(1) Z delovnim koledarjem so določeni delovni dnevi, prazniki in drugi dela prosti dnevi.
(2) Povprečna mesečna delovna obveznost za polni delovni čas se določi na podlagi 40 delovnih ur na teden in znaša 174 ur.
(3) Pri izračunu bruto urne postavke se za funkcionarja oziroma javnega uslužbenca, ki opravlja delo v skrajšanem delovnem času, ki se v skladu z zakonom, podzakonskim predpisom ali kolektivno pogodbo šteje kot polni delovni čas, upošteva povprečna mesečna delovna obveznost v skladu s prejšnjim odstavkom.
(4) Ure za redno delo, nadomestila in izračun stalnih dodatkov (C010, C020, C040, (C050 ali C051 ali C052) in C150) se normirajo na povprečno mesečno delovno obveznost. Normiranje ur ne velja za obračun dela prek polnega delovnega časa, pa tudi ne za dodatke, ki so vezani na obračun dela prek polnega delovnega časa. skladu z zakonom, podzakonskim predpisom ali kolektivno pogodbo šteje kot polni delovni čas, upošteva povprečna mesečna delovna obveznost v skladu s prejšnjim odstavkom. se normirajo na povprečno mesečno delovno obveznost. Normiranje ur ne velja za obračun dela prek polnega delovnega časa, pa tudi ne za dodatke, ki so vezani na obračun dela prek polnega delovnega časa.
(5) Število normiranih ur se izračuna po formuli:

                     dejanske ure         povprečna
                      (Z060)             mesečna
normirane ure = ------------------ x     delovna
                  mesečna delovna       obveznost
                    obveznost            (Z050)

(1) Ker pripada javnemu uslužbencu v skladu z zakonom minimalna plača za opravljeno delo v polnem delovnem času, se pri vrstah izplačil tipa C upoštevajo le tisti dodatki, ki se obračunajo in izplačajo za polni delovni čas, pri čemer se upoštevajo tudi spremenljivi dodatki (dodatki pod posebnimi pogoji dela v rednem delovnem času), razen dodatka za delo ponoči, v nedeljo in na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan ali praznik. Prav tako se upošteva tudi delovna uspešnost z upoštevanjem določbe drugega odstavka 19.c člena te uredbe. Če javni uslužbenec zaradi odsotnosti prejema nadomestila in zato ne dela polni delovni čas, se upošteva bruto urna postavka v razliki do minimalne plače le za ure dela. Tako ugotovljena razlika se prišteje k A010 in dodajo zneski nadomestil. Razlika med Z100 in prej ugotovljenim zneskom je A030.
(1) Razlika do minimalne plače se izračuna iz bruto urne postavke za razliko do minimalne plače (Z151) za število normiranih ur rednega dela (Z061). Izračunani znesek je razlika do minimalne plače A020 (A020 = Z151 X Z061).
(2) Če se odsotnosti evidentirajo in nadomestila obračunajo z enomesečno zamudo, se v postopku iz prejšnjega odstavka poračuna že izplačana razlika do minimalne plače za ure odsotnosti.
(3) V primeru zaposlitve v deležih na več delovnih mestih, ki so uvrščena v različne plačne razrede, se izračuna razlika do minimalne plače za vsako delovno mesto posebej.
(4) Za mesec izračuna plače, za katerega velja, da je obračunana plača javnega uslužbenca nižja od zneska minimalne plače, je treba znesek minimalne plače uporabiti tudi kot osnovo za izračun nadomestil tekočega meseca (Z120).