(1) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo naslednje direktive:
1. Direktiva Sveta 89/117/EGS z dne 13. februarja 1989 o obveznostih podružnic, ustanovljenih v državi članici, ki pripadajo kreditnim in finančnim institucijam s sedežem zunaj te države članice, glede objave letnih računovodskih izkazov (UL L št. 44 z dne 16. 2. 1989, str. 40; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 89/117/EGS),
2. Direktiva 97/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. marca 1997 o odškodninskih shemah za vlagatelje (UL L št. 84 z dne 26. 3. 1997, str. 22; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 97/9/ES),
3. Direktiva 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev (UL L št. 166 z dne 11. 6. 1998, str. 45), spremenjena z Direktivo 2009/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o spremembi Direktive 98/26/ES o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev in Direktive 2002/47/ES o dogovorih o finančnem zavarovanju glede povezanih sistemov in bančnih posojil (UL L št. 146 z dne 10. 6. 2009, str. 37), spremenjena z Direktivo 2010/78/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o spremembi direktiv 98/26/ES, 2002/87/ES, 2003/6/ES, 2003/41/ES, 2003/71/ES, 2004/39/ES, 2004/109/ES, 2005/60/ES, 2006/48/ES, 2006/49/ES in 2009/65/ES glede pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (UL L št. 331, z dne 15. 12. 2010, str. 120); v nadaljnjem besedilu: Direktiva 98/26/ES,«
4. Direktiva 2001/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. maja 2001 o sprejemu vrednostnih papirjev v uradno kotacijo na borzi in o informacijah, ki jih je treba objaviti v zvezi s temi vrednostnimi papirji (UL L št. 184 z dne 6. 7. 2001, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2001/34/ES),
3. Direktiva 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev (UL L št. 166 z dne 11. 6. 1998, str. 45), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L št. 257 z dne 28. 8. 2014, str. 1); v nadaljnjem besedilu: Direktiva 98/26/ES,
4. Direktiva 2001/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. maja 2001 o sprejemu vrednostnih papirjev v uradno kotacijo na borzi in o informacijah, ki jih je treba objaviti v zvezi s temi vrednostnimi papirji (UL L št. 184 z dne 6. 7. 2001, str. 1), zadnjič spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/1/ES z dne 9. marca 2005 o spremembi direktiv Sveta 73/239/EGS, 85/611/EGS, 91/675/EGS, 92/49/EGS in 93/6/EGS ter direktiv 94/19/ES, 98/78/ES, 2000/12/ES, 2001/34/ES, 2002/83/ES in 2002/87/ES za vzpostavitev nove organizacijske strukture odborov za finančne storitve (UL L št. 79 z dne 24. 3. 2005, str. 9); v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2001/34/ES,
5. Direktiva 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o trgovanju z notranjimi informacijami in tržni manipulaciji (zloraba trga) (UL L št. 96 z dne 12. 4. 2003, str. 16), spremenjena z Direktivo 2010/78/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o spremembi direktiv 98/26/ES, 2002/87/ES, 2003/6/ES, 2003/41/ES, 2003/71/ES, 2004/39/ES, 2004/109/ES, 2005/60/ES, 2006/48/ES, 2006/49/ES in 2009/65/ES glede pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (UL L št. 331, z dne 15. 12. 2010, str. 120); v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2003/6/ES,
6. Direktiva 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje, in o spremembi Direktive 2001/34/ES (UL L št. 345 z dne 31. 12. 2003, str. 64), zadnjič spremenjena z Direktivo 2010/78/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o spremembi direktiv 98/26/ES, 2002/87/ES, 2003/6/ES, 2003/41/ES, 2003/71/ES, 2004/39/ES, 2004/109/ES, 2005/60/ES, 2006/48/ES, 2006/49/ES in 2009/65/ES glede pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 120); v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2003/71/ES,
6. Direktiva 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje, in o spremembi Direktive 2001/34/ES (UL L št. 345 z dne 31. 12. 2003, str. 64), zadnjič spremenjena z Direktivo 2014/51/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi direktiv 2003/71/ES in 2009/138/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010 glede pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (UL L št. 153 z dne 22. 5. 2014, str. 1); v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2003/71/ES,
7. Direktiva Komisije 2003/124/ES z dne 22. decembra 2003 o izvajanju Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z opredelitvijo in razkritjem notranjih informacij javnosti ter opredelitvijo tržne manipulacije (UL L št. 339 z dne 24. 12. 2003, str. 70; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2003/124/ES),
8. Direktiva Komisije 2003/125/ES z dne 22. decembra 2003 o izvajanju Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s pravično predstavitvijo naložbenih priporočil in razkrivanjem nasprotij interesov (UL L št. 339 z dne 24. 12. 2003, str. 73; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2003/125/ES),
9. Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS (UL L št. 145 z dne 30. 4. 2004, str. 1), spremenjena z Direktivo 2007/44/ES z dne 5. septembra 2007 o spremembah Direktive Sveta 92/49/EGS in direktiv 2002/83/ES, 2004/39/ES, 2005/68/ES in 2006/48/ES glede postopkovnih pravil in ocenjevalnih meril za skrbno oceno pri pridobitvah in zvišanju deležev v finančnem sektorju (UL L št. 274 z dne 21. septembra 2007, str. 1), spremenjena z Direktivo 2010/78/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o spremembi direktiv 98/26/ES, 2002/87/ES, 2003/6/ES, 2003/41/ES, 2003/71/ES, 2004/39/ES, 2004/109/ES, 2005/60/ES, 2006/48/ES, 2006/49/ES in 2009/65/ES glede pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (UL L št. 331, z dne 15. 12. 2010, str. 120); v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/39/ES,
9. Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS (UL L št. 145 z dne 30. 4. 2004, str. 1), zadnjič spremenjena z Direktivo 2010/78/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o spremembi direktiv 98/26/ES, 2002/87/ES, 2003/6/ES, 2003/41/ES, 2003/71/ES, 2004/39/ES, 2004/109/ES, 2005/60/ES, 2006/48/ES, 2006/49/ES in 2009/65/ES glede pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 120); v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/39/ES,
10. Direktiva Komisije 2004/72/ES z dne 29. aprila 2004 o izvajanju Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede dovoljenih tržnih ravnanj, opredelitve notranjih informacij v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago, sestave seznama o osebah z dostopom do notranjih informacij, poročanja o transakcijah poslovodnih delavcev in obveščanja o sumljivih poslih (UL L št. 162 z dne 30. 4. 2004, str. 70; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/72/ES),
11. Direktiva 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, in o spremembi Direktive 2001/34/ES (UL L št. 390/38 z dne 31. 12. 2004, str. 38), zadnjič spremenjena z Direktivo 2010/78/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o spremembi direktiv 98/26/ES, 2002/87/ES, 2003/6/ES, 2003/41/ES, 2003/71/ES, 2004/39/ES, 2004/109/ES, 2005/60/ES, 2006/48/ES, 2006/49/ES in 2009/65/ES glede pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 120); v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/109/ES,
12. Direktiva 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (UL L št. 177 z dne 30. 6. 2006, str. 1), zadnjič spremenjena z Direktivo 2010/78/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o spremembi direktiv 98/26/ES, 2002/87/ES, 2003/6/ES, 2003/41/ES, 2003/71/ES, 2004/39/ES, 2004/109/ES, 2005/60/ES, 2006/48/ES, 2006/49/ES in 2009/65/ES glede pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 120); v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2006/48/ES, v obsegu, v kakršnem se uporablja za borznoposredniške družbe, in
11. Direktiva 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, in o spremembi Direktive 2001/34/ES (UL L št. 390 z dne 31. 12. 2004, str. 38), zadnjič spremenjena z Direktivo 2013/50/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o spremembi Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na organiziranem trgu, Direktive 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje, ter Direktive Komisije 2007/14/ES o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Direktive 2004/109/ES (UL L št. 294 z dne 6. 11. 2013, str. 13); v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/109/ES, in
12. Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L št. 176 z dne 27. 6. 2013, str. 338; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2013/36/EU), v delu, ki se nanaša na borznoposredniške družbe.
13. Direktiva 2006/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o kapitalski ustreznosti investicijskih podjetij in kreditnih institucij (UL L št. 177 z dne 30. 6. 2006, str. 201), zadnjič spremenjena z Direktivo 2010/78/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o spremembi direktiv 98/26/ES, 2002/87/ES, 2003/6/ES, 2003/41/ES, 2003/71/ES, 2004/39/ES, 2004/109/ES, 2005/60/ES, 2006/48/ES, 2006/49/ES in 2009/65/ES glede pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 120); v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2006/49/ES.
(2) S tem zakonom se podrobneje ureja izvajanje teh uredb Evropske skupnosti:
1. Uredbe Komisije (ES) št. 2273/2003 z dne 22. decembra 2003 o izvajanju Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta o izjemah za programe odkupa in stabilizacijo finančnih instrumentov (UL L št. 336 z dne 23. 12. 2003, str. 33; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2273/2003) in
2. Uredbe Komisije (ES) št. 809/2004 z dne 29. aprila 2004 o izvajanju Direktive 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta o informacijah, ki jih vsebujejo prospekti, in o obliki prospektov, vključitvi informacij s sklicevanjem in objavi teh prospektov in razširjanju oglaševanj (UL L št. 149 z dne 30. 4. 2004, str. 1), spremenjena z Uredbo Komisije št. 1787/2006 z dne 4. decembra 2006 (UL L št. 337 z dne 5. 12. 2006, str. 17) – v nadaljnjem besedilu: Uredba 809/2004).
(2) S tem zakonom se podrobneje ureja izvajanje naslednjih uredb Evropske unije:
1. Uredbe Komisije (ES) št. 2273/2003 z dne 22. decembra 2003 o izvajanju Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta o izjemah za programe odkupa in stabilizacijo finančnih instrumentov (UL L št. 336 z dne 23. 12. 2003, str. 33; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2273/2003),
2. Uredbe Komisije (ES) št. 809/2004 z dne 29. aprila 2004 o izvajanju Direktive 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta o informacijah, ki jih vsebujejo prospekti, in o obliki prospektov, vključitvi informacij s sklicevanjem in objavi teh prospektov in razširjanju oglaševanj (UL L št. 149 z dne 30. 4. 2004, str. 1), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/1604 z dne 12. junija 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 809/2004 o izvajanju Direktive 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede elementov v zvezi s prospekti in oglaševanjem (UL L št. 249 z dne 25. 9. 2015, str. 1); v nadaljnjem besedilu: Uredba 809/2004,
3. Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L št. 176 z dne 27. 6. 2013, str. 1), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/62 z dne 10. oktobra 2014 o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s količnikom finančnega vzvoda (UL L št. 11 z dne 17. 1. 2015, str. 37); v nadaljnjem besedilu: Uredba 575/2013/EU,
4. Uredbe (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L št. 257 z dne 28. 8. 2014, str. 1); v nadaljnjem besedilu: Uredba 909/2014/EU.

(1) V tem zakonu so uporabljene naslednje kratice drugih zakonov:
1. ZBan-1 je Zakon o bančništvu (Uradni list RS, št. 99/10 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11– ZPlaSS-B, 35/11 in 52/11 – popr.),
2. ZFK je Zakon o finančnih konglomeratih (Uradni list RS, št. 43/06),
3. ZGD-1 je Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 100/11 – sklep US in 32/12),
4. ZISDU-2 je Zakon o investicijskih družbah in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 77/11 in 10/12 – ZPre-1C),«
5. ZIN je Zakon o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo),
6. ZNVP je Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih (Uradni list RS, št. 2/07 – uradno prečiščeno besedilo, 67/07 – ZTFI (100/07 popr.), 58/09 in 78/11),
7. ZPre-1 je Zakon o prevzemih (Uradni list RS, št. 79/06, 67/07– ZTFI, 1/08, 68/08, 35/11 – ORZPre75 in 55/11 – sklep US),
8. ZUP je Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 47/09 – odločba US, 48/09 in 8/10),
9. ZUS-1 je Zakon o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10).
(1) V tem zakonu so uporabljene naslednje kratice drugih zakonov:
1. ZBan-2 je zakon, ki ureja bančništvo,
2. ZFK je zakon, ki ureja finančne konglomerate,
3. ZGD-1 je zakon, ki ureja gospodarske družbe,
4. ZISDU-3 je zakon, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje,
5. ZIN je zakon, ki ureja inšpekcijski nadzor,
6. ZPre-1 je zakon, ki ureja prevzeme,
7. ZUP je zakon, ki ureja splošni upravni postopek,
8. ZUS-1 je zakon, ki ureja upravni spor,
9. ZUAIS je zakon, ki ureja upravljavce alternativnih investicijskih skladov.
(2) V tem zakonu so za predpise EU, poleg skrajšanih naslovov, navedenih v 2. členu tega zakona, uporabljeni še:
1. Direktiva 78/660/EGS je Četrta direktiva Sveta 78/660/EGS z dne 25. julija 1978 o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe (UL L št. 222 z dne 14. 8. 1978, str. 11, s spremembami),
2. Direktiva 83/349/EGS je Sedma direktiva Sveta 83/349/EGS z dne 13. junija 1983 o konsolidiranih računovodskih izkazih (UL L št. 193 z dne 18. 7. 1983, s spremembami),
3. Direktiva 2009/65/ES je Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L št. 302 z dne 17. 11. 2009, str. 32),
4. Direktiva 94/19/ES je Direktiva 94/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o sistemih zajamčenih vlog (UL L št. 135 z dne 31. 5. 1994, str. 5),
5. Direktiva 2001/24/ES je Direktiva 2001/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. aprila 2001 o reorganizaciji in prenehanju kreditnih institucij (UL L št. 125 z dne 5. 5. 2001, str. 15),
6. Uredba 1606/2002/ES je Uredba (ES) št. 1606/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (UL L št. 243 z dne 11. 9. 2002, str. 1),
7. Uredba 1095/2010/ES je Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 84) in
8. Uredba 1092/2010/ES je Uredba (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 1).
(3) Kratica EU pomeni Evropsko unijo.

(1) Pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo enak pomen kot pojmi, opredeljeni v naslednjih določbah ZFK:
1. zavarovalnica v 2. točki 2. člena,
2. pozavarovalnica v 3. točki 2. člena,
3. pokojninska družba v 4. točki 2. člena,
4. družba za upravljanje v 6. točki 2. člena,
5. skupina v 14. točki 2. člena in
6. mešani finančni holding v 7. členu.
(2) Pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo enak pomen kot pojmi, opredeljeni v naslednjih določbah ZBan-1, če za posamezen primer ni določeno drugače:
1. finančne storitve v 6. členu,
2. bančne storitve v 7. členu,
3. pomožne storitve v 9. členu,
4. vzajemno priznane finančne storitve v 10. členu,
5. dodatne finančne storitve v 11. členu,
6. druge finančne storitve v 12. členu,
7. banka v prvem in četrtem odstavku 13. člena,
8. kreditna institucija v tretjem odstavku 13. člena,
9. lokalno podjetje v drugem odstavku 14. člena,
10. institucija v tretjem odstavku 14. člena,
11. finančna institucija v prvem odstavku 15. člena,
12. posebna finančna institucija v drugem odstavku 15. člena,
13. finančna družba v petem odstavku 15. člena,
14. družba za pomožne storitve v 17. členu,
15. država članica v prvem odstavku 18. člena,
16. tretja država v drugem odstavku 18. člena,
17. oseba države članice ali tretje države v tretjem odstavku 18. člena,
18. nadzorovana finančna družba v prvem odstavku 19. člena,
19. država sedeža finančne družbe in država gostiteljica v 20. členu,
20. centralna banka v 21. členu,
21. Komisija v 22. členu,
22. kvalificirani delež v 23. členu,
24. nadrejena oseba in podrejena družba v 25. členu,
25. obvladovanje v 27. členu,
26. tesna povezanost v 28. členu,
28. skupina povezanih oseb v prvem odstavku 30. člena,
29. ožji družinski član v drugem odstavku 30. člena,
30. bančna skupina v 31. členu in
(3) Za namen opredelitve pojmov »finančni holding«, »mešani poslovni holding«, »nadrejeni finančni holding države članice« in »EU nadrejeni finančni holding« se smiselno uporabljajo prvi in drugi odstavek 16. člena ter drugi in četrti odstavek 26. člena ZBan-1.
(4) Pri smiselni uporabi določb ZBan-1 iz tretjega odstavka tega člena se namesto pojma »kreditna institucija« uporablja pojem »institucija«.
(5) Pojem zavarovalni holding ima pomen, opredeljen v zakonu, ki ureja zavarovalništvo.
(1) Pomen pojmov »pokojninska družba«, »družba za upravljanje« in »skupina« je določen v ZFK.
(2) Pomen pojma »upravljavec alternativnih investicijskih skladov« (v nadaljnjem besedilu: AIS) je opredeljen v 19. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU, in pomeni upravljavca AIS iz 9. člena ZUAIS.
(3) Če za posamezen primer ni določeno drugače, je pomen pojmov »finančne storitve«, »bančne storitve«, »pomožne storitve«, »vzajemno priznane finančne storitve«, »dodatne finančne storitve«, »druge finančne storitve«, »banka«, »finančna družba«, »država članica«, »tretja država«, »Komisija«, »ožji družinski član«, »bančna skupina«, »upravljalni organ«, »višje vodstvo«, »sistemsko tveganje« in »modelsko tveganje« določen v ZBan-2.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek imajo pojmi iz 5. in 6. poglavja tega zakona pomen, kot je opredeljen v 4. členu Uredbe 575/2013/EU.
(5) Za opredelitev pojmov »finančni holding«, »mešani poslovni holding«, »nadrejeni finančni holding države članice« in »EU nadrejeni finančni holding« se smiselno uporabljata tretja in četrta alineja 11. točke prvega odstavka 7. člena ZBan-2.
(6) Pomen pojma »zavarovalni holding« je opredeljen v zakonu, ki ureja zavarovalništvo.
(7) Pomen pojmov »nematerializiran vrednostni papir« in »račun nematerializiranih vrednostnih papirjev« je določen v zakonu, ki ureja nematerializirane vrednostne papirje.
(8) Država sedeža finančne družbe je država, v kateri je finančna družba pridobila ustrezno dovoljenje za opravljanje finančnih storitev, država gostiteljica pa je država, ki ni država sedeža družbe in v kateri je družba ustanovila podružnico ali v kateri neposredno opravlja finančne storitve.
(9) Nadzorovana finančna družba je finančna družba, nad katero opravlja nadzor nadzorni organ države sedeža finančne družbe.
(10) Oseba države članice je oseba države členice, ki je fizična oseba in ima v tej državi članici prebivališče, ali pravna oseba, ki ima sedež na območju te države članice.
(11) Oseba tretje države je oseba posamezne tretje države, ki je fizična oseba in ima v tej tretji državi prebivališče, ali pravna oseba, ki ima sedež na območju te tretje države.
(12) Pojem »Pomembna borznoposredniška družba« pomeni borznoposredniško družbo, ki jo kot pomembno opredeli agencija na podlagi tega zakona v zvezi z uveljavljanjem zahtev, ki jih za pomembne borznoposredniške družbe določa ta zakon. Agencija opredeli podrobnejša merila za določitev pomembne borznoposredniške družbe iz prejšnjega stavka v zvezi z uveljavljanjem določenih zahtev, ki jih za pomembne borznoposredniške družbe določa ta zakon ali Uredba 575/2013/EU. Pri določanju podrobnejših meril za pomembne borznoposredniške družbe agencija upošteva:
1. velikost in notranjo organiziranost borznoposredniške družbe,
2. naravo, obseg in zapletenost dejavnosti, ki jih borznoposredniška družba opravlja,
3. sistemski pomen borznoposredniške družbe.

(1) Pomožne investicijske storitve so:
1. hramba in vodenje finančnih instrumentov za račun strank, ki vključuje tudi:
– skrbništvo in sorodne storitve, kakršne so upravljanje denarnih in drugih vrst zavarovanja,
– storitve vodenja računov nematerializiranih vrednostnih papirjev strank,
2. dajanje posojil vlagateljem oziroma vlagateljicam (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), da bi ti lahko opravili enega ali več poslov s finančnimi instrumenti, če je investicijsko podjetje, ki daje posojilo, udeleženo pri teh poslih,
3. svetovanje podjetjem glede kapitalske sestave, poslovne strategije in sorodnih zadev ter svetovanje in storitve v zvezi z združitvijo in nakupi podjetij,
4. menjalniške storitve, če jih investicijsko podjetje opravlja v zvezi z investicijskimi storitvami,
5. investicijske raziskave in finančne analize ali druge oblike splošnih priporočil v zvezi s posli s finančnimi instrumenti,
6. storitve v zvezi z izvedbo prve oziroma nadaljnje prodaje finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa,
7. storitve in posli enake vrste kakor investicijske ali pomožne investicijske storitve, ki se nanašajo na osnovne instrumente izvedenih finančnih instrumentov iz 5., 6., 7., 10. ali 11. točke drugega odstavka 7. člena tega zakona, če so povezane z investicijskimi ali pomožnimi investicijskimi storitvami.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se pri uporabi določb 5., 6. in 8. poglavja tega zakona uporablja pojem pomožne investicijske storitve v pomenu, opredeljenem v drugem odstavku 9. člena ZBan-1.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek so pri uporabi določb 5., 6. in 8. poglavja tega zakona »pomožne investicijske storitve« upravljanje premoženja investicijskega podjetja, vodenje zbirk podatkov, vključno z osebnimi podatki, ali opravljanje podobnih poslov, ki se izvajajo kot podpora opravljanju storitev enega ali več investicijskih podjetij.

(1) Investicijsko podjetje je pravna oseba, ki profesionalno kot svojo redno dejavnost opravlja investicijske storitve za druge osebe ali investicijske posle.
(2) Borznoposredniška družba je investicijsko podjetje s sedežem v Republiki Sloveniji, ki ni banka in ki je pridobilo dovoljenje agencije za opravljanje investicijskih storitev in poslov.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se pri določbah 5., 6. in 8. poglavja tega zakona uporablja pojem investicijsko podjetje v pomenu, opredeljenem v prvem odstavku 14. člena ZBan-1 4. točki drugega odstavka 8. člena ZBan-2.
(4) Borzni posrednik oziroma borzna posrednica (v nadaljnjem besedilu: borzni posrednik) je fizična oseba, ki ima dovoljenje agencije za opravljanje poslov borznega posrednika in ki za borznoposredniško družbo na podlagi zaposlitve ali na drugi pravni podlagi opravlja posle, zajete v investicijskih storitvah, ki jih za svoje stranke opravlja borznoposredniška družba.
(5) Združenje borznih članov je združenje, ki je ustanovljeno kot gospodarsko interesno združenje po ZGD-1 in v katero se združujejo borznoposredniške družbe in banke, ki v skladu s tem zakonom opravljajo investicijske storitve in posle.
(6) Mala borznoposredniška družba je borznoposredniška družba:
1. ki opravlja samo te investicijske storitve:
– posredovanje naročil v zvezi s prenosljivimi vrednostnimi papirji ali enotami kolektivnih naložbenih podjemov osebam iz 32. člena tega zakona ali družbam za upravljanje ali
– investicijsko svetovanje, in
2. katere letni prihodki ne presegajo 750.000 eurov.

(1) Centralni register je centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev iz prvega odstavka 3. člena ZNVP in ima položaj centralnega depoja.
(2) Centralna klirinškodepotna družba je delniška družba, ki vodi centralni register.
(3) Nematerializirani vrednostni papir, vpisan v centralnem registru, je nematerializirani vrednostni papir po prvem odstavku 2. člena ZNVP.
(4) Račun nematerializiranih vrednostnih papirjev, vpisanih v centralni register, je račun nematerializiranih vrednostnih papirjev iz 17. člena ZNVP.
(1) Centralni register je centralni register, kakor ga opredeljuje zakon, ki ureja nematerializirane vrednostne papirje. Centralni register ima položaj centralnega depoja.
(2) Centralna klirinškodepotna družba je centralno depotna družba, kakor jo opredeljuje zakon, ki ureja nematerializirane vrednostne papirje.

Poravnava poslov s finančnimi instrumenti je skup vseh dejanj, ki so potrebna za izpolnitev obveznosti iz poslov, katerih predmet so finančni instrumenti.
Poravnava pomeni poravnavo, kakor je opredeljena v 7. točki prvega odstavka 2. člena Uredbe 909/2014/EU.

Investicijska skupina je skupina po 14. točki 2. člena ZFK, ki ni bančna skupina po 31. členu ZBan-1 1. točki prvega odstavka 7. člena ZBan-2 in znotraj katere ima vsaj ena družba položaj:
1. investicijskega podjetja, ki je nadrejeno ali udeleženo v vsaj eni drugi kreditni ali finančni instituciji, ali
2. nadrejenega finančnega holdinga,
– ki mu je podrejeno vsaj eno investicijsko podjetje in
– ki mu ni podrejena nobena kreditna institucija.

(1) Izdajatelj je oseba, ki izda ali namerava izdati vrednostne papirje.
(1) Izdajatelj je oseba, ki izda ali namerava izdati vrednostne papirje, s katerimi se trguje na organiziranih trgih. Za izdajatelja potrdil o deponiranju vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje na organiziranem trgu, se šteje izdajatelj vrednostnih papirjev.
(2) Ponudnik oziroma ponudnica (v nadaljnjem besedilu: ponudnik) je oseba, ki ponuja vrednostne papirje javnosti.

Družba z zmanjšano tržno kapitalizacijo je družba, ki kotira na organiziranem trgu in je imela povprečno tržno kapitalizacijo manj kot 100.000.000 eurov na podlagi kotacij ob zaključku leta za prejšnja tri koledarska leta.

Mala in srednje velika podjetja so gospodarske družbe, ki glede na svoj zadnji letni računovodski izkaz ali konsolidirani računovodski izkaz izpolnjujejo najmanj dve od naslednjih treh meril:
– povprečno število zaposlenih v poslovnem letu je manj kot 250,
– celotna bilanca stanja ne presega 43.000.000 eurov,
– letni čisti prihodek ne presega 50.000.000 eurov.

(1) V Republiki Sloveniji lahko investicijske storitve in posle opravlja:
1. borznoposredniška družba, ki za to pridobi dovoljenje agencije,
2. investicijsko podjetje države članice, ki ni banka ali posebna finančna institucija in ki v skladu s tem zakonom ustanovi podružnico v Republiki Sloveniji oziroma je v skladu s tem zakonom upravičena neposredno opravljati investicijske storitve in posle v Republiki Sloveniji,
3. podružnica investicijskega podjetja tretje države, ki ni banka in ki pridobi dovoljenje agencije za ustanovitev.
3. investicijsko podjetje tretje države, ki ni banka in ki pridobi dovoljenje agencije za ustanovitev podružnice v Republiki Sloveniji.
(2) V Republiki Sloveniji lahko investicijske storitve in posle opravlja tudi:
1. banka, ki za to pridobi dovoljenje Banke Slovenije,
2. banka ali posebna finančna institucija države članice, ki v skladu z ZBan-1 ustanovi podružnico v Republiki Sloveniji oziroma je v skladu z ZBan-1 upravičena neposredno opravljati investicijske storitve in posle v Republiki Sloveniji,
3. podružnica banke tretje države, ki pridobi dovoljenje Banke Slovenije za ustanovitev in je v skladu z ZBan-1 upravičena opravljati investicijske storitve in posle.
2. banka ali posebna finančna institucija države članice, ki v skladu z ZBan-2 ustanovi podružnico v Republiki Sloveniji oziroma je v skladu z ZBan-2 upravičena neposredno opravljati investicijske storitve in posle v Republiki Sloveniji,
3. banka tretje države, ki v skladu z ZBan-2 pridobi dovoljenje za ustanovitev podružnice v Republiki Sloveniji ter je v skladu z ZBan-2 upravičena opravljati investicijske storitve in posle.
(3) V Republiki Sloveniji lahko investicijske storitve v zvezi z upravljanjem MTF opravlja tudi upravljavec organiziranega trga, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka tega člena.
(4) Nihče drug razen oseb iz prvega do tretjega odstavka tega člena ne sme opravljati investicijskih storitev in poslov.
(5) Četrti odstavek tega člena se ne uporablja za osebe iz prvega odstavka 34. člena tega zakona glede storitev in poslov, na katere se nanašajo izjeme, ki jih določa navedeni člen.

(1) Za banke, ki v skladu s 1. točko drugega odstavka 32. člena tega zakona opravljajo investicijske storitve in posle v Republiki Sloveniji, se smiselno uporabljajo naslednje določbe tega zakona:
1. za prenehanje opravljanja investicijskih storitev in poslov: tretji in četrti odstavek 159. člena,
2. za izdajo dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev in poslov:
– 2. in 4. točka 165. člena,
– 5. točka prvega odstavka ter tretji in četrti odstavek 167. člena,
3. določbe 7. poglavja razen 204. člena, četrtega odstavka 238. člena, tretjega odstavka 245. člena in drugega odstavka 267. člena,
4. peti odstavek 301. člena, 302. in 303. člen,
5. določbe 9. poglavja, ki se nanašajo na člane borze,
6. določbe 11. poglavja, ki se nanašajo na člane centralne klirinškodepotne družbe,
7. določbe 12. poglavja, in
8. določbe 15. poglavja, ki se nanašajo na kršitev določb, ki se uporabljajo za banke.
(2) Za banke in posebne finančne institucije držav članic, ki v skladu z 2. točko drugega odstavka 32. člena tega zakona opravljajo investicijske storitve in posle v Republiki Sloveniji, se smiselno uporabljajo določbe predpisov iz drugega in tretjega odstavka 178. člena tega zakona.
(3) Za banke tretjih držav, ki v skladu s 3. točko drugega odstavka 32. člena tega zakona opravljajo investicijske storitve in posle v Republiki Sloveniji, se smiselno uporabljajo določbe predpisov iz prvega in drugega odstavka 184. člena tega zakona.
(4) Pri smiselni uporabi določb iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se:
1. namesto pojma »borznoposredniška družba« uporablja pojem »banka« oziroma »posebna finančna institucija«,
2. namesto pojma »agencija« uporablja pojem »Banka Slovenije« razen pri uporabi:
– določb, ki pooblaščajo agencijo za izdajo predpisov,
– določb 7. poglavja tega zakona in
– petega odstavka 301. člena, 302. in 303. člena tega zakona.
(5) Za izdajo dovoljenj za opravljanje investicijskih storitev in poslov ter za nadzor nad opravljanjem investicijskih storitev in poslov, ki jih opravlja banka ali posebna finančna institucija iz drugega odstavka 32. člena tega zakona, se uporabljajo določbe ZBan-1 ZBan-2, če ni v šestem do osmem odstavku tega člena določeno drugače.
(6) Nadzor nad poslovanjem banke, banke in posebne finančne institucije držav članic in banke tretje države glede investicijskih storitev in poslov opravlja agencija v sodelovanju z Banko Slovenije.
(7) Pri opravljanju nadzora po šestem odstavku tega člena lahko agencija izreče naslednje nadzorne ukrepe:
1. odredi odpravo kršitev,
2. izreče dodatne nadzorne ukrepe iz 302. člena tega zakona,
3. izda priporočilo ali opozorilo.
(8) Če agencija pri opravljanju nadzora po šestem odstavku tega člena ugotovi, da obstaja razlog za odvzem dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev in poslov, mora o tem obvestiti Banko Slovenije.
(9) Prvi do osmi odstavek tega člena se ne uporabljajo za banko, banko in posebno finančno institucijo države članice in banko tretje države, ki ima položaj osebe iz 34. člena tega zakona.

(1) Določbe tega zakona o opravljanju investicijskih storitev in poslov se ne uporabljajo za:
1. zavarovalnice in pozavarovalnice,
2. osebe, ki opravljajo investicijske storitve izključno za svoje nadrejene družbe, za svoje podrejene družbe ali za druge podrejene družbe svojih nadrejenih družb,
3. osebe, ki opravljajo investicijske storitve občasno pri opravljanju svoje redne dejavnosti ali poklica, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– opravljanje te dejavnosti ali poklica je urejeno s pravili, določenimi z zakonom, drugim predpisom ali kodeksom etike, in
– pravila iz prejšnje alineje ne prepovedujejo opravljanja investicijskih storitev,
4. osebe, ki poslujejo samo za svoj račun, razen, če:
– nastopajo kot vzdrževalci trga ali
– organizirano, redno in sistematično poslujejo za svoj račun zunaj organiziranega trga ali MTF in pri tem zagotavljajo sistem, dostopen tretjim osebam, zato da se sklenejo posli s temi osebami,
5. osebe, ki opravljajo investicijske storitve, ki zajemajo samo upravljanje programov udeležbe zaposlenih,
6. osebe, ki opravljajo investicijske storitve, ki zajemajo samo upravljanje programov udeležbe zaposlenih in zagotavljanje investicijskih storitev izključno za lastne nadrejene družbe, za lastne podrejene družbe ali za druge podrejene družbe lastnih nadrejenih družb,
7. člane evropskega sistema centralnih bank (v nadaljnjem besedilu: ESCB) in druge nacionalne subjekte, ki opravljajo podobne naloge, ter druge osebe javnega prava, ki so odgovorne za upravljanje javnega dolga ali posredujejo pri tem upravljanju,
8. investicijske sklade po zakonu, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, ter pokojninske sklade po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ali druge kolektivne naložbene podjeme in pokojninske sklade, ne glede na to, ali so usklajeni na ravni EU ali ne, ter skrbnike oziroma skrbnice in upravljavce takih podjemov,
9. osebe, ki poslujejo s finančnimi instrumenti za svoj račun ali opravljajo investicijske storitve v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago ali pogodbami na izvedene instrumente iz 10. in 11. točke prvega odstavka 7. člena tega zakona za stranke iz svoje redne dejavnosti, če:
– opravljanje teh storitev po presoji glede na celotno skupino pomeni pomožno dejavnost njihovi redni dejavnosti in
– redna dejavnost teh oseb oziroma skupine, v katero so vključene, ni opravljanje investicijskih storitev po tem zakonu,
10. osebe, ki opravljajo investicijsko svetovanje v zvezi z opravljanjem drugih storitev v okviru svoje redne dejavnosti ali poklica, če:
– se za te druge storitve ne uporabljajo določbe tega zakona o opravljanju investicijskih storitev in poslov ter
– za tako investicijsko svetovanje ne zaračunavajo posebnega plačila,
11. osebe, katerih redno dejavnost predstavlja poslovanje s finančnimi instrumenti na blago oziroma izvedenimi finančnimi instrumenti na blago za svoj račun, razen če so vključene v skupino, katere osnovna dejavnost je opravljanje investicijskih storitev,
12. osebe, ki imajo položaj lokalnega podjetja po drugem odstavku 14. člena ZBan-1.
12. osebe, ki imajo položaj lokalnega podjetja po 4. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU.
(2) Pravila o opravljanju investicijskih storitev in poslov, določena s tem zakonom, se ne uporabljajo za opravljanje storitev s položajem nasprotne stranke pri poslih, ki jih izvajajo državni organi ali osebe javnega prava v zvezi z upravljanjem javnega dolga ali člani ESCB, ki opravljajo svoje naloge v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 7/04) in statutom ESCB in Evropske centralne banke (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 7/04) ali ki opravljajo enakovredne naloge v skladu s predpisi drugih držav članic.
(3) Agencija predpiše podrobnejša merila o tem, kdaj se dejavnost za namene 3., 9. in 11. točke prvega odstavka tega člena opravlja kot pomožna dejavnost k redni dejavnosti na ravni skupine in kdaj se dejavnost opravlja občasno v okviru druge redne dejavnosti.

(1) Za malo borznoposredniško družbo se ne uporabljajo:
1. 152. do 160. člen 152. in 153. člen ter 154. do 160. člen, drugi in tretji odstavek 161. člena, 2. in 3. točka 165. člena, 2. do 4. točka prvega odstavka in drugi odstavek 167. člena,
2. pododdelka 4.2.3 in 4.2.4 ter
3. 5., 6. in 12. poglavje tega zakona.
(2) Ne glede na 149. člen tega zakona je mala borznoposredniška družba lahko organizirana tudi kot samostojni podjetnik posameznik oziroma samostojna podjetnica posameznica (v nadaljnjem besedilu: podjetnik) ali kot osebna družba.
(3) Mala borznoposredniška družba ne sme opravljati nobenih drugih dejavnosti razen investicijskih storitev iz šestega odstavka 11. člena tega zakona ali dodatnih finančnih storitev iz 1. točke prvega odstavka 11. člena ZBan-1 6. člena ZBan-2.
(4) Mala borznoposredniška družba ne sme sprejeti v hrambo denarnega dobroimetja in finančnih instrumentov strank ter se tudi ne sme zadolževati pri svojih strankah.
(5) Mala borznoposredniška družba mora imeti kritje svoje odgovornosti za škodo v razmerju do svojih strank na podlagi zavarovanja profesionalne odgovornosti, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1. zavarovanje je sklenjeno z zavarovalnico, ki je v skladu z zakonom, ki ureja zavarovalništvo, upravičena opravljati zavarovalne posle v Republiki Sloveniji,
2. zavarovalna vsota ne sme biti nižja od 1.000.000 eurov za posamezno odškodninsko terjatev in ne nižja od 1.500.000 eurov za vse odškodninske terjatve v posameznem letu,
3. po zavarovalni pogodbi se za zavarovanje uporablja pravo Republike Slovenije,
4. po zavarovalni pogodbi je stranka male borznoposredniške družbe kot zavarovanec oziroma zavarovanka upravičena uveljavljati zahtevek na podlagi svoje odškodninske terjatve do te družbe neposredno proti zavarovalnici.

(1) V zvezi z naslednjimi izdajami dolžniških vrednostnih papirjev, ki:
1. se glasijo na znesek, ki ni manjši od zneska 1.000 eurov ali od zneska v drugi valuti, ki je skoraj enak znesku 1.000 eurov, ali
2. vsebujejo enostransko oblikovalno upravičenje, z uresničitvijo katerega imetnik pridobi pravico zahtevati katere koli prenosljive vrednostne papirje ali plačilo denarnega zneska, pod pogojem, da izdajatelj dolžniških vrednostnih papirjev ni hkrati izdajatelj osnovnega vrednostnega papirja ali oseba, ki pripada isti skupini kot izdajatelj osnovnega vrednostnega papirja, je matična država članica izdajatelja tista država članica, ki jo izbere izdajatelj, ponudnik oziroma oseba, ki zahteva uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu, med naslednjimi državami članicami:
– država članica, v kateri ima izdajatelj registriran svoj sedež,
– država članica, v kateri so vrednostni papirji uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu ali se taka uvrstitev zahteva, ali
– država članica, v kateri se vrednostni papirji ponujajo javnosti.
(2) V zvezi z izdajo vrednostnih papirjev izdajatelja, ki ima položaj osebe države članice, razen izdaj iz prvega odstavka tega člena, je matična država članica izdajatelja država članica, v kateri ima izdajatelj registriran svoj sedež.
(3) V zvezi z izdajami vrednostnih papirjev izdajatelja, ki ima položaj osebe tretje države, razen izdaj iz prvega odstavka tega člena, je matična država članica izdajatelja tista država članica, ki jo izbere izdajatelj, ponudnik oziroma oseba, ki zahteva uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu, med naslednjima državama članicama:
– država članica, v kateri so bili vrednostni papirji ponujeni javnosti prvič po 1. juliju 2005, ali
– država članica, v kateri je bila dana zahteva za uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu prvič po 1. juliju 2005 26. novembru 2013.
(4) Če izdajatelj, ponudnik oziroma oseba, ki zahteva uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu ob prvi ponudbi javnosti oziroma vložitvi prve zahteve za uvrstitev v trgovanje na organiziranem trgu iz tretjega odstavka tega člena, ni izbral matične države članice izdajatelja, je matična država članica izdajatelja tista država članica, ki jo pozneje med državami članicami iz tretjega odstavka tega člena izbere izdajatelj.
(5) Če ob prvi ponudbi javnosti oziroma vložitvi prve zahteve za uvrstitev v trgovanje na organiziranem trgu iz tretjega odstavka tega člena matična država članica izdajatelja ni bila določena po izbiri izdajatelja, lahko izdajatelj pozneje med državami članicami iz tretjega odstavka tega člena izbere drugo matično državo članico izdajatelja.
(6) Država članica gostiteljica je država članica, v kateri je bila dana ponudba vrednostnih papirjev javnosti oziroma v kateri je bila vložena zahteva za uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu, če je ta različna od matične države članice izdajatelja.

(1) 2. poglavje tega zakona se ne uporablja za naslednje vrednostne papirje:
1. enote kolektivnih naložbenih podjemov razen podjema zaprtega tipa,
2. dolžniške vrednostne papirje, katerih izdajatelj je:
– država članica,
– organ regionalne ali lokalne oblasti države članice,
– javna mednarodna organizacija, katerih član je ena ali več držav članic,
– Evropska centralna banka ali centralna banka države članice,
3. delnice oziroma druge vrednostne papirje, ki predstavljajo deleže v kapitalu centralne banke države članice,
4. vrednostne papirje, glede katerih za izpolnitev obveznosti, vsebovanih v njih, nepogojno in nepreklicno jamči država članica ali organ regionalne ali lokalne oblasti države članice,
5. dolžniške vrednostne papirje, ki jih stalno ali ponavljajoče se izdaja banka, če izpolnjujejo te pogoje:
– nimajo značilnosti podrejenih ali zamenljivih vrednostnih papirjev,
– imetniku ne dajejo pravice do vpisa ali pridobitve drugih vrst vrednostnih papirjev in niso povezani z izvedenimi finančnimi instrumenti,
– izkazujejo sprejem depozita iz drugega odstavka 8. člena ZBan-1 in
– izkazujejo sprejem depozita iz prvega odstavka 94. člena ZBan-2 in
– terjatev imetnika, vsebovana v vrednostnem papirju, je predmet jamstva za vloge po Direktivi 94/19/EGS,
6. dolžniške vrednostne papirje, ki jih stalno ali ponavljajoče se izdaja banka, če je vsota vseh kupnin, ki jih izdajatelj prejme pri prodaji (v nadaljnjem besedilu: skupna prodajna cena) zanje v EU v 12-mesečnem obdobju manjša od 75.000.000 eurov in če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– nimajo značilnosti podrejenih ali zamenljivih vrednostnih papirjev in
– imetniku ne dajejo pravice do vpisa ali pridobitve drugih vrst vrednostnih papirjev in niso povezani z izvedenimi finančnimi instrumenti.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena je izdajatelj, ponudnik ali oseba, ki zahteva uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu, v zvezi z vrednostnimi papirji iz 2., 4. ali 6. točke prvega odstavka tega člena upravičen izdelati prospekt v skladu z oddelkom 2.3 tega zakona, če se ti vrednostni papirji ponujajo javnosti ali če se zahteva njihova uvrstitev v trgovanje na organiziranem trgu.

(1) Posebna pravila, določena v tem členu, se uporabljajo za naslednje vrste vrednostnih papirjev:
1. za dolžniške vrednostne papirje, vključno z nakupnimi boni, ki se izdajajo na podlagi ponudbenega programa, in
2. za dolžniške vrednostne papirje, ki jih banka stalno ali ponavljajoče se izdaja:
– če se vplačila v zvezi z izdajo teh vrednostnih papirjev po pravu, ki se uporablja za te vrednostne papirje, nalagajo v premoženje, ki zagotavlja zadostno kritje za izpolnitev vseh obveznosti banke izdajateljice, ki izhajajo iz teh vrednostnih papirjev do njihove dospelosti, in
– če je v primeru insolventnosti banke izdajateljice premoženje iz prejšnje alinee namenjeno prednostnemu poplačilu glavnice in zapadlih obresti iz teh vrednostnih papirjev, ne da bi bila s tem izključena uporaba Direktive 2001/24/ES.
(2) Izdajatelj, ponudnik oziroma vlagatelj zahteve za uvrstitev vrednostnih papirjev iz prvega odstavka tega člena v trgovanje na organiziranem trgu lahko prospekt namesto po 55. členu tega zakona sestavi kot osnovni prospekt, ki vsebuje vse potrebne informacije glede izdajatelja in vrednostnih papirjev, ki bodo predmet ponudbe javnosti oziroma uvrstitve v trgovanje na organiziranem trgu.
(3) Informacije, vsebovane v osnovnem prospektu, morajo biti v skladu z 80. členom tega zakona dopolnjene, če je to potrebno, z novejšimi informacijami o izdajatelju in vrednostnih papirjih, ki bodo predmet ponudbe javnosti oziroma uvrstitve v trgovanje na organiziranem trgu.
(4) Če niti v osnovnem prospektu niti v dodatkih k prospektu niso vključeni končni pogoji ponudbe, ki vsebujejo informacije o vrednostnih papirjih, morajo biti ti dani na razpolago vlagateljem in predloženi agenciji oziroma pristojnemu nadzornemu organu matične države članice ter posredovani pristojnemu nadzornemu organu države članice gostiteljice, ko je dana ponudba javnosti, in sicer kakor hitro je mogoče in, če je le mogoče, pred začetkom te ponudbe oziroma pred uvrstitvijo vrednostnih papirjev v trgovanje. V primerih iz prvega stavka tega odstavka se uporablja 1. točka prvega odstavka 59. člena tega zakona.
(5) Sporočilo o končnih pogojih ponudbe, ki je dano v skladu s prejšnjim odstavkom, ne more nadomestiti dodatka k prospektu, kot je opredeljen z 80. členom tega zakona.
(4) Če niti v osnovnem prospektu niti v dodatkih k prospektu niso vključeni končni pogoji ponudbe, ki vsebujejo informacije o vrednostnih papirjih, morajo biti ti dani na razpolago vlagateljem in predloženi agenciji oziroma pristojnemu nadzornemu organu matične države članice, ki jih posreduje pristojnim nadzornim organom držav članic gostiteljic, ko je dana ponudba javnosti, in sicer kakor hitro je mogoče in, če je le mogoče, pred začetkom veljavnosti te ponudbe oziroma pred uvrstitvijo vrednostnih papirjev v trgovanje. Agencija sporoči končne pogoje ESMA. Končni pogoji se ne uporabljajo za dopolnitev osnovnega prospekta in lahko vsebujejo samo informacije, ki se nanašajo na pojasnilo o vrednostnih papirjih. V primerih iz prvega stavka tega odstavka se uporablja 1. točka prvega odstavka 59. člena tega zakona.

(1) Prospekt mora vsebovati podatke o vseh osebah, ki so odgovorne za pravilnost in popolnost informacij, vsebovanih v prospektu, in sicer najmanj o naslednjih osebah glede na namen priprave prospekta:
1. o izdajatelju in članih njegovih organov vodenja ali nadzora,
2. o ponudniku oziroma vlagatelju zahteve za uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu, če ponudnik oziroma vlagatelj zahteve ni hkrati izdajatelj,
3. o morebitnem poroku za obveznosti iz vrednostnih papirjev.
(1) Prospekt mora vsebovati podatke o vseh osebah, ki so odgovorne za pravilnost in popolnost informacij, vsebovanih v prospektu, in sicer najmanj o naslednjih osebah glede na namen priprave prospekta o:
1. izdajatelju,
2. članih organov vodenja ali nadzora izdajatelja,
3. ponudniku oziroma vlagatelju zahteve za uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu, če ponudnik oziroma vlagatelj zahteve ni hkrati izdajatelj,
4. morebitnem poroku za obveznosti iz vrednostnih papirjev.
(2) V zvezi z osebami iz prvega odstavka tega člena mora prospekt vsebovati:
1. podatke, na podlagi katerih je te osebe mogoče jasno identificirati, in sicer
– za fizične osebe: osebno ime ter njihova funkcija v pravni osebi, za katero je sodelovala pri pripravi prospekta,
– za pravne osebe: firmo in sedež,
2. izjavo vsake od teh oseb, da so po njenem najboljšem vedenju informacije, ki jih vsebuje prospekt, v skladu z resničnimi dejstvi in da ni bila izpuščena nobena informacija, ki bi lahko vplivala na pomen prospekta.
(3) Osebe iz prvega odstavka Osebe iz 1., 3. in 4. točke prvega odstavka tega člena so vlagatelju solidarno odgovorne za škodo, ki mu je bila povzročena zaradi nepravilnih ali nepopolnih informacij, vsebovanih v prospektu, razen če dokažejo enega od teh razbremenilnih razlogov, da:
1. so pri sestavi prospekta in preverjanju pravilnosti in popolnosti informacij, vsebovanih v prospektu, ravnale v skladu z ustrezno profesionalno skrbnostjo,
2. je vlagatelj ob nakupu vrednostnih papirjev vedel za nepravilnost oziroma nepopolnost informacij, vsebovanih v prospektu,
3. je vlagatelj imel pravico odstopiti od sprejema ponudbe vrednostnih papirjev javnosti po petem odstavku 80. člena tega zakona in te pravice ni uresničil,
4. so bile posamezne informacije izpuščene iz prospekta v skladu s 60. in 61. členom tega zakona ali
5. gre za informacijo, za katero ni verjetno, da bi jo razumen vlagatelj upošteval kot pomembno pri odločitvi za nakup vrednostnih papirjev.
(4) Vlagatelj ne more uveljavljati, da ni vedel za nepravilnost oziroma nepopolnost informacij, vsebovanih v prospektu, če je bila, preden je vpisal ali kupil vrednostne papirje:
1. bodisi informacija o tej nepravilnosti ali nepopolnosti objavljena na kakršen koli način, dostopen splošni javnosti,
2. bodisi nepravilnost ali nepopolnost odpravljena z objavo dodatka k prospektu v skladu z 80. členom tega zakona
(5) Če so informacije, ki jih vsebuje prospekt, nepopolne ali nepravilne, se šteje, da je škoda, ki je bila povzročena vlagatelju z zmanjšanjem vrednosti njegove naložbe v vrednostne papirje glede na nakupno ceno, ki jo je plačal, v vzročni zvezi s temi nepopolnimi oziroma nepravilnimi informacijami, razen če odgovorna oseba dokaže, da take vzročne zveze ni.
(6) Ne glede na tretji odstavek tega člena osebe, ki so pripravile samo povzetek prospekta, vključno z njegovim prevodom, odškodninsko odgovarjajo samo, če se pri presoji povzetka glede na druge dele prospekta ugotovi, da je povzetek zavajajoč, netočen ali notranje neskladen ali če ne daje ključnih informacij, ki bi vlagateljem bile v pomoč pri sprejemanju njihovih naložbenih odločitev. Povzetek prospekta mora vsebovati opozorilo o omejitvi odškodninske odgovornosti iz prejšnjega stavka.

Izdajatelj s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je opravil prvo prodajo vrednostnih papirjev na podlagi ponudbe javnosti, v zvezi s katero je po določbah 2. poglavja tega zakona treba objaviti prospekt, ali ki zahteva uvrstitev svojih vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu, mora vrednostne papirje, ki so bili predmet te ponudbe oziroma zahteve, izdati kot nematerializirane vrednostne papirje, vpisane v centralni register.
Izdajatelj s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je opravil prvo prodajo vrednostnih papirjev na podlagi ponudbe javnosti, v zvezi s katero je po določbah 2. poglavja tega zakona treba objaviti prospekt, mora vrednostne papirje, ki so bili predmet te ponudbe, izdati kot nematerializirane vrednostne papirje, vpisane v centralni register.

(1) Skupščina javne družbe s sedežem v Republiki Sloveniji lahko sprejme sklep o umiku delnic ali drugih lastniških vrednostnih papirjev iz trgovanja na organiziranem trgu (v nadaljnjem besedilu: sklep o umiku delnic z organiziranega trga).
(2) Za sprejetje sklepa o umiku delnic z organiziranega trga je potrebna večina, ki vključuje najmanj 3/4 osnovnega kapitala družbe oziroma višja večina, če tako določa statut družbe. Pri izračunu kapitalske večine se od osnovnega kapitala odštejejo lastne delnice.
(3) Objava umika delnic z organiziranega trga je kot predmet dnevnega reda skupščine iz prvega odstavka tega člena pravilna le, če vključuje izjavo družbe, s katero ta delničarjem, ki nasprotujejo temu umiku, z zapisnikom ponudi, da bo prevzela njihove delnice za plačilo primerne denarne odpravnine.
(4) V sklepu o umiku delnic z organiziranega trga se navede firma družbe in opredelijo druge značilnosti, ki so nujne za izvedbo tega umika.
(5) Vsak delničar, ki je na skupščini ugovarjal sklepu o umiku delnic z organiziranega trga, lahko zahteva, da družba od njega prevzame delnice za plačilo primerne denarne odpravnine. To pravico ima tudi delničar, ki se skupščine ni udeležil, ker mu je bila udeležba protipravno preprečena, ali če skupščina ni bila pravilno sklicana ali če predmet odločanja na njej ni bil pravilno objavljen.
(6) Sklepa skupščine o umiku delnic z organiziranega trga ni mogoče izpodbijati z razlogom, da denarna odpravnina, ki jo ponudi družba, ni primerna ali da sploh ni bila ponujena.
(7) Za pravico do denarne odpravnine iz petega odstavka tega člena se smiselno uporablja 603. člen ZGD-1. Če je bila proti sklepu o umiku delnic z organiziranega trga vložena tožba za izpodbijanje ali ugotovitev ničnosti, začne teči rok za vložitev predloga za določitev primerne denarne odpravnine od dneva pravnomočnosti sodbe, s katero je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek, ali od dneva umika tožbe.
(8) Sklep o umiku delnic z organiziranega trga se vpiše v sodni register in začne učinkovati:
1. če je bil sprejet z večino, ki je vključevala najmanj 9/10 osnovnega kapitala družbe: z vpisom tega sklepa v sodni register, razen če je v sklepu določeno, da začne učinkovati šele s potekom določenega roka po dnevu vpisa tega sklepa v sodni register,
2. v drugih primerih: s potekom enega leta od vpisa tega sklepa v sodni register.
2. v drugih primerih: s potekom dveh let od vpisa tega sklepa v sodni register.
(9) Javna družba mora o vpisu sklepa o umiku delnic z organiziranega trga v sodni register obvestiti borzo oziroma upravljavca drugega organiziranega trga, na katerem se iz trgovanja umaknejo delnice na podlagi sklepa o umiku delnic z organiziranega trga, naslednji delovni dan po prejemu tega sklepa.
(10) Prvi do deveti odstavek tega člena se uporabljajo tudi:
1. če se delnice umaknejo iz trgovanja na enem organiziranem trgu in uvrstijo v trgovanje na drugem organiziranem trgu ali
2. če se delnice umaknejo iz trgovanja na enem od več organiziranih trgov, na katere so uvrščene.
(11) Prvi do deseti odstavek tega člena se smiselno uporabljajo za umik dolžniških vrednostnih papirjev iz trgovanja na organiziranem trgu, pri čemer:
1. se namesto pojma »skupščina« uporablja pojem »zasedanje imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev določne izdaje«,
2. se namesto pojma »statut družbe« uporablja pojem »prospekt oziroma, kadar v skladu z 41. členom tega zakona prospekt ni obvezen, pogoji izdaje«,
3. se namesto pojma »delnice« uporablja pojem »dolžniški vrednostni papirji«,
4. se namesto pojma »lastniški vrednostni papirji« uporablja pojem »dolžniški vrednostni papirji«,
5. se namesto pojma »osnovni kapital« uporablja pojem »vsota vseh obveznosti, vsebovanih v dolžniških vrednostnih papirjih določene izdaje«,
6. se namesto pojma »delničar« uporablja pojem »imetnik dolžniškega vrednostnega papirja«,
7. se namesto pojma »vpis v sodni register« uporablja pojem »javna objava notarskega zapisnika z zasedanja imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev določene izdaje«,
8. se v zvezi z osmim odstavkom tega člena sklep o umiku dolžniških vrednostnih papirjev z organiziranega trga ne vpiše v sodni register, ampak javna družba javno objavi notarski zapisnik z zasedanja imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev določene izdaje, ki vsebuje sklep o umiku dolžniških vrednostnih papirjev z organiziranega trga pri čemer slednji začne učinkovati, ko je za to podano soglasje javne družbe ter:
– če je bil sprejet z večino, ki je vključevala najmanj 9/10 vsote vseh obveznosti, vsebovanih v dolžniških vrednostnih papirjih določene izdaje: z javno objavo notarskega zapisnika z zasedanja imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev določene izdaje, razen če je v sklepu določeno, da začne učinkovati šele s potekom določenega roka po dnevu javne objave notarskega zapisnika z zasedanja imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev določene izdaje,
– v drugih primerih: s potekom šestih mesecev od javne objave notarskega zapisnika z zasedanja imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev določene izdaje,
9. v zvezi z devetim odstavkom tega člena, javna družba o objavi notarskega zapisnika z zasedanja imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev določene izdaje, ki vsebuje sklep o umiku dolžniških vrednostnih papirjev z organiziranega trga, obvesti borzo oziroma upravljavca drugega organiziranega trga, na katerem se iz trgovanja umaknejo dolžniški vrednostni papirji na podlagi sklepa o umiku dolžniških vrednostnih papirjev z organiziranega trga, naslednji delovni dan po objavi tega notarskega zapisnika z zasedanja imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev določene izdaje,
10. se za sklic zasedanja imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev določene izdaje smiselno uporablja 295. člen ZGD-1, pri čemer se smiselno uporabljajo pojmi, kakor so navedeni v tem odstavku,
11. se za pravico do denarne odpravnine uporabijo določbe iz prospekta oziroma iz pogojev izdaje, v kolikor so pogoji glede denarne odpravnine v prospektu oziroma v pogojih izdaje določeni drugače kot to določa ta člen,
12. se osmi, deveti in smiselno deseti odstavek tega člena ter 8. do 10. točka tega odstavka uporabljajo le, če prospekt oziroma pogoji izdaje ne določajo drugače.

(1) 3. poglavje tega zakona se uporablja za razkrivanje nadzorovanih informacij javnih družb, katerih matična država članica je Republika Slovenija.
(2) Matična država članica javne družbe v zvezi z izdajo dolžniških vrednostnih papirjev, ki se glasijo na znesek, ki je manjši od zneska 1.000 eurov, ali zneska v drugi valuti, ki je skoraj enak znesku 1.000 eurov, in v zvezi z izdajo delnic je:
1. če ima javna družba položaj osebe države članice: država članica, v kateri ima registriran svoj sedež,
2. če ima javna družba položaj osebe tretje države: država članica, ki je bila izbrana v skladu s tretjim, četrtim ali petim odstavkom 38. člena tega zakona.
(3) Matična država članica javne družbe v zvezi z izdajo drugih vrednostnih papirjev, razen izdaj iz drugega odstavka tega člena, je tista država članica, ki jo med naslednjimi državami članicami izbere javna družba:
1. država članica, v kateri ima javna družba registriran svoj sedež, ali
2. katera koli država članica, na območju katere so vrednostni papirji javne družbe uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu.
(4) Javna družba lahko za svojo matično državo članico izbere samo eno državo članico.
(5) Če javna družba po 2. točki drugega odstavka ali po tretjem odstavku tega člena za matično državo članico izbere Republiko Slovenijo, mora o tem obvestiti agencijo in obvestilo o tej izbiri objaviti na način, določen s tem zakonom za objavo nadzorovanih informacij.
(6) Izbira Republike Slovenije kot matične države članice po 2. točki drugega odstavka ali po tretjem odstavku tega člena učinkuje najmanj tri leta od dneva, ko javna družba obvesti agencijo o tej izbiri, razen če so pred potekom tega obdobja vsi vrednostni papirji te javne družbe umaknjeni iz trgovanja na vseh organiziranih trgih v EU.
(7) Država članica gostiteljica je država članica, na območju katere so vrednostni papirji izdajatelja uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu, če je različna od matične države članice izdajatelja.
(8) Če so vrednostni papirji, glede katerih je matična država članica javne družbe druga država članica, uvrščeni samo v trgovanje na borznem trgu, se za javno družbo, ki je izdajatelj teh vrednostnih papirjev, oziroma osebo, ki je zahtevala njihovo uvrstitev v trgovanje na borznem trgu, uporablja 136. člen tega zakona.
(1) 3. poglavje tega zakona se uporablja za razkrivanje nadzorovanih informacij javnih družb, katerih matična država članica je Republika Slovenija.
(2) Matična država članica javne družbe v zvezi z izdajo dolžniških vrednostnih papirjev, ki se glasijo na znesek, manjši od 1.000 eurov ali znesek v drugi valuti, ki je skoraj enak 1.000 eurov, in v zvezi z izdajo delnic je:
1. če ima javna družba položaj osebe države članice: država članica, v kateri ima registriran sedež,
2. če ima javna družba položaj osebe tretje države: država članica, ki jo izbere javna družba med državami članicami, v katerih so njeni vrednostni papirji sprejeti v trgovanje.
(3) Matična država članica javne družbe v zvezi z izdajo drugih vrednostnih papirjev, razen izdaj iz drugega odstavka tega člena, je tista država članica, ki jo med naslednjimi državami članicami izbere javna družba:
1. država članica, v kateri ima javna družba registriran svoj sedež, ali
2. katera koli država članica, na območju katere so vrednostni papirji javne družbe uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu.
(4) Javna družba lahko za svojo matično državo članico izbere samo eno državo članico.
(5) Javna družba mora obvestilo o izbiri matične države članice objaviti na način, določen s tem zakonom za objavo nadzorovanih informacij.
(6) Javna družba mora o izbiri matične države članice obvestiti:
1. če ima javna družba sedež v Republiki Sloveniji, agencijo,
2. pristojni nadzorni organ matične države članice in
3. pristojne nadzorne organe držav članic gostiteljic.
(7) Izbira Republike Slovenije kot matične države članice po 2. točki drugega odstavka tega člena ostane veljavna, razen če:
1. javna družba izbere drugo matično državo po devetem odstavku tega člena in
2. svojo izbiro razkrije v skladu s petim in šestim odstavkom tega člena.
(8) Izbira Republike Slovenije kot matične države članice po tretjem odstavku tega člena učinkuje najmanj tri leta od dneva, ko javna družba obvesti agencijo o tej izbiri, razen če so pred potekom tega obdobja:
1. vsi vrednostni papirji javne družbe umaknjeni iz trgovanja na vseh organiziranih trgih v EU, ali
2. je javna družba izbrala drugo matično državo po drugem ali devetem odstavku tega člena.
(9) Za javno družbo, katere vrednostni papirji:
1. niso več uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu matične države članice na podlagi 2. točke drugega odstavka ali tretjega odstavka tega člena in
2. so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu ene ali več drugih držav članic, je nova matična država članica javne družbe:
– država članica, v kateri ima javna družba registriran sedež, ali
– država članica, ki jo javna družba izbere med državami članicami, v katerih so njeni vrednostni papirji uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu.
(10) Če javna družba v treh mesecih od datuma, ko so njeni vrednostni papirji uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu ob prvi ponudbi javnosti, ne razkrije svoje matične države članice na podlagi 2. točke drugega odstavka ali tretjega odstavka tega člena:
1. je matična država država članica, v kateri so vrednostni papirji javne družbe uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu, ali
2. so matične države države članice, v katerih so vrednostni papirji javne družbe uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu, dokler javna družba ne izbere in razkrije ene same matične države članice.
(11) Država članica gostiteljica je država članica, na območju katere so vrednostni papirji izdajatelja uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu, če se razlikuje od matične države članice izdajatelja.
(12) Če so vrednostni papirji, glede katerih je matična država članica javne družbe druga država članica, uvrščeni samo v trgovanje na borznem trgu, se za javno družbo, ki je izdajatelj teh vrednostnih papirjev, oziroma osebo, ki je zahtevala njihovo uvrstitev v trgovanje na borznem trgu, uporablja 136. člen tega zakona.

(1) 3. poglavje tega zakona se ne uporablja za enote kolektivnih naložbenih podjemov razen podjemov zaprtega tipa.
(2) Za Republiko Slovenijo in za regionalno oziroma lokalno skupnost kot izdajatelja vrednostnih papirjev se ne uporabljajo 129. člen in drugi do šesti odstavek 131. člena tega zakona.
(3) 109. do 113. členi, 115. in 116. člen tega zakona se ne uporabljajo za naslednje javne družbe:
1. javne družbe, ki imajo položaj:
– države članice,
– organa regionalne ali lokalne oblasti države članice,
– javne mednarodne organizacije, katerih članica je ena ali več držav članic,
– Evropske centralne banke ali centralne banke države članice,
– Evropskega instrumenta za finančno stabilnost (v nadaljnjem besedilu: EFSF), ki je bil ustanovljen z okvirnim sporazumom o družbi EFSF in katerega koli drugega mehanizma, vzpostavljenega zaradi ohranitve finančne stabilnosti Evropske monetarne unije z zagotavljanjem začasne finančne pomoči državam članicam, katerih valuta je euro,
2. javne družbe, ki so od vrednostnih papirjev, uvrščenih v trgovanje na organiziranem trgu, izdale samo dolžniške vrednostne papirje, ki se vsak glasi na znesek najmanj 100.000 eurov ali znesek v drugi valuti, ki je najmanj enakovreden 100.000 eurom,
3. javne družbe, ki so od vrednostnih papirjev, uvrščenih v trgovanje na organiziran trg EU pred 31. decembrom 2010, izdale samo dolžniške vrednostne papirje, od katerih se vsak glasi na znesek najmanj 50.000 eurov ali znesek v drugi valuti, ki je najmanj enakovreden 50.000 eurom, do preteka obdobja veljavnosti teh dolžniških vrednostnih papirjev.
(3) Oddelek 3.2 tega zakona se ne uporablja za naslednje javne družbe:
1. javne družbe, ki imajo položaj:
– države članice,
– organa regionalne ali lokalne oblasti države članice,
– javne mednarodne organizacije, katerih član je ena ali več držav članic,
– Evropske centralne banke ali centralne banke države članice,
2. javne družbe, ki so od vrednostnih papirjev, uvrščenih v trgovanje na organiziranem trgu, izdale samo dolžniške vrednostne papirje, ki se vsak glasi na znesek najmanj 100.000 eurov ali znesek v drugi valuti, ki je najmanj enakovreden 100.000 eurom.
3. javne družbe, ki so od vrednostnih papirjev, uvrščenih v trgovanje na organiziran trg EU pred 31. decembrom 2010, izdale samo dolžniške vrednostne papirje, ki se vsak glasi na znesek najmanj 50.000 eurov ali znesek v drugi valuti, ki je najmanj enakovreden 50.000 eurom, do preteka obdobja veljavnosti teh dolžniških vrednostnih papirjev.

(1) Javna družba mora objaviti svoje letno poročilo najpozneje v štirih mesecih po koncu poslovnega leta in mora zagotoviti, da ostane javno dostopno najmanj pet deset let po njegovi objavi, če ni s predpisom iz 116. člena tega zakona določeno drugačno obdobje javne dostopnosti.
(2) Letno poročilo mora vsebovati:
1. revidirano računovodsko poročilo,
2. poslovno poročilo in
3. izjavo članov poslovodstva in drugih oseb javne družbe, ki so odgovorni za sestavo letnega poročila in katerih imena in položaj v javni družbi mora biti jasno razkrit, da je po njihovem najboljšem vedenju:
– računovodsko poročilo sestavljeno v skladu z ustreznim okvirom računovodskega poročanja ter da daje resničen in pošten prikaz sredstev in obveznosti, finančnega položaja in poslovnega izida družbe in morebitnih drugih družb, vključenih v konsolidacijo kot celote, in
– v poslovno poročilo vključen pošten prikaz razvoja in izidov poslovanja družbe ter njenega finančnega položaja, vključno z opisom bistvenih vrst tveganja, ki so jim družba in morebitne druge družbe, vključene v konsolidacijo, kot celota izpostavljene.
(3) Hkrati z objavo letnega poročila mora javna družba na način iz prvega odstavka tega člena objaviti tudi revizorjevo poročilo, ki ga je podpisal revizor, odgovoren za revidiranje letnega poročila družbe.

Javna družba mora objaviti svoje polletno poročilo za prvih šestih mesecev svojega poslovnega leta takoj, ko je to mogoče, in ne pozneje kot v dveh mesecih po koncu tega obdobja. Javna družba mora zagotoviti, da njeno polletno poročilo ostane javno dostopno najmanj pet let po njegovi objavi, če ni s predpisom iz 116. člena tega zakona določeno drugačno obdobje javne dostopnosti.
Javna družba mora objaviti svoje polletno poročilo za prvih šest mesecev poslovnega leta takoj, ko je to mogoče, in ne pozneje kakor v treh mesecih po koncu tega obdobja. Javna družba mora zagotoviti, da njeno polletno poročilo ostane javno dostopno najmanj deset let po objavi.

(1) Če v 386. členu tega zakona ni določeno drugače, mora javna družba, katere delnice so uvrščene v trgovanje na organiziranem trgu, objaviti vmesno poročilo poslovodstva za obdobje od poteka prvih in drugih šest mesecev poslovnega leta (v nadaljnjem besedilu: šestmesečno obdobje) do objave vmesnega poročila poslovodstva.
(2) Vmesno poročilo poslovodstva mora javna družba objaviti znotraj obdobja, ki se začne s potekom desetih tednov po koncu posameznega šestmesečnega obdobja in konča šest tednov pred koncem relevantnega šestmesečnega obdobja.
(3) Vmesno poročilo poslovodstva se mora nanašati na obdobje od konca posameznega šestmesečnega obdobja do objave vmesnega poročila, in mora vsebovati:
1. razlago vseh pomembnejših poslovnih dogodkov, ki so nastopili v obdobju, na katero se nanaša poročilo, in njihov vpliv na finančni položaj družbe in njenih odvisnih družb, ter
2. splošen opis finančnega položaja in poslovanja družbe in njenih odvisnih družb v obdobju, na katero se nanaša poročilo.
(4) Prvi do tretji odstavek tega člena se ne uporabljajo za javno družbo, ki na podlagi drugih predpisov ali pravil organiziranega trga ali na lastno pobudo objavlja četrtletna poročila v skladu s temi predpisi ali pravili.
Javna družba iz prvega odstavka 70.b člena ZGD-1 mora v skladu z drugim do petim odstavkom 70.b člena ZGD-1 objaviti konsolidirano poročilo o plačilih vladam najpozneje šest mesecev po koncu vsakega poslovnega leta in zagotoviti, da je javno dostopno še najmanj deset let po objavi.

(1) Člani organov vodenja in nadzora javne družbe morajo zagotoviti, da javna družba pravilno izpolnjuje obveznosti, določene v oddelku 3.2 ter v 128. in 129. členu tega zakona.
(2) Javna družba in člani njenih organov vodenja in nadzora solidarno odgovarjajo vlagateljem za škodo, ki jim nastane zaradi nepravilne izpolnitve obveznosti iz prvega odstavka tega člena.
(3) Javna družba ali član oziroma članica njenega organa vodenja ali nadzora (v nadaljnjem besedilu: član organa vodenja ali nadzora) se odškodninske odgovornosti iz drugega odstavka tega člena lahko razbremeni, če dokaže, da je v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti iz prvega odstavka tega člena ravnal v skladu z ustrezno profesionalno skrbnostjo.

(1) Agencija lahko predpiše:
1. ustrezno drugačno obdobje javne dostopnosti letnih in polletnih poročil po prvem odstavku 110. člena in prvem odstavku 112. člena tega zakona, če je to potrebno zaradi prenosa izvedbenega predpisa iz drugega odstavka tega člena,
1. ustrezno drugačno obdobje javne dostopnosti letnih poročil po prvem odstavku 110. člena tega zakona, če je to potrebno zaradi uskladitve z uredbo ali drugim izvedbenim predpisom iz drugega odstavka tega člena,
2. podrobnejše tehnične pogoje, pod katerimi mora letno in polletno poročilo ostati dostopno javnosti,
3. značilnosti revizorjevega pregleda,
4. najmanjši obseg povzetka polletnega računovodskega poročila javnih družb iz tretjega odstavka 113. člena tega zakona,
5. način priprave letnih računovodskih poročil javnih družb v enotni elektronski obliki poročanja.
(2) Agencija mora s predpisom iz prvega odstavka tega člena ustrezno upoštevati uredbo ali ustrezno prenesti ureditev v drugem izvedbenem predpisu, ki ga izda Komisija na podlagi šestega odstavka 4. člena šestega in sedmega odstavka 4. člena ali šestega odstavka 5. člena Direktive 2004/109/ES.

(1) Oddelek 3.3 tega zakona se uporablja za javne družbe, katerih delnice so uvrščene v trgovanje na organiziranem trgu.
(2) Oddelka 3.3 in 3.5 tega zakona se smiselno uporabljata tudi za nejavne družbe iz drugega odstavka 4. člena ZPre-1.
(3) Centralna klirinškodepotna družba mora agenciji do 15. januarja vsakega leta poslati seznam družb, ki so izdale delnice kot nematerializirani vrednostni papir, vpisan v centralnem registru, in ki imajo na zadnji dan preteklega leta najmanj 250 delničarjev.
(4) Ne glede na prvi odstavek 118. člena in prvi odstavek 119. člena tega zakona mora član organa vodenja ali nadzora družbe iz prvega ali drugega odstavka tega člena s sedežem v Republiki Sloveniji obveščati družbo o vsaki spremembi deleža glasovalnih pravic v tej družbi, tudi če s tako spremembo ne doseže ali preseže posameznega praga pomembnega deleža ali se s tako spremembo njegov delež ne zmanjša pod posamezen prag. Za obveščanje se smiselno uporabljata 123. in 134. člen tega zakona.
(5) Za obveznosti oseb iz četrtega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe oddelka 3.3 tega zakona o obveznosti delničarjev in imetnikov delniških opcij, za objavo spremembe deleža glasovalnih pravic iz četrtega odstavka tega člena pa se smiselno uporabljajo določbe oddelka 3.3 tega zakona o objavi obvestil o spremembi pomembnih deležev.
(6) Javno družbo mora o spremembi pomembnih deležev obvestiti tudi oseba, ki na podlagi vsote glasovalnih pravic iz prvega odstavka 118. člena ter 119. in 120. člena tega zakona doseže ali preseže posamezen prag pomembnega deleža ali se njegov delež zmanjša pod posamezen prag pomembnega deleža.
(7) Za obveščanje iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljata 123. in 134. člen tega zakona, pri čemer mora biti število glasovalnih pravic navedeno ločeno za primere iz prvega odstavka 118. člena ter ločeno za primere iz 119. in 120. člena tega zakona.

(1) Delničar mora obvestiti javno družbo, če doseže ali preseže posamezen prag pomembnega deleža ali se njegov delež zmanjša pod posamezen prag pomembnega deleža, na podlagi enega od naslednjih dejstev:
1. na podlagi pravnih poslov razpolaganja z delnicami ali drugih pravnih poslov, katerih posledica je sprememba deleža glasovalnih pravic, ali
2. na podlagi korporacijskih dejanj javne družbe ali drugih pravnih dejstev iz 126. člena tega zakona.
(2) Prvi odstavek tega člena se ne uporablja:
1. za delnice, ki so bile pridobljene izključno za poravnavo znotraj običajno kratkega poravnalnega obdobja, in
2. za delnice, katerih imetnik je depozitar v zvezi z opravljanjem storitev hrambe, če lahko iz teh delnic uresničuje glasovalne pravice samo na podlagi navodil, ki mu jih da oseba, za račun katere jih hrani, v pisni obliki ali z uporabo elektronskega načina.
(3) Prvi odstavek tega člena se ne uporablja za pridobitve in odsvojitve delnic, s katerimi vzdrževalec trga pri opravljanju poslov vzdrževanja trga preseže petodstotni prag pomembnega deleža ali se njegov delež zmanjša pod petodstotni prag pomembnega deleža, če sta izpolnjena naslednja pogoja:
1. vzdrževalec trga ima dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev in poslov agencije oziroma drugega pristojnega nadzornega organa države članice in
2. vzdrževalec trga ne posega v poslovodenje javne družbe in tudi ne izvaja vpliva na javno družbo za nakup teh delnic ali kritje njihove nakupne cene.
(4) Prvi odstavek tega člena se ne uporablja za glasovalne pravice iz trgovalne knjige banke ali investicijskega podjetja na podlagi trgovalne knjige, kakor jo ureja Uredba 575/2013/EU, če:
1. delež glasovalnih pravic iz trgovalne knjige ne presega 5 % in
2. se glasovalne pravice iz delnic iz trgovalne knjige ne uveljavijo ali kako drugače uporabijo za poseganje v poslovodenje javne družbe.
(5) Prvi odstavek tega člena se ne uporablja za glasovalne pravice iz delnic, pridobljenih za stabilizacijo finančnih instrumentov v skladu z Uredbo 2273/2003, če se glasovalne pravice iz teh delnic ne uveljavijo ali kako drugače uporabijo za poseganje v poslovodenje javne družbe.

(1) Javno družbo mora o spremembah pomembnih deležev na podlagi pravnih dejstev iz prvega odstavka 118. člena tega zakona obveščati tudi imetnik delniških opcij.
(2) Delniška opcija iz prvega odstavka tega člena je finančni instrument, ki vsebuje enostransko oblikovalno upravičenje, z uresničitvijo katerega imetnik doseže sklenitev pogodbe, katere predmet je pridobitev že izdanih delnic javne družbe z glasovalno pravico.
(1) Javno družbo mora o spremembah pomembnih deležev na podlagi pravnih dejstev iz prvega odstavka 118. člena tega zakona obveščati tudi imetnik:
1. finančnih instrumentov, ki vsebujejo enostransko oblikovalno upravičenje, z uresničitvijo katerega imetnik doseže sklenitev pogodbe, katere predmet je pridobitev že izdanih delnic javne družbe z glasovalno pravico, in
2. finančnih instrumentov, ki niso zajeti v prejšnji točki ter se nanašajo na delnice in imajo podoben gospodarski vpliv kakor ga imajo finančni instrumenti iz prejšnje točke, ne glede na to, ali dajejo pravico do fizične poravnave ali ne.
(2) Za finančni instrument iz prejšnjega odstavka se šteje:
1. prenosljivi vrednostni papir,
2. opcija,
3. terminska pogodba,
4. menjalni posel,
5. dogovor o terminski obrestni meri,
6. pogodba na razliko in
7. vse druge pogodbe ali dogovori, ki imajo podoben gospodarski vpliv in jih je mogoče poravnati fizično ali v gotovini.
(3) Drugi, tretji in četrti odstavek 118. člena, 122. člen ter tretji odstavek 123. člena tega zakona se smiselno uporabljajo glede obveznosti imetnikov finančnih instrumentov iz prvega odstavka tega člena obveščati o spremembi pomembnih deležev iz prvega odstavka tega člena.

(1) Agencija predpiše:
1. podrobnejša merila za presojo nastopa obveznosti in izjem iz 118. člena tega zakona,
2. v zvezi z obvestili in informacijami o spremembi pomembnih deležev:
– določi standardni obrazec obvestila o spremembi pomembnih deležev,
– opredeli način določitve koledarja trgovalnih dni,
– podrobneje določi primere, v katerih mora delničar ali zavezanec za obveščanje obvestiti javno družbo o spremembi pomembnega deleža,
– podrobneje določi merila za presojo, kdaj bi delničar ali zavezanec za obveščanje lahko zvedel za pridobitev oziroma odtujitev,
– podrobneje določi merila za uporabo izjem iz 122. člena tega zakona,
3. v zvezi z obveznostmi imetnikov delniških opcij:
– podrobnejše značilnosti finančnih instrumentov iz drugega odstavka 119. člena tega zakona in način izračunavanja skupnega deleža glasovalnih pravic za presojo pragov pomembnega deleža,
– podrobnejša pravila o vsebini obvestila z določitvijo standardiziranega obrazca obvestila,
– podrobnejša pravila o rokih in naslovniku obvestila,
3. v zvezi z obveznostmi imetnikov finančnih instrumentov:
– podrobnejše značilnosti finančnih instrumentov iz prvega odstavka 119. člena tega zakona in način izračunavanja skupnega deleža glasovalnih pravic za presojo pragov pomembnega deleža,
– podrobnejše značilnosti finančnih instrumentov iz prvega odstavka 119. člena tega zakona glede izpolnjevanja naročila oziroma zahteve delničarja, da trguje kako drugače kakor za lastni račun,
– podrobnejša pravila o vsebini obvestila iz prvega odstavka 119. člena tega zakona z določitvijo standardiziranega obrazca obvestila,
– podrobnejša pravila o rokih in naslovniku obvestila,
4. podrobnejša pravila o objavi informacij glede lastnih delnic javne družbe.
(2) Agencija mora s predpisom iz prvega odstavka tega člena ustrezno upoštevati uredbo ali ustrezno prenesti ureditev v drugem izvedbenem predpisu, ki ga izda Komisija na podlagi sedmega odstavka podlagi šestega b in sedmega odstavka 9. člena, osmega odstavka 12. člena, drugega odstavka 13. člena ali drugega odstavka 14. člena Direktive 2004/109/ES.

(1) Javna družba mora brez odlašanja objaviti informacije o novih izdajah dolžniških vrednostnih papirjev, zlasti o jamstvih in drugih zavarovanjih obveznosti iz teh izdaj.
(2) Če v 10. poglavju tega zakona ni določeno drugače, se prvi odstavek tega člena ne uporablja za javne mednarodne organizacije, katerih članica je vsaj ena država članica.

(1) Če javna družba oziroma oseba, ki je brez soglasja javne družbe zahtevala uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu, objavi nadzorovano informacijo, mora hkrati vsebino te objave predložiti agenciji in slednjo obvestiti o načinu te objave.
(2) Agencija lahko objavi nadzorovane informacije, ki so ji bile predložene po prvem odstavku tega člena, na svojih javnih spletnih straneh.
(3) Če namerava javna družba spremeniti svoj statut oziroma pravila družbe, mora predlog sprememb takoj, ko je mogoče, in najpozneje do dneva zasedanja skupščine, ki bo odločala o teh spremembah, predložiti:
1. agenciji in
2. upravljavcu organiziranega trga, na katerega so uvrščeni njeni vrednostni papirji v trgovanje.

(1) Agencija mora bodisi sama upravljati sistem za centralno shranjevanje nadzorovanih informacij bodisi imenovati vsaj enega upravljavca, ki bo sistem upravljal v njenem imenu in za njen račun.
(2) Sistem za centralno shranjevanje nadzorovanih informacij mora izpolnjevati naslednje zahteve:
1. ustrezati mora minimalnim kakovostnim standardom glede varnosti, zanesljivosti informacijskega vira, zapisa časa in enostavnega dostopa končnim uporabnikom in
2. usklajen mora biti s postopkom predložitve nadzorovanih informacij agenciji po 133. in 134. členu tega zakona.
(3) Upravljavec sistema iz prvega odstavka tega člena s tarifo določi nadomestila za storitve v zvezi z upravljanjem sistema za centralno shranjevanje nadzorovanih informacij.
(4) Upravljavec sistema iz prvega odstavka tega člena mora k tarifi iz tretjega odstavka tega člena in njenim spremembam dobiti soglasje agencije.
(5) Upravljavec sistema iz prvega odstavka tega člena zagotovi, da je sistem za centralno shranjevanje nadzorovanih informacij, ki ga upravlja, dostopen tudi prek evropske točke za elektronski dostop, ki jo vzpostavi ESMA.

(1) Agencija predpiše:
1. podrobnejša pravila o predložitvi informacij po 133. člena tega zakona in v zvezi s tem zlasti:
– o predložitvi informacij z uporabo elektronskega sredstva in
– o uskladitvi predložitve letnega poročila iz 110. člena tega zakona,
2. podrobnejša pravila o dostopu do nadzorovanih informacij in v zvezi s tem zlasti:
– minimalne standarde glede mesta objave,
– minimalne standarde za učinkovito predložitev nadzorovanih informacij,
– minimalne standarde sistema za centralno shranjevanje nadzorovanih informacij.
2. podrobnejša pravila o dostopu do nadzorovanih informacij in v zvezi s tem zlasti:
– minimalne standarde glede mesta objave,
– minimalne standarde za učinkovito predložitev nadzorovanih informacij,
– minimalne standarde sistema za centralno shranjevanje nadzorovanih informacij,
– pravila za zagotavljanje interoperabilnosti informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ki jih uporabljajo sistemi iz 137. člena tega zakona,
– pravila za dostop do informacij iz 137. člena tega zakona na ravni EU.
(2) Agencija mora s predpisom iz prvega odstavka tega člena ustrezno upoštevati uredbo ali ustrezno prenesti ureditev v drugem izvedbenem predpisu, ki ga izda Komisija na podlagi četrtega odstavka 19. člena ali četrtega odstavka 21. člena Direktive 2004/109/ES.
(3) Agencija mora oblikovati ustrezne usmeritve glede zagotavljanja javne dostopnosti informacij, ki jih je treba objaviti po 2., 3. in 10. poglavju tega zakona, v skladu s prvim odstavkom v skladu z drugim odstavkom 22. člena Direktive 2004/109/ES.

Agencija lahko izreče tudi naslednje nadzorne ukrepe:
1. od upravljavca organiziranega trga zahteva, da začasno in največ za deset zaporednih delovnih dni ustavi trgovanje z vrednostnimi papirji na tem trgu, če utemeljeno sumi, da javna družba, ki je izdajatelj teh vrednostnih papirjev, ravna v nasprotju s 3. poglavjem tega zakona,
2. prepove trgovanje z vrednostnimi papirji na organiziranem trgu, če ugotovi, da so kršene določbe 3. poglavja tega zakona, ali če utemeljeno sumi, da bodo kršene določbe 3. poglavja tega zakona,
3. objavi, da osebe iz 143. člena tega zakona ne izpolnjujejo svojih obveznosti, določenih v 3. poglavju tega zakona,
4. izreče druge ustrezne ukrepe, potrebne za zagotovitev, da javna družba izpolnjuje svoje obveznosti do delničarjev iz 130. člena oziroma do imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev iz 131. člena tega zakona.
(1) Agencija lahko izreče tudi naslednje nadzorne ukrepe:
1. od upravljavca organiziranega trga zahteva, da začasno in največ za deset zaporednih delovnih dni ustavi trgovanje z vrednostnimi papirji na tem trgu, če utemeljeno sumi, da javna družba, ki je izdajatelj teh vrednostnih papirjev, ravna v nasprotju s 3. poglavjem tega zakona,
2. prepove trgovanje z vrednostnimi papirji na organiziranem trgu, če ugotovi, da so kršene določbe 3. poglavja tega zakona, ali če utemeljeno sumi, da bodo kršene določbe 3. poglavja tega zakona,
3. objavi, da osebe iz 143. člena tega zakona ne izpolnjujejo svojih obveznosti, določenih v 3. poglavju tega zakona,
4. izreče druge ustrezne ukrepe, potrebne za zagotovitev, da javna družba izpolnjuje svoje obveznosti do delničarjev iz 130. člena oziroma do imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev iz 131. člena tega zakona,
5. začasno ukine izvrševanje glasovalnih pravic iz delnic v primeru hujših kršitev šestega in sedmega odstavka 117. člena, prvega odstavka 118. člena, 119. člena in 120. člena ter drugega odstavka 123. člena tega zakona.
(2) Agencija lahko pod pogoji, določenimi v tem zakonu, osebam iz 143. člena tega zakona, nad katerimi izvaja pristojnosti in naloge nadzora izreče ukrepe nadzora, pri čemer upošteva vse ustrezne okoliščine glede kršitve, da se z izrečenimi ukrepi nadzora zagotovi učinkovita odprava kršitev in prepreči nadaljnje ravnanje ali opustitve, ki pomenijo kršitev 3. poglavja tega zakona, zlasti pa:
1. resnost in trajanje kršitve ter stopnjo odgovornosti kršitelja,
2. finančni položaj kršitelja in pridobljeni dobiček ali izgubo, ki je bila s kršitvijo preprečena, če ju je mogoče opredeliti,
3. izgube, ki so jih zaradi kršitve utrpele tretje osebe, če jih je mogoče opredeliti,
4. sodelovanje kršitelja v postopku ugotavljanja kršitve,
5. predhodne kršitve in morebitne sistemske posledice kršitve.

(1) Agencija z namenom preprečevanja in odvračanja ravnanj, ki pomenijo kršitev 3. poglavja tega zakona, javno objavi informacije v zvezi z ukrepi nadzora in sankcijami zaradi prekrška, ki jih je izrekla zaradi kršitev 3. poglavja tega zakona.
(2) Agencija v skladu s prejšnjim odstavkom javno objavi informacije, ko je postopek z izdajo ukrepa ali sankcije dokončen, razen če je bil pričet postopek sodnega varstva na podlagi šestega odstavka 146.b člena tega zakona. V tem primeru agencija objavi informacije, ko je zahteva za sodno varstvo pravnomočno zavrnjena.
(3) Informacije iz prvega odstavka tega člena obsegajo naslednje podatke:
1. o kršitelju:
– o nazivu in sedežu pravne osebe, v kolikor je bil ukrep nadzora ali sankcija zaradi prekrška, ki jo je izrekla agencija zaradi kršitev 3. poglavja, izrečena pravni osebi, ali
– o osebnem imenu in letu rojstva fizične osebe, v kolikor je bil ukrep nadzora ali sankcija zaradi prekrška, ki jo je izrekla agencija zaradi kršitev 3. poglavja, izrečena fizični osebi;
2. o kršitvi:
– opis okoliščin in ravnanj, ki pomenijo kršitev 3. poglavja tega zakona,
– naravo ugotovljenih kršitev;
3. izrek odločbe s katero se postopek konča;
4. informacijo o tem, ali je zoper odločbo začet postopek sodnega varstva v skladu s tem zakonom.
(4) Podatki, ki se v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, štejejo za osebne se iz objave po prvem odstavku tega člena izbrišejo po poteku petih let.

(1) Ne glede na prejšnji člen agencija po uradni dolžnosti ali na podlagi ugovora iz tretjega odstavka tega člena odloči, da se informacije o identiteti kršitelja ne objavijo, če:
1. se ukrep nadzora izreče fizični osebi in objava osebnih podatkov o kršitelju ni sorazmerna ali
2. bi objava informacij o identiteti kršitelja ogrozila stabilnost finančnih trgov ali izvedbo kazenske preiskave ali
3. bi vpletenim osebam z objavo verjetno nastala nesorazmerna škoda.
(2) Če agencija ob izdaji odločbe oceni, da so v zvezi z objavo identitete kršitelja podani razlogi iz prejšnjega odstavka, hkrati z izdajo odločbe, s katero izreče ukrepe nadzora, odloči tudi, da se identiteta kršitelja ne objavi.
(3) Če agencija ob izdaji odločbe ne ugotovi razlogov iz prvega odstavka tega člena, v odločbi o izrečenih ukrepih nadzora, izdani na podlagi tega zakona, kršitelja opozori, da bodo informacije o izrečenih ukrepih in sankcijah ter o kršitelju javno objavljene na spletni strani agencije, in ga pouči, da mora v primeru obstoja razlogov iz prvega odstavka tega člena te razloge navesti v ugovoru, ki se vloži v roku, ki je v skladu s tem zakonom določen za vložitev pravnega sredstva zoper odločbo o ukrepu nadzora.
(4) Agencija odloči o ugovoru iz prejšnjega odstavka z odločbo.
(5) Če na podlagi ugovora kršitelja agencija ugotovi, da so podani razlogi iz prvega odstavka tega člena, v odločbi, s katero ugodi ugovoru, odloči, da se identiteta kršitelja ne objavi.
(6) Zoper odločbo, s katero agencija zavrne ugovor, lahko kršitelj vloži zahtevo za sodno varstvo.
(7) Ne glede na četrti odstavek prejšnjega člena lahko agencija na podlagi zahteve kršitelja, ki je fizična oseba, odloči, da se informacije o identiteti kršitelja po objavi na spletni strani agencije umaknejo pred potekom petih let. Za zahtevo kršitelja se uporabljajo določbe tega člena o ugovoru iz tretjega do šestega odstavka tega člena.

(1) Agencija mora sodelovati z nadzornimi organi drugih držav članic, kadar koli je to potrebno zaradi izvajanja njenih pristojnosti in odgovornosti glede nadzora nad ravnanjem v skladu s 3. in 9. poglavjem tega zakona.
(2) Agencija mora nadzornim organom drugih držav članic dati ustrezno pomoč pri opravljanju njihovih pristojnosti in odgovornosti glede nadzora nad spoštovanjem predpisov, sprejetih zaradi prenosa Direktive 2004/109/ES in Direktive 2001/34/ES.
(3) Agencija sodeluje z nadzornimi organi drugih držav članic pri zadevah, ki se obravnavajo v Republiki Sloveniji in še vsaj v eni državi članici, da se zagotovi učinkovito izrekanje sankcij in nadzornih ukrepov.

(1) Borznoposredniška družba lahko opravlja:
1. investicijske storitve in posle,
2. pomožne investicijske storitve in posle,
3. vzajemno priznane finančne storitve iz tretje in četrte alineje 2. točke ter iz 3. in 6. točke 10. člena ZBan-1,
4. dodatne finančne storitve iz 1. točke prvega odstavka 11. člena ZBan-1 in
3. finančne storitve iz tretje in četrte alineje 2. točke ter iz 3. in 6. točke drugega odstavka 5. člena ZBan-2,
4. dodatne finančne storitve iz 1. točke prvega odstavka 6. člena ZBan-2 in
5. skrbniške in druge storitve ali posle, ki imajo glede načina opravljanja in tveganj, ki jim je borznoposredniška družba pri njihovem opravljanju izpostavljena, podobne značilnosti kot storitve in posli iz 1. do 4. točke tega odstavka.
(2) Borznoposredniška družba lahko za investicijske sklade, ki izpolnjujejo pogoje za trženje in prodajo v Republiki Sloveniji, na podlagi pooblastila iz šestega odstavka 5. člena ZISDU-1 opravlja posamezne storitve upravljanja investicijskih skladov iz prvega odstavka 5. člena ZISDU-1.
(3) Za opravljanje storitev iz drugega odstavka tega člena se uporablja ZISDU-1 in predpisi, sprejeti na njegovi podlagi.
(2) Borznoposredniška družba lahko za investicijske sklade, ki izpolnjujejo pogoje za trženje in prodajo v Republiki Sloveniji, na podlagi pooblastila iz prvega odstavka 122. člena ZISDU-3 oziroma pooblastila iz prvega odstavka 58. člena ZUAIS opravlja posamezne storitve upravljanja investicijskih skladov iz 99. člena ZISDU-3 oziroma 57. člena ZUAIS.
(3) Za opravljanje storitev iz prejšnjega odstavka se uporablja ZISDU-3, ZUAIS in predpisi, sprejeti na njuni podlagi.
(4) Borznoposredniška družba ne sme opravljati nobenih drugih dejavnosti razen dejavnosti iz prvega in drugega odstavka tega člena.
(5) Za opravljanje storitev in poslov iz 2 do 5.točke prvega odstavka tega člena mora borznoposredniška družba pridobiti dovoljenje agencije. Za pridobitev, prenehanje in odvzem tega dovoljenja se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o dovoljenju za investicijske storitve in posle.
(6) V register se ne sme vpisati firma, ki vsebuje besede »borznoposredniška družba« oziroma »borzno posredovanje« ali izpeljanke iz teh besed, če oseba ne izpolnjuje pogojev za opravljanje investicijskih storitev in poslov.

Najnižji znesek osnovnega kapitala borznoposredniške družbe je 730.000 eurov, če ni v 153. členu tega zakona določeno drugače.
(1) Najnižji znesek ustanovnega kapitala borznoposredniške družbe je 730.000 eurov, če v 153. členu tega zakona ni določeno drugače.
(2) Ustanovni kapital borznoposredniške družbe vključuje eno ali več postavk iz točk (a) do (e) prvega odstavka 26. člena Uredbe 575/2013/EU.

(1) Najnižji znesek osnovnega kapitala borznoposredniške družbe je 125.000 eurov, če borznoposredniška družba izpolnjuje naslednje pogoje:
1. ni upravičena opravljati investicijskih storitev in poslov iz 3. in 6. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona in
2. upravičena je opravljati investicijske storitve in posle iz 1., 2. ali 4. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona in sprejeti v hrambo denarno dobroimetje ali finančne instrumente strank.
(2) Najnižji znesek osnovnega kapitala borznoposredniške družbe je 50.000 eurov, če borznoposredniška družba izpolnjuje enega od naslednjih pogojev:
1. ni upravičena opravljati investicijskih storitev in poslov iz 3. in 6. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona, in tudi ne sprejeti v hrambo denarnega dobroimetja in finančnih instrumentov strank,
2. ima položaj lokalnega podjetja iz 2. točke prvega odstavka 14. člena ZBan-1 ali
3. je upravičena opravljati samo storitve investicijskega svetovanja iz 5. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona in hkrati ni upravičena:
– niti sprejeti v hrambo denarnega dobroimetja in finančnih instrumentov strank
– niti se zadolževati pri svojih strankah.
(3) Borznoposredniška družba iz 3. točke drugega odstavka tega člena lahko zahtevano kritje namesto z najnižjim zneskom osnovnega kapitala iz drugega odstavka tega člena zagotovi z zavarovanjem profesionalne odgovornosti, ki krije celotno območje EU za najnižjo zavarovalno vsoto 1.000.000 eurov za posamezno odškodninsko terjatev in 1.500.000 eurov za vse odškodninske terjatve v posameznem letu.
(4) Borznoposredniška družba iz 3. točke drugega odstavka tega člena lahko zahtevano kritje zagotovi tudi z ustrezno kombinacijo najnižjega zneska osnovnega kapitala in zavarovanjem profesionalne odgovornosti iz tretjega odstavka tega člena.
(1) Najnižji znesek ustanovnega kapitala borznoposredniške družbe je 125.000 eurov, če borznoposredniška družba izpolnjuje naslednje pogoje:
– ni upravičena opravljati investicijskih storitev in poslov iz 3. in 6. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona in
– je upravičena opravljati eno ali več investicijskih storitev in poslov iz 1., 2. ali 4. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona in če sme sprejeti v hrambo denarno dobroimetje ali finančne instrumente strank.
(2) Najnižji znesek ustanovnega kapitala borznoposredniške družbe je 50.000 eurov, če borznoposredniška družba izpolnjuje enega od naslednjih pogojev:
– ni upravičena opravljati investicijskih storitev in poslov iz 3. in 6. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona, in tudi ne sprejeti v hrambo denarnega dobroimetja in finančnih instrumentov strank ali
– ima položaj lokalnega podjetja iz 4. točke prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU.
(3) Posedovanje pozicij v finančnih instrumentih, ki ne izhajajo iz trgovalne knjige, za namen vlaganja kapitala, se ne šteje za opravljanje investicijskih poslov iz 3. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona.

(1) Najnižji znesek ustanovnega kapitala male borznoposredniške družbe je 50.000 eurov.
(2) Mala borznoposredniška družba lahko zahtevani ustanovni kapital nadomesti z zavarovanjem profesionalne odgovornosti, ki krije celotno območje EU, za najnižjo zavarovalno vsoto 1.000.000 eurov za posamezno odškodninsko terjatev in 1.500.000 eurov za vse odškodninske terjatve v posameznem letu.
(3) Mala borznoposredniška družba lahko zahtevani ustanovni kapital zagotovi tudi z ustrezno kombinacijo ustanovnega kapitala in zavarovanjem profesionalne odgovornosti.

(1) Najnižji znesek ustanovnega kapitala male borznoposredniške družbe, ki v skladu z zakonom, ki ureja zavarovalništvo, opravlja storitve zavarovalnega posredovanja in ima sklenjeno pogodbo o zavarovanju poklicne odgovornosti, kakršno za zavarovanje poklicne odgovornosti zavarovalnega posrednika zahteva zakon, ki ureja zavarovalništvo, znaša 25.000 eurov.
(2) Mala borznoposredniška družba iz prejšnjega odstavka lahko zahtevani ustanovni kapital nadomesti z zavarovanjem profesionalne odgovornosti, ki krije celotno območje EU, za najnižjo zavarovalno vsoto 500.000 eurov za posamezno odškodninsko terjatev in 750.000 eurov za vse odškodninske terjatve v posameznem letu.
(3) Mala borznoposredniška družba iz prvega odstavka tega člena lahko zahtevani ustanovni kapital zagotovi tudi z ustrezno kombinacijo ustanovnega kapitala in zavarovanjem profesionalne odgovornosti.

(1) Za delničarje borznoposredniške družbe se smiselno uporabljajo 45. do 58. člen ZBan-1.
(2) Pri smiselni uporabi določb ZBan-1 iz prvega odstavka tega člena se:
1. namesto pojma »banka« uporablja pojem »borznoposredniška družba«,
2. namesto pojma »Banka Slovenije« uporablja pojem »agencija«,
3. pri smiselni uporabi drugega odstavka 47. člena ZBan-1 se namesto pojmov »borznoposredniška družba ali družba za upravljanje« uporablja pojem »banka«,
4. pri smiselni uporabi 53. člena ZBan-1 namesto napotila na 375. člen ZBan-1 uporablja napotilo na 545. člen tega zakona.
(1) Za delničarje borznoposredniške družbe se smiselno uporabljajo 59. do 74., 76. do 78. in 266. do 269. členi ZBan-2.
(2) Pri smiselni uporabi določb ZBan-2 iz prejšnjega odstavka se:
1. namesto pojma »banka« uporablja pojem »borznoposredniška družba«,
2. namesto pojma »Banka Slovenije« uporablja pojem »agencija«,
3. pri smiselni uporabi drugega odstavka 65. člena ZBan-2 namesto pojmov »borznoposredniška družba ali družba za upravljanje« uporablja pojem »banka«,
4. pri smiselni uporabi tretjega odstavka 268. člena ZBan-2 namesto napotila na 339. člen ZBan-2 uporablja napotilo na 545. člen tega zakona.

V povezavi s 155. členom tega zakona agencija predpiše:
1. podrobnejša merila za presojo primernosti bodočega kvalificiranega imetnika iz 48. člena ZBan-1,
2. podrobnejšo vsebino dokumentacije in informacij, ki jih je treba priložiti zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža,
3. podrobnejšo vsebino in način pošiljanja obvestil iz 56. člena ZBan-1.
V povezavi s 155. členom tega zakona agencija predpiše:
1. podrobnejša merila za presojo primernosti bodočega kvalificiranega imetnika iz 66. člena ZBan-2,
2. podrobnejšo vsebino dokumentacije in informacij, ki jih je treba priložiti zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža,
3. podrobnejšo vsebino in način pošiljanja obvestil iz 74. člena ZBan-2.

(1) Za člane oziroma članice uprave in nadzornega sveta (v nadaljnjem besedilu: član uprave oziroma član nadzornega sveta) borznoposredniške družbe z dvotirnim sistemom upravljanja se smiselno uporabljajo 61. do 74. člen ter drugi in tretji odstavek 75. člena ZBan-1.
(2) Za upravni odbor borznoposredniške družbe z enotirnim sistemom upravljanja se smiselno uporabljajo 61. do 74. člen ter drugi in tretji odstavek 75. člena ZBan-1 ter določbe tega zakona o nadzornem svetu borznoposredniške družbe, za izvršne direktorje oziroma izvršne direktorice (v nadaljnjem besedilu: izvršni direktor) pa tudi 62. do 70. člen ZBan-1 in določbe tega zakona o upravi borznoposredniške družbe.
(3) Pri smiselni uporabi določb ZBan-1 iz prvega in drugega odstavka tega člena se:
1. namesto pojma »banka« uporablja pojem »borznoposredniška družba« in
2. namesto pojma »Banka Slovenije« uporablja pojem »agencija«,
3. namesto pojma »bančna skupina« uporablja pojem »investicijska skupina«,
4. namesto napotila na ZBan-1 uporablja napotilo na ta zakon,
5. namesto pojma »bančne storitve« uporablja pojem »investicijske storitve in posli,
6. namesto pojma »bančni sistem« uporablja pojem »finančni sistem«.
(1) Za člane oziroma članice uprave in nadzornega sveta (v nadaljnjem besedilu: član uprave oziroma član nadzornega sveta) borznoposredniške družbe z dvotirnim sistemom upravljanja se smiselno uporabljajo 34., 36. do 58. ter 270. do 273. členi ZBan-2 in določbe tega zakona o upravi borznoposredniške družbe.
(2) Za upravni odbor borznoposredniške družbe z enotirnim sistemom upravljanja se smiselno uporabljajo 34., 48. do 58., 270. in 273. členi ZBan-2 ter določbe tega zakona o nadzornem svetu borznoposredniške družbe, za izvršne direktorje oziroma izvršne direktorice (v nadaljnjem besedilu: izvršni direktor) pa tudi 36. do 47., 271. in 272. členi ZBan-2 ter določbe tega zakona o upravi borznoposredniške družbe.
(3) Pri smiselni uporabi določb ZBan-2 iz prvega in drugega odstavka tega člena se:
1. namesto pojma »banka« uporablja pojem »borznoposredniška družba«,
2. namesto pojma »Banka Slovenije« uporablja pojem »agencija«,
3. namesto pojma »bančna skupina« uporablja pojem »investicijska skupina«,
4. namesto napotila na ZBan-2 uporablja napotilo na ta zakon,
5. namesto pojma »bančne storitve« uporablja pojem »investicijske storitve in posli«,
6. namesto pojma »bančni sistem« uporablja pojem »finančni sistem«.
(4) Revizijske komisije iz 49. člena ZBan-2 ni potrebno imenovati borznoposredniški družbi, ki se v skladu z 31.c členom tega zakona šteje za malo in srednje veliko podjetje. Naloge komisije v takšnem primeru izvaja upravljalni organ borznoposredniške družbe, pri čemer predsednik upravljalnega organa ne sem biti predsednik revizijske komisije.

(1) Če skupščina borznoposredniške družbe sprejme sklep o prenehanju borznoposredniške družbe in začetku likvidacijskega postopka ali sklep, s katerim se dejavnost borznoposredniške družbe spremeni tako, da ta ne bo več opravljala investicijskih storitev in poslov, se smiselno uporabljajo 76. do 80. člen ZBan-1.
(1) Če skupščina borznoposredniške družbe sprejme sklep o prenehanju borznoposredniške družbe in začetku likvidacijskega postopka ali sklep, s katerim se dejavnost borznoposredniške družbe spremeni tako, da ta ne bo več opravljala investicijskih storitev in poslov, se smiselno uporabljajo 79. do 85. člen ZBan-2.
(2) Pri smiselni uporabi določb ZBan-1 ZBan-2 iz prvega odstavka tega člena se:
1. namesto pojma »banka« uporablja pojem »borznoposredniška družba«,
2. namesto pojma »Banka Slovenije« uporablja pojem »agencija« in
3. namesto pojma »bančne storitve« uporablja pojem »investicijske storitve in posli«.
(3) Borznoposredniška družba mora v primeru iz prvega odstavka tega člena:
1. opraviti vsa dejanja, ki so potrebna za prenos:
– finančnih instrumentov in drugega premoženja strank, ki ga upravlja,
– vodenja računov nematerializiranih vrednostnih papirjev strank in
– drugih storitev, ki jih opravlja za stranke na drugo osebo, ki je v skladu z 32. členom tega zakona upravičena v Republiki Sloveniji opravljati investicijske storitve in posle,
2. zagotoviti, da oseba iz 1. točke tega odstavka prevzame:
– celotno dokumentacijo v zvezi z investicijskimi storitvami in posli, ki jo je bila dolžna voditi borznoposredniška družba, in
– vse obveznosti in odgovornosti borznoposredniške družbe v zvezi z vodenjem in hranjenem te dokumentacije ter dostopom do te dokumentacije.
(4) Borznoposredniška družba mora v enem mesecu po tem, ko izpolni vse obveznosti iz tretjega odstavka tega člena, agenciji predložiti poročilo, v katerem opiše ukrepe, ki jih je opravila za izpolnitev teh obveznosti, in poročilo s pozitivnim mnenjem pooblaščenega revizorja, da je borznoposredniška družba te obveznosti izpolnila.

(1) Za stečaj borznoposredniške družbe se smiselno uporabljajo 318. člen, drugi odstavek 321. člena in 326. do 329. člen ZBan-1, če ni v tretjem in četrtem odstavku tega člena določeno drugače.
(2) Pri smiselni uporabi določb ZBan-1 iz prvega odstavka tega člena se:
1. namesto pojma »banka« uporablja pojem »borznoposredniška družba«, razen kadar se pojem »banka« nanaša na banko prevzemnico,
2. namesto pojma »zajamčena vloga« uporablja pojem »zajamčena terjatev«,
3. pri smiselni uporabi prvega odstavka 326. člena ZBan-1 namesto besedila »v desetih dneh po začetku stečajnega postopka« uporablja besedilo »v 15 dneh po dnevu, ko Banka Slovenije imenuje banko prevzemnico«.
(3) Izvod sklepa o začetku stečajnega postopka vroči sodišče tudi agenciji, ki mora Banko Slovenije nemudoma obvestiti o tem.
(4) Banka Slovenije mora določiti banko prevzemnico v treh delovnih dneh po prejemu obvestila agencije iz tretjega odstavka tega člena.
(1) Za stečaj borznoposredniške družbe se smiselno uporabljajo 318. člen, drugi odstavek 321. člena, 322.a in 326. do 328. člen Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 99/10 – uradno prečiščeno besedilo, 52/11 – popr., 9/11 – ZPlaSS-B, 35/11, 59/11, 85/11, 48/12, 105/12, 56/13, 63/13 – ZS-K, 96/13 in 25/15 – ZBan-2; v nadaljnjem besedilu: ZBan-1), če ni v tretjem in četrtem odstavku tega člena določeno drugače.
(2) Pri smiselni uporabi določb ZBan-1 iz prejšnjega odstavka se:
1. namesto pojma »banka« uporablja pojem »borznoposredniška družba«, razen kadar se pojem »banka« nanaša na banko prevzemnico,
2. namesto pojma »zajamčena vloga« uporablja pojem »zajamčena terjatev«,
3. pri smiselni uporabi prvega odstavka 326. člena ZBan-1 namesto besedila »v petih delovnih dneh po začetku stečajnega postopka« uporablja besedilo »v desetih delovnih dneh po dnevu, ko Banka Slovenije imenuje banko prevzemnico« in namesto besedila »stanje vseh vlog« uporablja besedilo »stanje vseh zajamčenih terjatev vlagateljev iz 461. člena tega zakona in«,
4. pri smiselni uporabi tretjega odstavka 326. člena ZBan-1 namesto napotila na 316. člen ZBan-1 uporablja napotilo na 467. člen tega zakona in namesto besedila »dne izdaje odločbe iz prvega odstavka 320. člena tega zakona« uporablja besedilo »dan izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka nad borznoposredniško družbo«.
(3) Izvod sklepa o začetku stečajnega postopka sodišče nemudoma vroči tudi agenciji, ki o tem nemudoma obvesti Banko Slovenije.
(4) Banka Slovenije določi banko prevzemnico v treh delovnih dneh po prejemu obvestila agencije iz prejšnjega odstavka.
(5) Borznoposredniška družba v stečaju in banka prevzemnica zapisnik iz prvega odstavka 326. člena ZBan-1 v enakem roku kakor Banki Slovenije posredujeta tudi agenciji.

Zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev in poslov je treba priložiti:
1. statut oziroma družbeno pogodbo borznoposredniške družbe v obliki overjenega prepisa notarskega zapisa,
2. poslovni načrt borznoposredniške družbe za prva tri leta poslovanja, ki mora vsebovati:
– opis poslov, ki jih namerava opravljati,
– opis sistema upravljanja iz 124. člena ZBan-1,
– opis ureditve notranjega upravljanja iz 128. člena ZBan-2,
– opis načina uresničevanja organizacijskih zahtev iz oddelka 7.1 tega zakona,
– če se zahteva za dovoljenje nanaša na storitve upravljanja MTF, tudi opis načina uresničevanja dodatnih organizacijskih zahtev iz 278. do 284. člena tega zakona,
3. seznam delničarjev, ki mora za vsakega od njih vključevati osebno ime, stalno ali začasno prebivališče fizične osebe oziroma sedež in firmo pravne osebe ter podatek o številu in deležu delnic, ki jih je prevzel ob ustanovitvi borznoposredniške družbe,
4. druge dokaze o tem, da so izpolnjeni pogoji za izdajo dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev in poslov, na katere se nanaša zahteva.