(1) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo naslednje direktive Evropske unije:
1. Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L št. 302 z dne 17. 11. 2009, str. 32; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2009/65/ES);
1. Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L št. 302 z dne 17. 11. 2009, str. 32), zadnjič spremenjena z Direktivo 2014/91/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o spremembi Direktive 2009/65/ES o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), kar zadeva funkcije depozitarja, plačne politike in sankcije (UL L št. 257 z dne 28. 8. 2014, str. 186), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2009/65/ES);
2. Direktiva Komisije 2010/44/EU z dne 1. julija 2010 o izvajanju Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede nekaterih določb o združitvah skladov, centralno-napajalnih strukturah in postopku priglasitve (UL L št. 176 z dne 10. 7. 2010, str. 28; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2010/44/EU);
3. Direktiva Komisije št. 2010/43/EU z dne 1. julija 2010 o izvajanju Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta o organizacijskih zahtevah, navzkrižjih interesov, poslovanju, obvladovanju tveganja ter vsebini sporazuma med depozitarjem in družbo za upravljanje (UL L št. 176 z dne 10. 7. 2010, str. 42; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2010/43/EU);
4. Direktiva 2010/78/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o spremembi direktiv 98/26/ES, 2002/87/ES, 2003/6/ES, 2003/41/ES, 2003/71/ES, 2004/39/ES, 2004/109/ES, 2005/60/ES, 2006/48/ES, 2006/49/ES in 2009/65/ES glede pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 120);
5. Direktiva 2013/14/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o spremembi Direktive 2003/41/ES o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje, Direktive 2009/65/ES o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) in Direktive 2011/61/EU o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov v zvezi s prevelikim zanašanjem na bonitetne ocene (UL L št. 145 z dne 31. 5. 2013, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2013/14/EU), v delu, v katerem se nanaša na družbe za upravljanje;
6. Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L št. 174 z dne 1. 7. 2011, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2011/61/EU), v delu, v katerem se nanaša na upravljavce alternativnih investicijskih skladov, ki javno zbirajo premoženje.
(2) S tem zakonom se podrobneje ureja izvajanje naslednjih uredb Evropske unije:
1. Uredba Komisije (EU) št. 583/2010 z dne 1. julija 2010 o izvajanju Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s ključnimi podatki za vlagatelje in pogoji, ki jih je treba izpolniti pri posredovanju ključnih podatkov za vlagatelje ali prospekta na trajnem nosilcu podatkov, ki ni papir, ali na spletni strani (UL L št. 176 z dne 10. 7. 2010, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 583/2010/EU);
2. Uredba Komisije (EU) št. 584/2010 z dne 1. julija 2010 o izvajanju Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z obliko in vsebino standardnega uradnega obvestila in potrdila KNPVP, uporabo elektronske komunikacije med pristojnimi organi za namene obveščanja in postopki za preverjanje na kraju samem ali preiskavo ter izmenjavo informacij med pristojnimi organi (UL L št. 176 z dne 10. 7. 2010, str. 16; v nadaljnjem besedilu: Uredba 584/2010/EU);
3. Uredba (EU) št. 345/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o evropskih skladih tveganega kapitala (UL L št. 115 z dne 25. 4. 2013, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 345/2013/EU);
4. Uredba (EU) št. 346/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o evropskih skladih za socialno podjetništvo (UL L št. 115 z dne 25. 4. 2013, str. 18; v nadaljnjem besedilu: Uredba 346/2013/EU);
5. Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/438 z dne 17. decembra 2015 o dopolnitvi Direktive 2009/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z obveznostmi depozitarjev (UL L št. 78 z dne 24. 3. 2016, str. 11; v nadaljnjem besedilu: Uredba 438/2016/EU).

(1) Posamezne kratice, uporabljene v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1. ESMA je Evropski nadzorni organ – Evropski organ za vrednostne papirje in trge, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 84; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1095/2010/EU);
2. EBA je Evropski nadzorni organ – Evropski bančni organ, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 12);
3. EIOPA je Evropski nadzorni organ – Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 48);
4. ESBR je Evropski odbor za sistemska tveganja, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 1).
(2) Pojmi:
1. banka, kreditna institucija in ožji družinski član banka države članice in banka tretje države imajo enak pomen kot v zakonu, ki ureja bančništvo;
2. Direktiva 2004/39/ES, investicijsko podjetje, borznoposredniška družba, centralna depotna družba, upravljavec organiziranega trga, finančni posrednik, organizirani trg imajo enak pomen kot v Zakonu o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 108/10 – uradno prečiščeno besedilo, 78/11, 55/12, 105/12 – ZBan-1J in 63/13 – ZS-K; v nadaljnjem besedilu: ZTFI);
Direktiva 2004/39/ES, investicijsko podjetje, borznoposredniška družba, centralna depotna družba, upravljavec organiziranega trga, finančni posrednik, organizirani trg in finančni instrument imajo enak pomen kot v Zakonu o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 108/10 – uradno prečiščeno besedilo, 78/11, 55/12, 105/12 – ZBan-1J, 63/13 – ZS-K, 30/16 in 44/16 – ZRPPB; v nadaljnjem besedilu: ZTFI);
3. zavarovalnica in pozavarovalnica imata enak pomen kot v zakonu, ki ureja finančne konglomerate;
4. premoženje in obveznosti imata enak pomen kot v zakonu, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, razen, če za posamezen primer ta zakon ne določa drugače;
5. kreditna institucija ima enak pomen kot v Uredbi (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L št. 176 z dne 27. 6. 2013, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2016/1014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 glede izjem za trgovce z blagom (UL L št. 171 z dne 29. 6. 2016, str. 153).
(3) Agencija je Agencija za trg vrednostnih papirjev po ZTFI.

(1) Investicijski sklad je kolektivni naložbeni podjem, katerega edini namen je, da zbira premoženje vlagateljev in ga v skladu z vnaprej določeno naložbeno politiko nalaga v različne vrste naložb v izključno korist imetnikov enot tega investicijskega sklada.
(2) Investicijski sklad premoženje zbira javno ali nejavno. Šteje se, da investicijski sklad premoženje zbira nejavno, če ga zbira izključno pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja upravljavce alternativnih investicijskih skladov. Vsako drugo zbiranje premoženja se šteje za javno zbiranje premoženja.
(3) Investicijski sklad je kolektivni naložbeni podjem za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (v nadaljnjem besedilu: KNPVP) ali alternativni investicijski sklad (v nadaljnjem besedilu: AIS).
(4) Če se investicijski sklad upravlja sam, se določbe tega zakona, ki se nanašajo na družbo za upravljanje, uporabljajo neposredno za investicijski sklad.
(5) Agencija podrobneje določi ključne elemente, ki jih mora izpolnjevati kolektivni naložbeni podjem iz prvega odstavka tega člena, da šteje za investicijski sklad.
(6) Določbe tega zakona, ki se nanašajo na investicijski sklad, se nanašajo na investicijski sklad, ki javno zbira premoženje, razen, če ta zakon ne določa drugače.
(7) Ne glede na določbe zakona, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, se premoženje investicijskega sklada, ki ga nadzira Agencija in ki je organiziran kot ločeno premoženje, v primeru začetka stečajnega postopka nad upravljavcem, šteje za premoženje vlagateljev. Če ta ali drug zakon ne določa, da se v primeru stečaja upravljavca investicijskega sklada, opravi prisilni prenos upravljanja investicijskega sklada, se v stečajnem postopku sredstva takega investicijskega sklada razdelijo med vlagatelje v ta investicijski sklad v skladu s pravili, ki veljajo za odkup ali izplačilo enot investicijskega sklada.

(1) Povezane osebe po tem zakonu so pravno samostojne osebe, ki so med seboj upravljavsko, kapitalsko ali kako drugače povezane tako, da zaradi navedenih povezav skupno oblikujejo poslovno politiko in delujejo usklajeno z namenom doseganja skupnih ciljev oziroma tako, da ima ena oseba možnost usmerjati drugo ali bistveno vplivati nanjo pri odločanju o financiranju in poslovanju oziroma tako, da poslovanje ene osebe oziroma njeni rezultati poslovanja lahko pomembno vplivajo na poslovne rezultate oziroma poslovanje druge osebe.
(2) Za povezane osebe po tem zakonu se štejejo zlasti osebe, ki so povezane:
1. kot ožji družinski člani;
2. tako, da je ena oseba oziroma so osebe, ki se štejejo za povezane po prejšnjem odstavku in po drugih točkah tega odstavka, skupaj, posredno ali neposredno udeležene pri drugi osebi;
3. tako, da je v obeh osebah udeležena ista oseba oziroma osebe, ki se štejejo za povezane po prejšnjem odstavku in po drugih točkah tega odstavka;
4. tako, da sestavljajo pogodbeni koncern ali koncern z razmerjem enakopravnosti po Zakonu o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US in 82/13; v nadaljnjem besedilu: ZGD-1);
5. kot člani uprave ali člani nadzornega sveta oziroma člani upravnega odbora z družbo, v kateri opravljajo to funkcijo oziroma v kateri so zaposleni, in ožji družinski člani te osebe.
(3) Ožji družinski član pomeni osebo, ki je v razmerju do druge osebe:
– njen zakonec ali zunajzakonski partner,
– otrok ali posvojenec te osebe ali osebe iz prejšnje alineje, ali
– oseba, ki ji je dodeljena v skrbništvo.
(3) (4) Družba za upravljanje pripravi in ob vsaki spremembi dopolni seznam fizičnih in pravnih oseb, ki se štejejo za povezane osebe z družbo za upravljanje.
(4) (5) Agencija predpiše podrobnejšo vsebino seznama povezanih oseb iz prejšnjega odstavka.

(1) Družba za upravljanje opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov, ki se nanašajo na KNPVP in AJIS.
(2) V sodni register se ne sme vpisati firma, ki vsebuje besede družba za upravljanje ali izpeljanke iz teh besed, če pravna oseba ne izpolnjuje pogojev za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov.
(3) Družba za upravljanje lahko poleg storitev upravljanja investicijskih skladov opravlja tudi storitve iz 5. poglavja tega zakona.
(4) Družba za upravljanje lahko poleg storitev iz prvega in tretjega odstavka tega člena opravlja tudi storitve upravljanja alternativnih investicijskih skladov v skladu in pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja upravljavce alternativnih investicijskih skladov, in skladov iz Uredbe 345/2013/EU oziroma Uredbe 346/2013/EU.
(5) Družba za upravljanje ne sme opravljati drugih dejavnosti, razen storitev iz prvega, tretjega in četrtega odstavka tega člena.
(6) Ne glede na prvi odstavek 40. člena Zakona o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov (Uradni list RS, št. 32/15; v nadaljnjem besedilu: ZUAIS) Agencija v register iz 39. člena ZUAIS vpiše družbo za upravljanje na podlagi obvestila, da družba za upravljanje opravlja storitve iz četrtega odstavka tega člena. Obvestilo vsebuje podatke iz 5. in 6. točke drugega odstavka 40. člena ZUAIS. Družba za upravljanje obvestilo posreduje v roku 30 dni od začetka upravljanja AIS.

(1) Najnižji znesek osnovnega kapitala družbe za upravljanje, ki opravlja izključno storitve upravljanja investicijskih skladov, je 125.000 eurov.
(2) Če vrednost premoženja v upravljanju, ki ga družba za upravljanje upravlja za račun investicijskih skladov, presega 250.000.000 eurov, družba za upravljanje poleg osnovnega kapitala iz prejšnjega odstavka zagotovi dodatni kapital v višini 0,02 odstotka vrednosti razlike med premoženjem v upravljanju, ki ga družba za upravljanje upravlja za račun investicijskih skladov, in zneskom 250.000.000 eurov.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek je družba za upravljanje dolžna zagotoviti dodatni kapital le v takšni višini, da vsota osnovnega kapitala iz prvega odstavka tega člena in dodatnega kapitala iz prejšnjega odstavka ne presega 10.000.000 eurov.
(4) Če družba za upravljanje opravlja tudi storitve iz 150. člena tega zakona, se znesek osnovnega kapitala družbe za upravljanje iz prvega do tretjega odstavka tega člena poveča za znesek, kot ga določa ZTFI glede osnovnega kapitala borznoposredniške družbe, odvisno od vrste storitev, ki jih opravlja družba za upravljanje.
(5) Za zagotovitev potrebnega osnovnega kapitala po tem členu se v osnovni kapital družbe za upravljanje štejejo postavke iz 1. do 3. točke prvega odstavka 82. člena tega zakona.
(6) Če družba za upravljanje opravlja tudi storitve iz četrtega odstavka 32. člena tega zakona, se znesek kapitala družbe za upravljanje iz prvega do tretjega odstavka tega člena poveča za znesek, ki ga za opravljanje ustrezne storitve zahteva zakon, ki ureja upravljavce alternativnih investicijskih skladov.
(7) Če družba za upravljanje opravlja tudi storitve iz četrtega odstavka 32. člena tega zakona, se v vrednost premoženja v upravljanju iz drugega odstavka tega člena šteje tudi premoženje, ki ga družba za upravljanje upravlja za račun AIS na podlagi zakona, ki ureja upravljavce alternativnih investicijskih skladov.

(1) Če so družbi za upravljanje znane spremembe okoliščin, zaradi katerih se delež posameznega delničarja spremeni tako, da:
1. preseže mejo kvalificiranega deleža oziroma se njegov delež zmanjša tako, da ne dosega več kvalificiranega deleža, ali
2. preseže zgornjo mejo razpona oziroma pade pod spodnjo mejo razpona kvalificiranega deleža, za katerega je kvalificiranemu imetniku že izdano dovoljenje za kvalificiran delež,
o tem nemudoma obvesti Agencijo.
(1) (2) Če namerava kvalificirani imetnik, ki je pridobil dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, odtujiti delnice tako, da bi se zaradi tega njegov delež zmanjšal pod spodnjo mejo razpona, za katerega velja dovoljenje, o tem predhodno obvesti Agencijo.
(2) (3) Kvalificirani imetnik Agencijo nemudoma obvesti o vsaki združitvi ali delitvi, pri kateri je udeležen, in o vsaki drugi statusni spremembi.
(3) (4) Nadrejeni finančni holding in mešani poslovni holding, ki ima v skladu z dovoljenjem za pridobitev kvalificiranega deleža položaj družbi za upravljanje nadrejene družbe, Agencijo obvesti tudi o vsaki spremembi članov oziroma članic njegovega poslovodstva.

(1) Družba za upravljanje vzpostavi in izvaja sistem prejemkov, ki vključuje politike in prakse prejemkov, ki so združljive z ustreznim in učinkovitim upravljanjem tveganj ter tako upravljanje tveganj tudi spodbujajo, hkrati pa ne spodbujajo prevzemanja tveganj, ki niso skladna s stopnjo tveganosti investicijskega sklada oziroma pravili upravljanja ali statutom investicijskega sklada ter ne ovirajo družbe za upravljanje pri ravnanju v najboljšem interesu investicijskega sklada.
(2) Politike in prakse prejemkov iz prejšnjega odstavka se nanašajo na stalne in variabilne sestavine prejemkov in veljajo za kategorije zaposlenih s posebno naravo dela.
(3) Zaposleni s posebno naravo dela so zaposleni, ki s svojimi delovnimi nalogami in dejanji lahko pomembno vplivajo na profil tveganosti družbe za upravljanje oziroma investicijskega sklada, ki ga upravlja, ter obsegajo zlasti naslednje kategorije zaposlenih:
1. višje vodstvo,
2. zaposlene v notranjih kontrolah,
3. neposredne prevzemnike tveganj in
4. druge zaposlene, katerih celotni prejemki, vključno s posebnimi pokojninskimi ugodnostmi, so po višini enaki ali višji od prejemkov višjega vodstva ali neposrednih prevzemnikov tveganj.
(4) Višje vodstvo iz 1. točke prejšnjega odstavka pomeni osebo oziroma osebe, ki efektivno vodijo poslovanje družbe za upravljanje, in člane uprave ter nadzornega sveta družbe za upravljanje.
(5) Neposredni prevzemniki tveganj iz 3. točke tretjega odstavka tega člena so zaposleni, ki imajo posamično ali skupaj kot člani skupine zaradi svoje poklicne dejavnosti ključen vpliv na tveganost družbe za upravljanje oziroma investicijskih skladov, ki jih družba za upravljanje upravlja.
(6) Prejemki po tem členu vključujejo vse oblike neposrednih ali posrednih finančnih in nefinančnih plačil ter ugodnosti, do katerih so upravičeni zaposleni s posebno naravo dela na podlagi sklenjenih pogodb z družbo za upravljanje, vključno z diskrecijskimi pokojninskimi ugodnostmi.
(7) Politiko prejemkov družbe za upravljanje sprejme nadzorni svet. Nadzorni svet tudi najmanj enkrat letno preveri njeno ustreznost.
(8) Za uveljavitev politike prejemkov je odgovorno poslovodstvo družbe za upravljanje.
(9) Družba za upravljanje najmanj enkrat letno izvede celovit in neodvisen notranji pregled skladnosti prakse prejemkov s politikami prejemkov družbe za upravljanje.
(10) Agencija podrobneje predpiše potrebne lastnosti politike prejemkov.
(11) Prejemki, ki se izplačajo zaposlenim iz tretjega odstavka tega člena v družbi za upravljanje, ki se v skladu z Zakonom o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 21/10, 8/11 – ORZPPOGD4 in 23/14 – ZDIJZ-C; v nadaljnjem besedilu: ZPPOGD) šteje za družbo za upravljanje v večinski lasti Republike Slovenije ali samoupravne lokalne skupnosti, ne smejo preseči prejemkov, ki jih določa ZPPOGD. Pri izplačilu teh prejemkov se ne uporablja peta alineja prvega odstavka 4. člena ZPPOGD, ki prepoveduje plačila direktorjev z delnicami ali njihovo sodelovanje v delniških shemah.
(12) Prejemki, ki se izplačajo zaposlenim iz tretjega odstavka tega člena, se lahko izplačajo tudi z enotami investicijskega sklada.

(1) Družba za upravljanje pri vzpostavljanju in izvajanju politik prejemkov upošteva naslednja načela:
1. politika prejemkov je združljiva s preudarnim in učinkovitim upravljanjem tveganj in tako upravljanje tveganj tudi spodbuja, pri čemer ne spodbuja izpostavljanja tveganjem, ki niso skladna s stopnjo tveganosti, pravili upravljanja oziroma statutom investicijskega sklada, ki ga upravlja družba za upravljanje;
2. politika prejemkov je v skladu s poslovno strategijo, cilji, vrednotami in interesi družbe za upravljanje, značilnostmi investicijskih skladov, ki jih upravlja družba za upravljanje, ter interesi vlagateljev v te investicijske sklade in vključuje ukrepe za preprečevanje nasprotja interesov;
3. zaposleni v notranjih kontrolah prejemajo prejemke glede na doseganje ciljev, povezanih z njihovimi funkcijami, neodvisno od uspešnosti poslovnih področij, ki jih nadzirajo;
4. če je višina prejemka odvisna od uspešnosti, mora ocena uspešnosti temeljiti na kombinaciji ocene uspešnosti posameznika in njegove poslovno-organizacijske enote ali relevantnih investicijskih skladov in z njimi povezanih tveganj in tudi splošnem poslovnem rezultatu družbe za upravljanje, pri čemer se pri oceni uspešnosti posameznika upošteva tako finančna kot nefinančna merila;
5. ocena uspešnosti mora odražati uspešnost v večletnem obdobju, katerega dolžina je, upoštevaje naložbena tveganja investicijskega sklada, primerna glede na priporočeno dobo varčevanja v posameznem investicijskem skladu, plačilo sestavin prejemka, vezanih na uspešnost posameznika, pa je porazdeljeno skozi celotno obdobje, na katerega se nanaša ocena uspešnosti;
6. zajamčen variabilni prejemek je izjemoma dovoljen samo pri novozaposlenih, in sicer zgolj v prvem letu njihove zaposlitve;
7. stalne in variabilne sestavine prejemka morajo biti primerno uravnotežene, pri čemer stalna sestavina predstavlja dovolj visok delež celotnega prejemka posameznika, da je mogoča popolna prilagodljivost variabilne sestavine prejemka, vključujoč določitev prejemka brez variabilne sestavine;
8. plačila zaposlenemu v zvezi s predčasno prekinitvijo pogodbe o zaposlitvi morajo odražati njegovo uspešnost skozi čas in ne smejo nagrajevati posameznikovih neuspehov;
9. ocenjevanje uspešnosti, na podlagi katere se izračunajo variabilne sestavine prejemka ali celotna masa variabilnih sestavin prejemka, upošteva vse vrste trenutnih in prihodnjih tveganj ter predstavlja podlago za morebitno prilagoditev variabilnega prejemka tveganjem;
10. upoštevaje obliko investicijskega sklada in njegova pravila upravljanja ali statut mora biti znaten delež, v vsakem primeru pa najmanj 50 odstotkov variabilne sestavine prejemka vsakega posameznika, sestavljen iz enot investicijskega sklada oziroma enakovrednih lastniških deležev ali na deleže vezanih instrumentov ali enakovrednih negotovinskih instrumentov; navedeni pogoj ne velja, če premoženje investicijskih skladov, ki jih upravlja družba za upravljanje, znaša manj kot 50 odstotkov skupnega premoženja v upravljanju družbe za upravljanje;
11. znaten delež, v vsakem primeru najmanj 40 odstotkov variabilne sestavine prejemka vsakega posameznika, mora biti odložen za obdobje, ki je primerno glede na priporočeno dobo varčevanja v posameznem investicijskem skladu, upoštevajoč značilnosti in velikost tveganj investicijskega sklada; to obdobje ne sme biti krajše od treh let, višina odloženega dela variabilnega prejemka pa se izračuna in zagotovi v skladu z načelom sorazmernosti; če je variabilna sestavina prejemka posameznika še posebej visoka, mora biti odloženih najmanj 60 odstotkov variabilne sestavine prejemka;
12. variabilni prejemki, vključno z odloženim deležem iz prejšnje točke, se izplačajo ali dospejo v plačilo le, če je to vzdržno glede na finančno stanje družbe za upravljanje kot celote in upravičeno glede na uspešnost poslovne enote, investicijskih skladov in posameznika; če je finančno stanje družbe za upravljanje slabo oziroma ta posluje z izgubo ali relevantni investicijski sklad posluje slabše od pričakovanj, družba za upravljanje izvede naknadno prilagoditev variabilnega dela prejemkov tveganjem in uspešnosti ter občutno zniža skupne variabilne prejemke, kar izvede tako z znižanjem tekočih izplačil variabilnih prejemkov kot z znižanjem že izplačanih variabilnih prejemkov z uporabo malusov in dogovorov o vračilu prejemkov;
13. politika družbe za upravljanje v zvezi z upokojevanjem zaposlenih mora biti usklajena s poslovno strategijo, cilji, vrednotami in dolgoročnimi interesi družbe za upravljanje ter poslovanjem investicijskih skladov, ki jih upravlja; če zaposleni prekine delovno razmerje z družbo za upravljanje pred upokojitvijo, se izplačilo pokojninskih ugodnosti odloži za pet let, šteto od dneva prekinitve delovnega razmerja, pokojninske ugodnosti pa se v tem času hranijo v obliki instrumentov iz 10. točke tega odstavka; pokojninske ugodnosti se lahko izplačajo samo v obliki instrumentov iz 10. točke tega odstavka, z obdobjem zadržanja pet let, šteto od dneva upokojitve;
14. vsak zaposleni s posebno naravo dela se zaveže, da zase ne bo uporabljal strategij varovanja pred tveganji ali se zavaroval v zvezi s prejemki in odgovornostjo z namenom poseganja v učinke prilagoditve njegovega variabilnega prejemka tveganjem;
15. variabilni prejemki ne smejo biti izplačani na način, ki bi omogočal izogibanje pogojem, ki jih v zvezi z variabilnimi prejemki določa ta zakon.
(2) Družba za upravljanje upošteva načela iz prejšnjega odstavka na način in v obsegu, ki ustreza njeni velikosti, notranji organiziranosti ter lastnostim, obsegu in zapletenosti dejavnosti, ki jih opravlja.

(1) Pomembna družba za upravljanje mora vzpostaviti komisijo za prejemke.
(2) Agencija opredeli pomembno družbo za upravljanje na podlagi tega zakona. Agencija opredeli podrobnejša merila za določitev pomembne družbe za upravljanje iz prejšnjega stavka, pri čemer upošteva:
1. velikost družbe za upravljanje ali velikosti investicijskih skladov, ki jih upravlja,
2. lastnosti notranje organizacije in
3. vrste, obseg in kompleksnost poslov, ki jih opravlja.
(3) Komisija iz prvega odstavka tega člena ima predsednika in najmanj dva člana. Vsi člani komisije za prejemke so imenovani izmed članov nadzornega sveta družbe za upravljanje. Eden izmed članov komisije za prejemke je, če je v družbi imenovan, tudi predstavnik delavcev v nadzornem svetu.
(4) Komisija za prejemke je posvetovalno telo nadzornega sveta ter izvaja naslednje naloge:
1. podaja strokovne in neodvisne ocene politik prejemkov in njihove uporabe v praksi ter v zvezi s tem daje pobude za izboljšanje upravljanja tveganj družbe za upravljanje;
2. pripravlja predloge odločitev nadzornega sveta v zvezi s prejemki, vključno s tistimi, ki vplivajo na tveganje in upravljanje tveganj družbe za upravljanje ali posameznih investicijskih skladov;
3. nadzoruje prejemke višjega vodstva, ki opravlja funkcije upravljanja tveganj in zagotavljanja skladnosti poslovanja družbe za upravljanje.
(5) Pri pripravi odločitev iz prejšnjega odstavka komisija za prejemke upošteva dolgoročne interese imetnikov enot investicijskih skladov v upravljanju družbe za upravljanje, drugih zainteresiranih strani in javni interes.

(1) Družba za upravljanje vzpostavi sistem obveščanja o kršitvah v družbi za upravljanje, ki omogoča zaposlenim v družbi za upravljanje, da prek neodvisnih in samostojnih poročevalskih linij interno poročajo o kršitvah predpisov in internih aktov družbe za upravljanje. Družba za upravljanje lahko za ta namen uporabi tudi sisteme, ki so vzpostavljeni v družbi za upravljanje v okviru neodvisnega organiziranega delovanja zaposlenih v družbi za upravljanje, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena.
(2) Sistem iz prejšnjega odstavka mora omogočati enostaven in lahko dostopen način posredovanja prijav zaposlenih ter vključevati jasno opredeljene postopke za sprejem in obravnavo prijav, vključno s poročanjem o ugotovitvah v zvezi s prejetimi prijavami in izvedenih aktivnostih.
(3) Družba za upravljanje lahko ob upoštevanju določb zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, pri obravnavi prijav iz prvega odstavka tega člena, vključno s poročanjem o ugotovitvah v zvezi s prejetimi prijavami in izvedenih aktivnostih, obdeluje osebne podatke osebe, ki je podala prijavo, in osebe, ki je domnevno odgovorna za kršitev. Družba za upravljanje zagotovi, da se vsi podatki o osebah, ki so podale prijavo iz prvega odstavka tega člena, obravnavajo kot zaupni in teh podatkov ne sme razkriti brez soglasja oseb, ki so podale prijavo, razen kadar je razkritje identitete prijavitelja v skladu z zakonom nujna za izvedbo kazenskega postopka ali nadaljnjih sodnih postopkov.
(4) Družba za upravljanje zagotovi ukrepe, s katerimi se preprečijo povračilni ukrepi, diskriminacija ali druge oblike neenake obravnave zaposlenih v družbi za upravljanje, ki so podali prijavo iz prvega odstavka tega člena, in ukrepe, s katerimi se odpravijo posledice povračilnih ukrepov, če je do neprimerne obravnave že prišlo.

(1) Agencija podrobneje opredeli pravila, ki jih mora družba za upravljanje upoštevati, da se šteje, da ravna vestno, pošteno in z ustrezno profesionalno skrbnostjo ter na način, ki podpira in spodbuja celovitost trga, in da v vsem pazi na interese investicijskih skladov, ki jih upravlja, in interese drugih strank.
(2) Agencija pri podrobnejši opredelitvi pravil ravnanja upošteva značilnosti, obseg in zapletenost storitev in poslov, ki jih lahko opravlja družba za upravljanje ter značilnosti, ki se nanašajo na posamezne tipe investicijskih skladov, ki jih upravljavlja upravlja družba za upravljanje.

(1) Družba za upravljanje pri opravljanju storitev prek podružnice ravna v skladu s predpisi pravili ravnanja, ki veljajo v državi članici gostiteljici.
(2) Družba za upravljanje, ki neposredno opravlja storitve v državi članici gostiteljici, pri opravljanju storitev ravna v skladu z določbami 2.2.2. pododdelka tega zakona.
(3) Za KNPVP, ki ga družba za upravljanje ustanovi v drugi državi članici, se ne uporabljajo določbe tega zakona, navedene v drugem odstavku 121. člena tega zakona.

(1) Družba za upravljanje države članice, ki izvaja storitve v Republiki Sloveniji prek podružnice, pri opravljanju storitev ravna v skladu z določbami 2.2.2. pododdelka tega zakona, družba za upravljanje države članice, ki izvaja storitve v Republiki Sloveniji neposredno, pa skladno s predpisi pravili ravnanja, ki veljajo v matični državi članici družbe za upravljanje države članice.
(2) Družba za upravljanje države članice, ki v Republiki Sloveniji oblikuje in upravlja vzajemni sklad, upošteva določbe tega zakona oziroma predpisov, izdanih na njegovi podlagi, oziroma drugih predpisov, ki se uporabljajo za oblikovanje in poslovanje vzajemnih skladov v Republiki Sloveniji, in sicer določbe glede:
1. oblikovanja vzajemnega sklada in izdaje dovoljenja za upravljanje vzajemnega sklada (7.8. oddelek tega zakona),
2. prodaje in odkupa investicijskih kuponov vzajemnega sklada (7.3.2. pododdelek tega zakona),
3. naložb vzajemnega sklada vključno z upravljanjem tveganj iz naslova naložb vzajemnega sklada (7.4. oddelek in 187. člen tega zakona),
4. zadolževanja, posoje vrednostnih papirjev in nekritih prodaj (188., 189. in 190. člen tega zakona),
5. vrednotenja premoženja vzajemnega sklada (6.7.4. pododdelek tega zakona),
6. računovodenja in računovodskih izkazov vzajemnega sklada (6.7.4. pododdelek tega zakona),
7. izračuna čiste vrednoti sredstev, vrednosti enote premoženja in povračil vlagateljem iz naslova napak pri izračunu (224. člen tega zakona),
8. razdelitve prihodkov oziroma dobička vzajemnega sklada (7.6. oddelek tega zakona),
9. sprotnega obveščanja javnosti in Agencije o poslovanju vzajemnega sklada (6.7.6. pododdelek tega zakona),
10. periodičnih poročil o poslovanju vzajemnega sklada, prospekta, pravil upravljanja in dokumenta s ključnimi podatki za vlagatelje (6.7.2., 6.7.3. in 6.7.4. pododdelek ter 7.7. oddelek tega zakona),
11. trženja investicijskih kuponov vzajemnega sklada (4.1. oddelek tega zakona),
12. odnosov z imetniki investicijskih kuponov vzajemnega sklada (6.7. oddelek tega zakona),
13. združitev vzajemnih skladov (7.10. oddelek tega zakona),
14. likvidacije vzajemnih skladov (7.11. oddelek tega zakona),
15. vodenja evidence imetnikov investicijskih kuponov vzajemnega sklada (226. člen tega zakona),
16. nadomestil za nadzor in drugih postavk tarife Agencije (11.3. oddelek tega zakona) in
17. pravic imetnikov investicijskih kuponov vzajemnega sklada (227. člen tega zakona).
(3) Družba za upravljanje države članice, ki v Republiki Sloveniji oblikuje in upravlja vzajemni sklad, v celoti upošteva določbe pravil upravljanja in prospekta vzajemnega sklada.
(4) Družba za upravljanje države članice, ki v Republiki Sloveniji oblikuje in upravlja vzajemni sklad, vzpostavi ustrezen organizacijski ustroj in postopke ter sprejme vse potrebne ukrepe za zagotavljanje spoštovanja določb iz drugega in tretjega odstavka tega člena.

(1) Upravljanje premoženja investicijskega sklada, ki javno zbira premoženje, obsega:
1. sklepanje pravnih poslov, katerih predmet je premoženje investicijskega sklada, razpolaganje s premoženjem investicijskega sklada zaradi izpolnitve obveznosti iz poslov, sklenjenih pri upravljanju premoženja investicijskega sklada, sprejemanje izpolnitev obveznosti druge pogodbene stranke na podlagi poslov, sklenjenih pri upravljanju premoženja investicijskega sklada in uresničevanje pravic iz vrednostnih papirjev investicijskega sklada oziroma drugih naložb investicijskega sklada,
2. upravljanje tveganj investicijskega sklada.
(2) Družba za upravljanje upravlja premoženje vzajemnega sklada in alternativnega vzajemnega sklada v svojem imenu in za račun vzajemnega sklada oziroma alternativnega vzajemnega sklada.
(3) Družba za upravljanje upravlja premoženje investicijske družbe v imenu in za račun investicijske družbe.
(4) Družba za upravljanje je upravičena za račun oziroma v imenu in za račun investicijskega sklada razpolagati s premoženjem investicijskega sklada in uresničevati pravice iz vrednostnih papirjev oziroma drugih naložb investicijskega sklada v skladu z določbami tega zakona in pravili upravljanja oziroma statutom investicijskega sklada.
(5) Družba za upravljanje upravlja premoženje investicijskega sklada tako, da so naložbe in sredstva investicijskega sklada v skladu s tem zakonom in pravili upravljanja oziroma statutom investicijskega sklada.
(6) Družba za upravljanje zagotovi, da se vse terjatve iz poslov, sklenjenih za račun oziroma v imenu in za račun investicijskega sklada, plačujejo oziroma izpolnjujejo v poslovno običajnih rokih.

Družba za upravljanje za svoj račun ali za račun drugega investicijskega sklada, ki ga upravlja, ne sme skleniti pravnega posla, katerega predmet bi bil ali postal naložba ali sredstvo investicijskega sklada, ki ga upravlja.

(1) Družba za upravljanje ne sme, če ta zakon ne določa drugače, skleniti pravnega posla, katerega predmet je ali bi postal naložba investicijskega sklada, ki ga upravlja:
1. z osebo, ki je z družbo za upravljanje povezana na način iz 19. člena tega zakona,
2. s skrbnikom, ki za investicijski sklad opravlja skrbniške storitve.
(2) Prepoved iz prejšnjega odstavka ne velja za:
– posle sklenjene z Republiko Slovenijo, katerih predmet so vrednostni papirji oziroma instrumenti denarnega trga, če je njihov izdajatelj Republika Slovenija oziroma Banka Slovenije;
– posle, katerih predmet so naložbe investicijskega sklada, sklenjene na organiziranem trgu vrednostnih papirjev pod pogojem, da stranki posla druga drugi nista bili oziroma ne moreta biti znani vnaprej;
– posle, katerih predmet so vrednostni papirji oziroma instrumenti denarnega trga, če je njihov izdajatelj Republika Slovenija oziroma Banka Slovenije, ki jih družba za upravljanje za račun investicijskega sklada sklene z osebo iz prejšnjega odstavka, ki v poslu nastopa v vlogi primarnega vpisnika oziroma vzdrževalca trga s temi finančnimi instrumenti, ti posli pa se izvedejo pod splošnimi tržnimi pogoji ali pod pogoji, ki so ugodnejši za investicijski sklad, upoštevaje stroške in provizije v zvezi s tem ter druge naložbene možnosti;
– sprejem prevzemne ponudbe po zakonu, ki ureja prevzeme, katerih predmet so delnice, katerih imetnik je investicijski sklad.
(3) Ne glede na 1. točko prvega odstavka tega člena lahko družba za upravljanje z osebo, ki je z njo povezana na način, da družba za upravljanje in ta oseba sicer ne bi bili povezani osebi, če ne bi bila z njima povezana Republika Slovenija, sklepa:
– denarne depozite,
– posle, katerih predmet so vrednostni papirji oziroma instrumenti denarnega trga v postopku njihove prve prodaje, kot jo opredeljuje ZTFI, če je njihov izdajatelj ta oseba,
če se ti depoziti ali posli izvedejo pod splošnimi tržnimi pogoji ali pod pogoji, ki so ugodnejši za investicijski sklad, upoštevaje stroške in provizije v zvezi s tem ter druge naložbene možnosti.
(4) Ne glede na 2. točko prvega odstavka tega člena lahko družba za upravljanje sklepa s skrbnikom denarne depozite, posle, katerih predmet so vrednostni papirji oziroma instrumenti denarnega trga v postopku njihove prve prodaje, kot jo opredeljuje ZTFI, če je njihov izdajatelj skrbnik pod pogojem, da: Ne glede na 2. točko prvega odstavka tega člena lahko družba za upravljanje sklepa s skrbnikom denarne depozite, posle nakupa ali prodaje enot drugih investicijskih skladov, posle, katerih predmet so vrednostni papirji oziroma instrumenti denarnega trga oziroma izvedeni finančni instrumenti v postopku njihovega odkupa ali njihove prve prodaje kot jo opredeljuje ZTFI, če je njihov izdajatelj skrbnik pod pogojem, da:
1. skrbnik investicijskega sklada nima kvalificiranega deleža v družbi za upravljanje;
2. skrbnik v pravilniku iz četrtega odstavka 171. člena tega zakona, družba za upravljanje pa v pravilniku, ki ga sprejme za omejitev nasprotja interesov, opredelita možne oblike nasprotja interesov v primeru takšnih naložb investicijskega sklada ter načine omejitve teh nasprotij interesov;
3. se ti depoziti ali posli izvedejo pod splošnimi tržnimi pogoji ali pod pogoji, ki so ugodnejši za investicijski sklad, upoštevaje stroške in provizije v zvezi s tem ter druge naložbene možnosti.
(5) Družba za upravljanje skrbnika ob sklenitvi pogodbe o opravljanju skrbniških storitev obvesti o osebah, ki so povezane z njo, in ga tekoče obvešča o spremembah teh povezav.
(6) V letnem in polletnem poročilu investicijskega sklada se razkrije odstotek sredstev investicijskega sklada, vložen skupaj v depozite in finančne instrumente, katerih izdajatelj je skrbnik tega investicijskega sklada ali oseba, povezana z družbo za upravljanje tega investicijskega sklada.
(7) O naložbah oziroma poslih iz tega člena skrbnik investicijskega sklada polletno poroča Agenciji.
(8) Posli iz tega člena so predmet rednega letnega revizijskega pregleda poslovanja investicijskega sklada. Revizor v svojem poročilu napiše mnenji o izpolnjenosti pogojev iz tega člena in o tem, ali sta skrbnik investicijskega sklada in družba za upravljanje pri takšni naložbi ravnala v najboljšem interesu vlagateljev v investicijski sklad.

(1) Premoženje investicijskega sklada mora biti zaupano v hrambo skrbniku.
(2) Investicijski sklad ima lahko le enega skrbnika.
(3) Za skrbnika AJIS se uporabljajo določbe zakona, ki ureja upravljavce alternativnih investicijskih skladov, 167. člen tega zakona in 6.3.4. pododdelek tega zakona.
(4) Ne glede na določbe zakona, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, so sredstva investicijskega sklada na posebnem denarnem računu iz 182. člena tega zakona, v primeru začetka stečajnega postopka nad skrbnikom izločena od drugega premoženja skrbnika in niso na voljo za poplačilo skrbnikovih navadnih upnikov.
(4) Ne glede na določbe zakona, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, se premoženje investicijskega sklada, ki je zaupano v hrambo skrbniku, v primeru začetka stečajnega postopka nad skrbnikom oziroma drugo osebo, na katero je bilo preneseno opravljanje posameznih skrbniških storitev na podlagi 172. člena tega zakona, izloči iz premoženja skrbnika oziroma druge osebe, na katero je bilo preneseno opravljanje posameznih skrbniških storitev na podlagi 172. člena tega zakona in ni na voljo za poplačilo drugih upnikov.

(1) Skrbnik na podlagi pogodbe o opravljanju skrbniških storitev iz 173. člena tega zakona za račun investicijskega sklada:
1. opravlja storitve vodenja računov nematerializiranih vrednostnih papirjev v skladu z drugim, tretjim in četrtim odstavkom 180. člena tega zakona;
2. opravlja storitve hrambe vrednostnih papirjev v skladu s petim in šestim odstavkom 180. člena tega zakona in kadar je to potrebno hrambe ostalih sredstev investicijskega sklada;
3. vodi poseben denarni račun oziroma posebne denarne račune v skladu s 182. členom tega zakona in zagotoviti, da se v breme tega računa opravljajo samo izplačila, ki jih je v pravilih upravljanja oziroma statutu investicijskega sklada dovoljeno opraviti v breme premoženja investicijskega sklada;
4. zagotavlja, da se obveznosti iz poslov, ki jih je družba za upravljanje sklenila za račun investicijskega sklada, opravijo v običajnih poslovnih rokih;
5. zagotovi, da se čista vrednost sredstev investicijskega sklada in vrednost sredstev na enoto premoženja investicijskega sklada izračunavata v skladu s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in pravili upravljanja oziroma statutom investicijskega sklada;
6. zagotovi, da se prihodek investicijskega sklada uporabi v skladu s tem zakonom oziroma predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, kot tudi v skladu s pravili upravljanja oziroma statutom investicijskega sklada;
7. zagotovi, da prodaja, izdaja, odkup, izplačilo in začasna oziroma delna zaustavitev ponovnega nakupa ali odkupa enot investicijskega sklada poteka v skladu z določbami tega zakona in pravili upravljanja oziroma statutom investicijskega sklada;
8. opravlja druge storitve v skladu s tem zakonom.
(2) Skrbnik mora izpolniti navodila družbe za upravljanje, razen če so v nasprotju z zakonom in pravili upravljanja oziroma statutom investicijskega sklada.
(1) Skrbnik na podlagi pogodbe o opravljanju skrbniških storitev iz 173. člena tega zakona za račun investicijskega sklada:
1. hrani sredstva investicijskega sklada v skladu s 180. členom tega zakona;
2. spremlja denarne tokove investicijskega sklada;
3. zagotovi, da prodaja, izdaja, odkup, izplačilo in začasna oziroma delna zaustavitev ponovnega nakupa ali odkupa enot investicijskega sklada potekajo v skladu z določbami tega zakona in pravili upravljanja oziroma statutom investicijskega sklada;
4. zagotovi, da se vrednost sredstev na enoto premoženja investicijskega sklada izračunava v skladu s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in pravili upravljanja oziroma statutom investicijskega sklada;
5. izpolnjuje navodila družbe za upravljanje, razen če so v nasprotju s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in pravili upravljanja oziroma statutom investicijskega sklada;
6. zagotavlja, da se plačila iz poslov s premoženjem investicijskega sklada izvedejo v običajnih poslovnih rokih;
7. zagotovi, da se prihodek investicijskega sklada uporabi v skladu s tem zakonom oziroma predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, kot tudi v skladu s pravili upravljanja oziroma statutom investicijskega sklada.
(2) Pri opravljanju skrbniških storitev iz prejšnjega odstavka skrbnik upošteva 3. do 14. člen Uredbe 438/2016/EU.

(1) Skrbniške storitve iz prejšnjega člena lahko opravlja samo:
1. banka s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje skrbniških storitev;
2. podružnica banke države članice, ustanovljena v Republiki Sloveniji v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje skrbniških storitev;
3. podružnica banke tretje države, ustanovljena v Republiki Sloveniji v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje skrbniških storitev.
(1) Skrbniške storitve iz prejšnjega člena lahko opravlja:
1. banka, ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje skrbniških storitev;
2. banka države članice, ki ima dovoljenje pristojnega organa države članice in podružnico v Republiki Sloveniji.
(2) Za opravljanje skrbniških storitev mora skrbnik izpolnjevati pogoje, določene v zakonu, ki ureja bančništvo.
(3) (2) Banka Slovenije izda dovoljenje banki iz 1. točke prejšnjega odstavka za opravljanje skrbniških storitev po predhodnem mnenju Agencije.
(4) (3) Za dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje skrbniških storitev se smiselno uporablja zakon, ki ureja bančništvo.

(1) Skrbnik Agenciji na njeno zahtevo posreduje poročila in informacije o vseh zadevah, pomembnih za opravljanje nadzora nad opravljanjem skrbniških storitev za investicijske sklade.
(2) Če skrbnik pri opravljanju skrbniških storitev iz 165. člena tega zakona ugotovi domnevno nepravilnost, ki je posledica aktivnosti oziroma opustitve družbe za upravljanje, in bi lahko pomenila kršitev določb pravil upravljanja ali statuta investicijskega sklada oziroma določb tega zakona ali na njegovi podlagi izdanih predpisov, o tem obvesti družbo za upravljanje in Agencijo.
(3) Skrbnik vodi evidenco ugotovljenih nepravilnosti iz prejšnjega odstavka, v katero za vsako ugotovljeno nepravilnost vpisuje najmanj naslednje podatke:
1. zaporedno številko ugotovljene nepravilnosti,
2. datum in čas ugotovitve in datum nastanka nepravilnosti,
3. vsebino nepravilnosti,
4. navedbo dokumentacije, iz katere je nepravilnost razvidna,
5. opis ukrepov skrbnika za odpravo nepravilnosti,
6. če nepravilnost še ni bila odpravljena, razloge za to,
7. kdaj se predvideva odprava nepravilnosti,
8. datum in čas odprave nepravilnosti,
9. način odprave nepravilnosti in
10. oceno morebitne škode, povzročene vlagateljem v investicijske sklade, oziroma posledice, ki nastopijo za vlagatelje v investicijske sklade zaradi nastale nepravilnosti.
(4) Skrbnik hrani vse dokumente iz 4. točke prejšnjega odstavka po zaporedni evidenčni številki ugotovljene nepravilnosti.
(5) (3) Agencija predpiše podrobnejšo vsebino, način in roke poročanja iz drugega odstavka tega člena prejšnjega odstavka.

(1) Skrbnik je za opravljanje skrbniških storitev upravičen do provizije v višini, določeni v pravilih upravljanja oziroma statutu investicijskega sklada.
(2) Provizija za opravljanje skrbniških storitev je izražena v odstotku od povprečne letne čiste vrednosti sredstev investicijskega sklada.
(3) Provizija za opravljanje skrbniških storitev se skrbniku izplačuje iz sredstev investicijskega sklada za obdobja in v rokih, določenih v pravilih upravljanja oziroma statutu investicijskega sklada.
(4) V pravilih upravljanja oziroma statutu investicijskega sklada se lahko določi, da si skrbnik iz sredstev investicijskega sklada, poleg provizije iz prvega odstavka tega člena, lahko povrne tudi vse oziroma posamezne od naslednjih vrst stroškov, ki mu nastanejo v zvezi z opravljanjem skrbniških storitev za investicijski sklad:
1. stroške za vnos in izvršitev nalogov iz četrtega odstavka 180. člena tega zakona;
2. stroške hrambe oziroma vodenja računov vrednostnih papirjev oziroma finančnih instrumentov posameznega investicijskega sklada pri drugih bankah oziroma drugih pravnih osebah skladno s 172. členom tega zakona ter s tem povezane stroške vnosa in izvršitve naloga in stroške za provizije in druge stroške povezane s pogodbo med klirinško depotno družbo in skrbniško banko;
3. stroške plačilnega prometa;
4. stroške v zvezi s postopki iz tretjega odstavka 163. člena in drugega odstavka 170. člena tega zakona.
(1) Skrbnik je za opravljanje skrbniških storitev iz 2. do 7. točke prvega odstavka 165. člena tega zakona upravičen do provizije, ki je določena v odstotku od povprečne letne čiste vrednosti sredstev investicijskega sklada.
(2) Za opravljanje storitev iz 1. točke prvega odstavka 165. člena tega zakona, vključno z vnašanjem in izvrševanjem nalogov v zvezi s sredstvi investicijskega sklada v hrambi, je skrbnik upravičen do provizije in povrnitve lastnih stroškov. Poleg provizije in lastnih stroškov si skrbnik lahko povrne tudi stroške, ki so mu jih v zvezi s temi storitvami zaračunale osebe, na katere je prenesel storitev hrambe na podlagi drugega odstavka 172. člena tega zakona, in centralne depotne družbe.
(3) Skrbnik si iz sredstev investicijskega sklada poleg provizije in stroškov iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko povrne tudi stroške, ki mu nastanejo v zvezi s postopki iz tretjega odstavka 163. člena in tretjega odstavka 170. člena tega zakona.
(4) Višina provizije za opravljanje skrbniških storitev iz prvega in drugega odstavka tega člena, vrste stroškov, ki si jih skrbnik lahko povrne iz sredstev investicijskega sklada, obdobja in roki, v katerih se ti izplačujejo, se razkrijejo v pravilih upravljanja ali statutu investicijskega sklada.
(5) Skrbnik je upravičen tudi do povračila vseh stroškov, penalov in obresti ter drugih dajatev, ki jih je utrpel pri izvajanju skrbniških storitev in so bile posledica opustitve ali nepravočasnih aktivnosti družbe za upravljanje ali njenega pooblaščenca. Stroške iz prejšnjega stavka skrbniku povrne družba za upravljanje.