V skladu s to pogodbo se določajo orientacijska delovna mesta plačnih skupin C do J, in sicer:

Dodatki za manj ugodne delovne pogoje so:
Dodatek za izpostavljenost pri delu v kontroliranem območju ionizirajočega sevanja pripada javnemu uslužbencu, ki občasno opravlja delo v kontroliranem območju ionizirajočega sevanja. Višina dodatka znaša 1 € za vsako začeto uro dela v kontroliranem območja ionizirajočega sevanja.
Dodatek za izpostavljenost pri delu s citostatiki pripada javnemu uslužbencu, ki občasno opravlja delo s citostatiki in kontaminiranimi odpadki. Višina dodatka znaša:
– za pripravo, aplikacije citostatikov in nego 1€ za vsako začeto uro dela v teh pogojih,
– za pripravo citostatikov in za delo s kontaminiranimi odpadki 0,50 € za vsako začeto uro dela v teh pogojih.
Dodatka za manj ugodne delovne pogoje sta:
1. Dodatek za izpostavljenost pri delu v kontroliranem območju ionizirajočega sevanja pripada javnemu uslužbencu, ki občasno opravlja delo v kontroliranem območju ionizirajočega sevanja. Višina dodatka znaša 1,04 euro za vsako začeto uro dela v kontroliranem območja ionizirajočega sevanja.
2. Dodatek za izpostavljenost pri delu s citostatiki pripada javnemu uslužbencu, ki občasno opravlja delo s citostatiki in kontaminiranimi odpadki. Višina dodatka znaša:
– za pripravo ali aplikacijo citostatikov ali za nego 1,04 eura za vsako začeto uro dela v teh pogojih,
– za delo z bolniki, ki imajo aplicirane diagnostične doze izotopov 1,04 eura za vsako začeto uro dela v teh pogojih,
– za sodelovanje pri diagnostičnih rtg postopkih 1,04 eura za vsako začeto uro dela v teh pogojih,
– za delo s kontaminiranimi odpadki 0,51 eura za vsako začeto uro dela v teh pogojih.
Delovna mesta, za katera se šteje, da je delavec izpostavljen ionizirajočemu sevanju ali učinku citostatikov, določi oseba javnega prava.
Dodatek pripada javnemu uslužbencu samo za čas, ko javni uslužbenec dela v manj ugodnih delovnih pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.
Dodatek javnemu uslužbencu ne pripada, v kolikor so manj ugodni delovni pogoji že upoštevani v okviru vrednotenja osnovne plače delovnega mesta. Šteje se, da so manj ugodni delovni pogoji že upoštevani, če je bil pri prevedbi osnovne plače delovnega mesta v prevedbo vključen dodatek za manj ugodne delovne pogoje.
Dodatki, katerih višina je določena v znesku, se usklajujejo z odstotkom povišanja osnovnih plač.

Dodatki za nevarnost in posebne obremenitve so:
1. Dodatek za čas neposrednega usposabljanja za delo v posebni policijski enoti v višini 30% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.
2. Dodatek za čas neposrednega izvajanja nalog v posebni policijski enoti v višini 65% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.
3. Dodatek za čas potapljanja potapljača v okviru usposabljanja v višini 30% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.
4. Dodatek za čas potapljanja potapljača v primeru intervencije v višini 65% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.
5. Dodatek za usposobljenost in poučevanje treh ali več po vsebini različnih predmetov v višini 3% urne postavke javnega uslužbenca.
6. Dodatek za ure razredništva, določene v skladu z normativnimi kriteriji v višini 7% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca v:
– oddelkih osnovne šole, ki štejejo do 22 učencev;
– oddelkih nižjega poklicnega izobraževanja, ki štejejo do19 dijakov;
– oddelkih srednjega poklicnega, strokovnega in splošnega izobraževanja, ki štejejo do 25 dijakov oziroma vajencev.
7. Dodatek za ure razredništva, določene v skladu z normativnimi kriteriji v višini 13% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca v:
– oddelkih osnovne šole, ki štejejo 23 in več učencev;
– oddelkih nižjega poklicnega izobraževanja, ki štejejo 20 in več dijakov;
– oddelkih srednjega poklicnega, strokovnega in splošnega izobraževanja, ki štejejo 26 in več dijakov oziroma vajencev.
8. 6. Dodatek za poučevanje v kombiniranih oddelkih v šolah oziroma zavodih za:
– poučevanje v oddelkih kombiniranih iz dveh razredov v višini 7% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca;
– poučevanje v oddelkih kombiniranih iz treh oziroma več razredov v višini 10% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.
9. 7. Dodatek za delo učiteljev, vzgojiteljev, pomočnikov vzgojiteljev v bolnišničnih oddelkih vrtcev in šol v višini 7% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.
10. 8. Dodatek za izvajanje prilagojenega programa in za drugo neposredno delo v vrtcu in izvajanje prilagojenega, posebnega in vzgojnega programa in za drugo neposredno delo v šoli oziroma zavodu za:
– delo z osebami z lažjo motnjo v duševnem razvoju, z motnjami vida, sluha, govora ter motnjami v telesnem in gibalnem razvoju, v višini 8% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca;
– delo z osebami z motnjami vedenja in osebnosti (s čustveno vedenjskimi težavami) v višini 10% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca;
– delo z osebami z zmerno motnjo v duševnem in telesnem razvoju v višini 12% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca;
– delo z osebami s težjo motnjo v duševnem in telesnem razvoju v višini 15% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca;
– delo z osebami s težko motnjo v duševnem in telesnem razvoju v višini 18% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.
Delovna mesta v vrtcih, šolah in zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, na katerih javnemu uslužbencu pripada dodatek iz prve do pete alineje, s sklepom določi minister, pristojen za šolstvo, v soglasju z reprezentativnimi sindikati.
11. 9. Dodatek za neposredno delo z osebami z duševno, telesno ali senzorno motnjo v zdravstvenih zavodih, v posebnih in splošnih socialnih zavodih, varstveno-delovnih centrih in zavodih za usposabljanje za:
– delo z osebami z lažjo motnjo v duševnem razvoju in telesno ali senzorno motnjo v višini 8% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca;
– delo z osebami z zmerno motnjo v duševnem razvoju ali zmerno telesno motnjo v višini 12% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca;
– delo z osebami s težjo motnjo v duševnem razvoju ali težjo telesno motnjo v višini 15% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca;
– delo z osebami s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko telesno motnjo v višini 18% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca;
– delo z osebami z demenco, za katere je potreben povečan nadzor, v višini 12% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.
Dodatek po peti alinei se izključuje z dodatki po alineah od ena do štiri prejšnjega odstavka. Dodatki iz prve, druge, tretje in četrte alinee se ne seštevajo.
Pri določitvi višine dodatka po prvi, drugi, tretji in četrti alinei iz prvega odstavka te točke se upošteva strukturo uporabnikov oziroma pacientov po vrstah prizadetosti, kar se lahko natančneje določi s sklepom ministra iz petega odstavka te točke.
Dodatek po peti alinei iz prvega odstavka te točke pripada javnemu uslužbencu, če povprečni mesečni obseg neposrednega dela javnega uslužbenca z osebami z demenco presega 23% delovnega časa javnega uslužbenca.
Zavodi in delovna mesta, na katerih javnemu uslužbencu pripada dodatek, če izpolnjuje pogoje iz 11. točke, se določi s sklepom ministrov, pristojnih za zdravstvo in socialno varstvo, s soglasjem reprezentativnih sindikatov za te dejavnosti.
12. 10. Dodatek za delo na višini oziroma v globini za:
– delo na višini od 2 m do 4 m, v višini 20% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca;
– delo na višini nad 4 m do 20 m, v višini 30% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca;
– delo na višini nad 20 m, v višini 50% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca;
– delo v alpinistični opremi ali v jamarski oziroma jamski opremi, v višini 100% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.
13. 11. Dodatek za delo v rizičnih razmerah (območje vojne nevarnosti, nevarnosti terorističnih napadov z biološkimi agensi, demonstracij, naravnih nesreč, epidemij in epizootij) v višini 65% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.
14. 12. Dodatek za opravljanje storitev v primerih, ko se kot prevozno sredstvo uporablja helikopter v višini 30% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.
Dodatek pripada javnemu uslužbencu samo za čas, ko dela v nevarnih pogojih in pod posebnimi obremenitvami.
Dodatek javnemu uslužbencu ne pripada, v kolikor so nevarnost in posebne obremenitve že upoštevane v okviru vrednotenja osnovne plače delovnega mesta. Šteje se, da so nevarnost in posebne obremenitve že upoštevane, če je bil pri prevedbi osnovne plače delovnega mesta v prevedbo vključen dodatek za nevarnost in posebne obremenitve.

Dodatek za delo v deljenem delovnem času pripada javnim uslužbencem v višini 13% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca, če prekinitev delovnega časa traja 2 uri ali več.
Dodatek se obračunava le za čas po prekinitvi dela.
Dodatek za delo v deljenem delovnem času pripada javnim uslužbencem v višini 15 % urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca, če prekinitev delovnega časa traja 2 uri ali več.
Dodatek se obračunava za vse opravljene ure v deljenem delovnem času.

Za delo v neenakomerno razporejenem delovnem času se šteje delo, če je polni delovni čas javnega uslužbenca razporejen na manj kot štiri dni v tednu. Dodatek znaša 10% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca in mu pripada za ure, ki presegajo 8 ur dela dnevno.
Za delo v neenakomerno razporejenem delovnem času se šteje tudi delo, če je polni delovni čas javnega uslužbenca razporejen na več kot pet zaporednih dni v tednu. Dodatek znaša 10% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca in mu pripada za ure opravljene v šestem in sedmem delovnem dnevu šestem, sedmem in v vsakem nadaljnjem zaporednem delovnem dnevu.
Če je delovni čas javnega uslužbenca razporejen tako, da ima v enem delovnem dnevu dve ali več prekinitev delovnega časa, ki trajajo najmanj 1 uro, mu za ure dela tako razporejenega delovnega dne pripada dodatek v višini 20% urne postavke osnovne plače.
Javnemu uslužbencu pripada dodatek za delo po posebnem razporedu, za kar se šteje delovni čas, ko se prisotnost delavca planira za dva dni v naprej in ta zahteva prisotnost delavca, ne glede na običajni delovni čas proračunskega uporabnika ter ga ni mogoče opredeliti z delovnim časom, definiranim iz ostalih členov te kolektivne pogodbe. Delavcu pripada dodatek v višini 20% urne postavke osnovne plače za dejansko opravljene ure po posebnem razporedu.
V primeru, ko javni uslužbenec prejema dodatek za delo v neenakomerno razporejenem delovnem času, mu ne pripadata dodatka za izmensko delo in za delo v deljenem delovnem času.

Višina dodatka za delo ponoči znaša 30% 40% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.
Dodatek se obračunava le za čas, ko javni uslužbenec dela ponoči.

Višina dodatka za delo v nedeljo znaša 75% 90% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.
Višina dodatka za delo na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan znaša 90% 120% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.
Dodatki se obračunavajo le za čas, ko javni uslužbenec dela v nedeljo in na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan.
Dodatek za delo v nedeljo in dodatek za delo na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan, se med seboj izključujeta.