Čistopis z vidnimi spremembami
Čistopisu je dodan prikaz, kjer imate spremembe vidne. Kliknite spodaj pod nazivom predpisa na zavihek "Spremembe".
Izberi paket
Čistopis z lažjim branjem členov
V posebnem prikazu čistopisa lahko besedilo sklicevanih členov berete že znotraj osnovnega člena. Kliknite spodaj pod nazivom predpisa na zavihek "Čistopis".
Izberi paket
Pri členih imate pojasnila
Če obstaja pojasnilo člena, ga dobite že pri njem. Imate več kot 2500 pojasnil FURS, ministrstev in strokovnjakov. Za prikaz pojasnil, kliknite na ikono desno poleg člena.
Izberi paket
Dodano imate kazalo predpisa
S kazalom lažje vidite strukturo predpisa in navigirate po njem.
Za prikaz kazala kliknite spodaj na "Kazalo".
Lažje branje členov
"Branje člen v členu" vam v čistopisu omogoča branje besedila sklicevanih členov že znotraj osnovnega člena.
Izberi paket
38. člen
(Lastna cena nabavna oziroma lastna cena blaga)
(1) Lastna cena po drugem in četrtem odstavku 36. člena ZDDV-1 se določa v skladu z računovodskimi standardi oziroma v skladu s predpisi o vodenju poslovnih knjig zasebnikov.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je lastna cena oziroma nabavna cena blaga iz drugega odstavka 36. člena ZDDV-1 za donirano hrano, ki izpolnjuje pogoje za doniranje hrane po predpisih, ki urejajo kmetijstvo, enaka 0, če skupna vrednost donirane hrane davčnega zavezanca, ki donira hrano v tekočem letu ne presega 2 % prihodkov, ugotovljenih po računovodskih predpisih za zadnje poslovno leto, zaključeno pred tekočim letom. Za obdobje, v katerem podatki o prihodkih za zadnje poslovno leto še niso na voljo, se začasno upoštevajo podatki o prihodkih, ugotovljeni po računovodskih predpisih za predzadnje poslovno leto. Ko so podatki o prihodkih za zadnje poslovno leto na voljo, se za izračun skupne vrednosti donirane hrane za celotno tekoče leto upoštevajo prihodki, ugotovljeni po računovodskih predpisih za zadnje poslovno leto. Pri davčnem zavezancu, ki šele začne poslovati, ali davčnem zavezancu, ki v zadnjem poslovnem letu ni imel prihodkov, skupna vrednost donirane hrane tega davčnega zavezanca v tekočem letu ne sme presegati 2 % prihodkov, ki jih izračuna v odvisnosti od obsega pričakovanih poslov v tekočem poslovnem letu.
(3) Davčni zavezanec iz prejšnjega odstavka ugotovljene prihodke upošteva za določitev nabavne cene blaga ali podobnega blaga oziroma lastne cene blaga v tekočem koledarskem letu ne glede na to, kako je določeno poslovno leto.
47. člen
(Sklicevanje na kombinirano nomenklaturo)
Tarifne oznake, uporabljene v tem pravilniku, so navedene v kombinirani nomenklaturi Evropske unije, objavljene kot Priloga I Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L št. 256 z dne 7. 9. 1987, str. 1), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/1821 z dne 6. oktobra 2015 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L št. 294 z dne 28. 10. 2016, str. 1) Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/705 z dne 19. aprila 2017 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L št. 104 z dne 20. 4. 2017, str. 6).
88. člen
(Osnovni pogoji za pridobitev dovoljenja)
(1) Za izdajo dovoljenja za vodenje davčnega skladišča morajo biti izpolnjeni naslednji osnovni pogoji:
– vložnik mora imeti sedež v Sloveniji in mora biti identificiran za namene DDV v Sloveniji;
– vložnik mora voditi knjigovodstvo po sistemu dvostavnega knjigovodstva;
– vložnik mora izkazati zanesljivost pri izvajanju zahtevanega postopka (da ni večkrat kršil carinskih, davčnih, plačilnih in drugih predpisov, kar zadevni davčni organ preveri pri pristojnih organih in v svojih evidencah);
– vložnik mora biti sposoben izpolnjevati pogoje iz dovoljenja;
– vložnik mora izkazati obstoj dejanske ekonomske potrebe za predlagano davčno skladišče (npr. zadosten predvideni promet blaga, zadostna korist za imetnika, posebnosti oskrbovanega trga, posebnosti skladiščenega blaga, višina odloženega davka);
– davčno skladišče mora biti namenjeno predvsem skladiščenju blaga;
– vložnik mora nuditi vsa jamstva oziroma zavarovanja, potrebna za pravilno izvedbo zahtevanih postopkov;
– vložnik mora voditi davčno skladišče in izvajati postopke na tak način, da jecarinskim organom davčnim organom omogočen vpogled v izvajanje postopka davčnega skladiščenja.
(2) Carinski organ izda dovoljenje, če iz predloženih dokazil in okoliščin postopka izhaja, da bo lahko nadzoroval in spremljal postopek, ne da bi moral uvesti administrativne postopke, ki bi bili nesorazmerni z gospodarskimi potrebami samega postopka (stroški, ki jih imajo carinski organi v zvezi z nadzorom in kontrolo postopka davčnega skladiščenja, ne smejo biti nesorazmerno visoki v primerjavi z ekonomskimi koristmi postopka davčnega skladiščenja; pri ugotavljanju sorazmernosti teh stroškov, carinski organ upošteva predvsem tip operacije, ki jih želi oseba, ki zaprosi za odobritev izvajati v davčnem skladišču).
(2) Davčni organ izda dovoljenje, če iz predloženih dokazil in okoliščin postopka izhaja, da bo lahko nadzoroval in spremljal postopek, ne da bi moral uvesti upravne postopke, ki bi bili nesorazmerni z gospodarskimi potrebami samega postopka. Stroški, ki jih ima davčni organ v zvezi z nadzorom in kontrolo postopka davčnega skladiščenja, ne smejo biti nesorazmerno visoki v primerjavi z gospodarskimi koristmi postopka davčnega skladiščenja. Pri ugotavljanju sorazmernosti teh stroškov, davčni organ upošteva predvsem tip operacije, ki jih želi oseba, ki zaprosi za odobritev, izvajati v davčnem skladišču.
– vložnik mora imeti sedež v Sloveniji in mora biti identificiran za namene DDV v Sloveniji;
– vložnik mora voditi knjigovodstvo po sistemu dvostavnega knjigovodstva;
– vložnik mora izkazati zanesljivost pri izvajanju zahtevanega postopka (da ni večkrat kršil carinskih, davčnih, plačilnih in drugih predpisov, kar zadevni davčni organ preveri pri pristojnih organih in v svojih evidencah);
– vložnik mora biti sposoben izpolnjevati pogoje iz dovoljenja;
– vložnik mora izkazati obstoj dejanske ekonomske potrebe za predlagano davčno skladišče (npr. zadosten predvideni promet blaga, zadostna korist za imetnika, posebnosti oskrbovanega trga, posebnosti skladiščenega blaga, višina odloženega davka);
– davčno skladišče mora biti namenjeno predvsem skladiščenju blaga;
– vložnik mora nuditi vsa jamstva oziroma zavarovanja, potrebna za pravilno izvedbo zahtevanih postopkov;
– vložnik mora voditi davčno skladišče in izvajati postopke na tak način, da je
(2) Davčni organ izda dovoljenje, če iz predloženih dokazil in okoliščin postopka izhaja, da bo lahko nadzoroval in spremljal postopek, ne da bi moral uvesti upravne postopke, ki bi bili nesorazmerni z gospodarskimi potrebami samega postopka. Stroški, ki jih ima davčni organ v zvezi z nadzorom in kontrolo postopka davčnega skladiščenja, ne smejo biti nesorazmerno visoki v primerjavi z gospodarskimi koristmi postopka davčnega skladiščenja. Pri ugotavljanju sorazmernosti teh stroškov, davčni organ upošteva predvsem tip operacije, ki jih želi oseba, ki zaprosi za odobritev, izvajati v davčnem skladišču.
89. člen
(Zahtevek za izdajo dovoljenja)
(1) Vlogi se priložijo:
– opis skladiščnih prostorov;
– dokumenti o registraciji družbe;
– potrdilo davčnega organa o identifikaciji za namene DDV;
– opis in način vodenja evidenc blaga;
– razvidnost povezljivosti z davčnimi evidencami in knjigovodstvom, razen v primerih iz četrtega odstavka 95. člena tega pravilnika, pri katerih mora biti razviden način vodenja evidenc;
– opisi in utemeljitve za zahtevane postopke običajnih oblik ravnanja;
– druge listine, odvisne od posameznega primera.
(2)Finančni urad Davčni organ lahko od vložnika zahteva dodatne podatke.
– opis skladiščnih prostorov;
– dokumenti o registraciji družbe;
– potrdilo davčnega organa o identifikaciji za namene DDV;
– opis in način vodenja evidenc blaga;
– razvidnost povezljivosti z davčnimi evidencami in knjigovodstvom, razen v primerih iz četrtega odstavka 95. člena tega pravilnika, pri katerih mora biti razviden način vodenja evidenc;
– opisi in utemeljitve za zahtevane postopke običajnih oblik ravnanja;
– druge listine, odvisne od posameznega primera.
(2)
Zakaj ne vidim vseh členov?
Naročniki vidijo tudi preostalih 8 členov.
Naročite se tukaj in pridobite dostop do vseh vsebin.
Če ste že naročnik se prijavite tukaj.
