevali, izdanimi na območju nekdanjih republik SFRJ pred 25. junijem 1991, se evidentira brez preverjanja izpolnjevanja pogoja iz prejšnjega odstavka.
(4) Če oseba uveljavlja pravico do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, mora ob prijavi predložiti še pogodbo o zaposlitvi za določen čas ali odpoved pogodbe o zaposlitvi ali drugo listino, iz katere je razviden razlog prenehanja pogodbe .
(5) Če je za uveljavitev ali izvoz pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti potrebno pridobiti dokumentacijo iz držav članic EU, EGP, Švicarske konfederacije ali iz tretjih držav, jo pridobi zavod po uradni dolžnosti v skladu z uredbami Evropske unije, ki urejajo koordinacijo sistemov socialne varnosti.

(1) V evidenco brezposelnih oseb se lahko prijavijo tudi tujci iz tretjih držav, za katere zavod na podlagi podatkov iz uradnih evidenc v postopku prijave ugotovi, da:
– imajo prost dostop na slovenski trg dela,
– imajo osebno delovno dovoljenje, razen osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo enega leta za samozaposlitev ali
– imajo modro karto EU in izpolnjujejo pogoje za pridobitev osebnega delovnega dovoljenja.
V evidenco brezposelnih oseb se lahko prijavijo tudi tujci z državljanstvom države, ki ni članica EU, EGP ali Švicarske konfederacije (v nadaljnjem besedilu: tujci iz tretjih držav), za katere zavod na podlagi podatkov iz uradnih evidenc v postopku prijave ugotovi, da:
– imajo prost dostop na slovenski trg dela,
– imajo veljavno enotno dovoljenje za prebivanje in delo, izdano na podlagi soglasja za zaposlitev, samozaposlitev ali delo,
– imajo modro karto EU ali
– v Republiki Sloveniji prebivajo na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje ali potrdila o pravočasno vloženi vlogi za izdajo nadaljnjega dovoljenja za prebivanje ter na podlagi zaposlitve ali samozaposlitve izpolnjujejo pogoje za prejemanje denarnega nadomestila za primer brezposelnosti v Republiki Sloveniji, dokler prejemajo to nadomestilo.
(2) Tujci iz tretjih držav iz prejšnjega odstavka ob prijavi predložijo:
– osebni dokument s sliko na vpogled in
– izpolnjen in podpisan obrazec prijave.
(3) Tujci iz tretjih držav, ki se prijavijo v evidenco brezposelnih oseb, ker imajo po prenehanju obveznega zavarovanja na podlagi sklenjenega mednarodnega sporazuma ali po načelu vzajemnosti pravico do denarnega nadomestila, morajo predložiti dokumente iz četrtega odstavka 13. člena tega pravilnika.

V evidenco iskalcev zaposlitve se lahko prijavi tujec, ki ima prost dostop do trga dela v Republiki Sloveniji ali veljavno osebno delovno dovoljenje in izdano veljavno dovoljenje za prebivanje v skladu s predpisi o tujcih in prijavi prebivališča. Tujec mora te pogoje izpolnjevati ves čas vodenja v evidenci iskalcev zaposlitve.
V evidenco iskalcev zaposlitve se lahko prijavijo tujci iz tretjih držav, ki imajo prost dostop na trg dela v Republiki Sloveniji ali veljavno enotno dovoljenje za prebivanje in delo, izdano na podlagi soglasja za zaposlitev, samozaposlitev ali delo. Tujci morajo te pogoje izpolnjevati ves čas vodenja v evidenci iskalcev zaposlitve.

Zavod prične voditi delodajalca v evidenci delodajalcev z negativnimi referencami z dnem:
– prijave delavca, če je v postopku preverjanja na podlagi podatkov iz uradnih evidenc, listinskih dokazov in zaslišanja prič ugotovljen obstoj razlogov iz prvega odstavka 27. člena zakona zaradi katerih zavod temu delodajalcu ni dolžan posredovati delavcev,
– pridobitve podatka s strani Inšpektorata Republike Slovenije za delo o pravnomočnih sankcijah, izrečenih delodajalcem za kršitve določb zakona, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev, zakona, ki ureja preprečevanje dela in zaposlovanja na črno in zakona, ki ureja delovna razmerja,
– pridobitve podatka o nepredloženih obračunih davčnega odtegljaja in ali neporavnanih obračunanih obveznih prispevkih za socialno varnost z izmenjavo podatkov z Davčno upravo Republike Slovenije,
– ko zavod zavrne objavo prostega delovnega mesta ali posredovanje zaposlitve delodajalcu na podlagi pravilnika, ki ureja prijavo in objavo prostega delovnega mesta ali vrste dela, postopek posredovanja zaposlitve ter vsebino in način sporočanja podatkov zavodu.
Zavod prične voditi delodajalca v evidenci delodajalcev z negativnimi referencami z dnem:
– prijave delavca, če je v postopku preverjanja na podlagi podatkov iz uradnih evidenc, listinskih dokazov in zaslišanja prič ugotovljen obstoj razlogov iz prvega odstavka 27. člena zakona, zaradi katerih zavod temu delodajalcu ni dolžan posredovati delavcev,
– pridobitve podatkov od Inšpektorata Republike Slovenije za delo o pravnomočnih sankcijah, izrečenih delodajalcem za kršitve določb zakona, zakona, ki ureja delovna razmerja, zakona, ki ureja zaposlovanje, samozaposlovanje in delo tujcev, zakona, ki ureja minimalno plačo in zakona, ki ureja varnost in zdravje pri delu ter pridobitve podatkov od Finančne uprave Republike Slovenije o pravnomočnih sankcijah, izrečenih delodajalcem za kršitve določb zakona, ki ureja preprečevanje dela in zaposlovanja na črno,
– pridobitve podatkov od Finančne uprave Republike Slovenije o nepredloženih obračunih davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja ali o neporavnanih obveznih prispevkih za socialno varnost, ki na 25. dan v mesecu pred mesecem pridobitve podatka presegajo 2.500 EUR in so starejši od 90 dni.

Zavod preneha voditi delodajalca v evidenci delodajalcev z negativnimi referencami z dnem:
– preteka 12 mesecev, v okviru katerih ni ponovno nastal razlog iz prejšnjega člena ali
– prenehanja delodajalca.
Zavod preneha voditi delodajalca v evidenci delodajalcev z negativnimi referencami:
– po šestih mesecih, v katerih ni ponovno nastal razlog iz prve alineje prejšnjega člena,
– po šestih mesecih od dneva pravnomočnosti sankcije, v katerih ni ponovno nastal razlog iz druge alineje prejšnjega člena,
– z dnem začetka meseca, ki sledi mesecu, v katerem je prenehal razlog iz tretje alineje prejšnjega člena ali
– z dnem prenehanja delodajalca.

(1) Zaposlitveni načrt se izdela z namenom in ciljem izboljšati zaposlitvene možnosti brezposelnih oseb in iskalcev zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena. Zaposlitveni načrt je pisni dogovor zavoda ali domačega ali tujega pravnega subjekta s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je pridobil koncesijo za opravljanje storitev vseživljenjske karierne orientacije (v nadaljnjem besedilu: koncesionar), in brezposelne osebe ali iskalca zaposlitve, katerega zaposlitev je ogrožena, v katerem skupno opredelita zaposlitvene cilje in načrtujeta potrebne aktivnosti za njegovo čimprejšnjo zaposlitev.
(2) Z zaposlitvenim načrtom se brezposelna oseba ali iskalec zaposlitve, katerega zaposlitev je ogrožena in zavod ali koncesionar na podlagi ocene o zaposljivosti in zaposlitvenih možnostih osebe na območnem ali nacionalnem trgu dela ter potrebe po vključitvi v ukrepe na trgu dela, ki se sprejme v procesu kariernega svetovanja, dogovorita za način in intenzivnost aktivnega iskanja zaposlitve in za vključitev v ukrepe na trgu dela.

(1) Zaposlitveni načrt se izdela v fizični obliki v dveh izvodih, ki ju podpišeta uradna oseba zavoda ali pooblaščena oseba koncesionarja (v nadaljnjem besedilu: osebni svetovalec) in brezposelna oseba ali iskalec zaposlitve, katerega zaposlitev je ogrožena. Osebni svetovalec izroči brezposelni osebi ali iskalcu zaposlitve, katerega zaposlitev je ogrožena, en izvod zaposlitvenega načrta.
(2) Če se zaposlitveni načrt izdela kot elektronski dokument, se ga podpiše z varnim elektronskim podpisom.
(1) Zaposlitveni načrt lastnoročno podpišeta uradna oseba zavoda ali pooblaščena oseba koncesionarja (v nadaljnjem besedilu: osebni svetovalec) in brezposelna oseba ali iskalec zaposlitve, katerega zaposlitev je ogrožena. Osebni svetovalec izroči brezposelni osebi ali iskalcu zaposlitve, katerega zaposlitev je ogrožena, en izvod zaposlitvenega načrta.
(2) Če se zaposlitveni načrt izdela kot elektronski dokument, ga osebni svetovalec podpiše z varnim elektronskim podpisom, v skladu z zakonom, ki ureja elektronski podpis.
(3) Brezposelna oseba ali iskalec zaposlitve, katerega zaposlitev je ogrožena, si lahko pridrži rok treh delovnih dni za podpis predlaganega zaposlitvenega načrta.
(4) S podpisom zaposlitvenega načrta podpisnika prevzemata vse iz njega izhajajoče obveznosti, in sicer obveznost:
– osebnega svetovalca, da bo spremljal izvajanje dogovorov v zaposlitvenem načrtu, v aplikacijo, s pomočjo katere zavod spremlja aktivnosti iskalcev zaposlitve, sproti beležil obvestila o izpolnjevanju aktivnosti ter druga obvestila, prejeta s strani iskalca zaposlitve, pravočasno posredoval informacije o prostih delovnih mestih in ostalih možnostih zaposlitve ter posredoval zaposlitev in izvedel postopke za vključitev v načrtovane ukrepe na trgu dela in
– iskalca zaposlitve, da bo v dogovorjenih rokih izpolnjeval vse aktivnosti, ki izhajajo iz zaposlitvenega načrta ter bo sproti in pravočasno obveščal osebnega svetovalca o spremembah, ki otežujejo ali preprečujejo izpolnitev dogovorov iz zaposlitvenega načrta z opozorilom na posledice opustitve dogovorjenih aktivnosti.

(1) Osebni svetovalec in brezposelna oseba ali iskalec zaposlitve, katerega zaposlitev je ogrožena, se lahko pred nastankom enega od razlogov za oprostitev obveznosti aktivnega iskanja zaposlitve v zaposlitvenem načrtu dogovorita, da je oseba oproščena aktivnega iskanja zaposlitve:
– v času vključitve v usposabljanje in izobraževanje okviru projektov Evropske unije, če je vključitev smiselna po kriterijih, ki veljajo za vključitev v ukrepe APZ,
– v času vključitve v usposabljanje in izobraževanje v okviru projektov Evropske unije ali drugih mednarodnih projektov, katerih trajanje ni daljše od 12 mesecev, če je vključitev smiselna po kriterijih, ki veljajo za vključitev v ukrepe APZ,
– v času odsotnosti zaradi osebnih razlogov,
– v času usposabljanja za opravljanje nalog ali opravljanje nalog v rezervni sestavi policije pomožni policiji do 30 dni letno,
– v času vpoklica pogodbenega pripadnika slovenske vojske do 30 dni letno,
– v času napotitve pogodbenega pripadnika Civilne zaščite na usposabljanje ali na opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči do 30 dni,
– v primeru pripora, prestajanja zaporne kazni, varnostnega, varnostnega ali vzgojnega ukrepa v trajanju do šest mesecev, če mu z osebnim načrtom po predpisih o izvrševanju kazenskih sankcij ni omogočeno aktivno iskanje zaposlitve, in
– v času opravljanja prostovoljskega dela v skladu z zakonom, ki ureja prostovoljstvo, do največ 12 mesecev, in v drugih utemeljenih razlogih, katerih trajanje ne presega 15 dni v koledarskem letu.
(2) Pri presoji razlogov za oprostitev aktivnega iskanja zaposlitve v času odsotnosti iz osebnih razlogov in trajanje oprostitve se smiselno uporabljajo predpisi s področja delovnih razmerij, ki urejajo minimalni dopust in plačane odsotnosti zaradi osebnih okoliščin.
(3) Za opravičljive razloge za opustitev aktivnega iskanja zaposlitve brez predhodnega dogovora v zaposlitvenem načrtu pod pogojem, da oseba obvesti zavod ali koncesionarja v roku 8 dni po prenehanju razlogov in na zahtevo predloži ustrezna dokazila, se štejejo:
– nezmožnost brezposelne osebe ali iskalca zaposlitve, katerega zaposlitev je ogrožena, za delo iz zdravstvenih razlogov ali nega družinskega člana, s katerim živi v skupnem gospodinjstvu po predpisih, ki urejajo zdravstveno varstvo in obvezno zdravstveno zavarovanje, kar se izkaže s potrdilom ali bolniškim listom izbranega zdravnika,
– drugi utemeljeni razlogi, zaradi narave katerih predhoden dogovor ni bil mogoč.

(1) Brezposelni osebi pripada nadomestilo potnih stroškov za aktivnosti iz prejšnjega člena, če je kraj njihovega stalnega ali začasnega prebivališča ali kraj, od koder se oseba dejansko vozi, od kraja aktivnosti oddaljen najmanj en kilometer v eno smer. Upošteva se kraj prebivališča, ki je bližji kraju izvajanja aktivnosti.
(2) Višina nadomestila potnih stroškov se izračuna na podlagi oddaljenosti od kraja iz prejšnjega odstavka do kraja izvajanja aktivnosti v kilometrih kot najkrajša razdalja med dvema krajema. Za izračun razdalje se uporablja Telefonski imenik Slovenije.
(3) Višina nadomestila potnih stroškov znaša 0,12 eura za vsak kilometer.
(4) Višina nadomestila potnih stroškov se spremeni 1. februarja, če se je v preteklem koledarskem letu cena 95-oktanskega bencina spremenila za več kot 5%, in sicer za enak odstotek. Spremembo višine povračila potnih stroškov s sklepom sprejme minister, pristojen za delo.
(5) Za dogovorjene aktivnosti iz četrte alineje prejšnjega člena se potni stroški povrnejo največ do višine 30 eurov mesečno.

(1) Brezposelni osebi se v času vključitve v storitve za trg dela izplača nadomestilo potnih stroškov, če je kraj njenega stalnega ali začasnega prebivališča ali kraj, od koder se oseba dejansko vozi, oddaljen od kraja izvajanja storitve najmanj en kilometer. Nadomestilo potnih stroškov pripada osebi za vsak dan prisotnosti v storitvi.
(2) Iskalcu zaposlitve, katerega zaposlitev je ogrožena, se v času vključitve v storitve za trg dela izplača nadomestilo potnih stroškov, če je v te storitve vključen več kot deset ur.
(3) Nadomestilo potnih stroškov znaša 0,12 eura za vsak kilometer. Izračuna se na podlagi najkrajše razdalje od kraja prebivališča do kraja izvajanja storitve v kilometrih. Za izračun razdalje se uporablja Telefonski imenik Slovenije.
(4) Višina nadomestila potnih stroškov se spremeni 1. februarja, če se je v preteklem koledarskem letu cena 95-oktanskega bencina spremenila za več kot 5%, in sicer za enak odstotek. Spremembo višine nadomestila potnih stroškov do 28. februarja novega koledarskega leta s sklepom sprejme minister, pristojen za delo.
(5) Za uveljavljanje in dokazovanje upravičenosti do nadomestila potnih stroškov se smiselno uporablja postopek iz 48. člena tega pravilnika.
(6) Glede rokov za uveljavljanje nadomestila potnih stroškov se smiselno uporabljajo določbe 50. člena tega pravilnika.