Strokovnim delavcem iz 1. do 9. 11. točke tega člena se število ur pouka v okviru 35 tednov pouka iz 5. oziroma 23. ali 25. člena lahko zmanjša zaradi opravljanja nalog tajnika šolske maturitetne komisije za splošno maturo, nalog tajnika šolske maturitetne komisije za poklicno maturo, nalog tajnika šolske komisije za zaključni izpit, ali nalog organizatorja obveznih izbirnih vsebin oziroma interesnih dejavnosti, ali se zmanjša zaradi opravljanja nalog pedagoškega ali športnega koordinatorja ter nalog organizatorja šolske prehrane ali nalog, povezanih z organizacijo informacijskih dejavnosti, ali za vodenje šolskega orkestra oziroma šolskega pevskega zbora.
1. Učitelju, ki opravlja v šoli naloge tajnika šolske maturitetne komisije za splošno maturo, se tedensko število ur pouka lahko zmanjša, in sicer v odvisnosti od števila dijakov – maturantov:
– za 1 uro pouka, če je dijakov – maturantov do 32,
– za 2 uri pouka, če je dijakov – maturantov od 33 do 50,
– za 3 ure pouka, če je dijakov – maturantov od 51 do 100,
– za 4 ure pouka, če je dijakov – maturantov od 101 do 150,
– za 5 ur pouka, če je dijakov – maturantov od 151 do 200,
– za 6 ur pouka, če je dijakov – maturantov od 201 do 250,
– za 7 ur pouka, če je dijakov – maturantov od 251 do 300,
– za 8 ur pouka, če je dijakov – maturantov od 301 do 350,
– za 9 ur pouka, če je dijakov – maturantov od 351 do 400,
– za 10 ur pouka, če je dijakov – maturantov več kot 400.
Pomočniku ravnatelja šole ali organizacijske enote, ki opravlja naloge tajnika šolske maturitetne komisije za splošno maturo, se tedensko število ur pouka iz 23. oziroma 25. člena tega pravilnika lahko zmanjša za število ur iz prvega odstavka te točke, vendar ne pod minimalno obveznost, ki je zanju določena v navedenih dveh členih.
Zmanjšanje tedenskega števila ur pouka za tajnika šolske maturitetne komisije za splošno maturo se lahko v normativnem obsegu iz prvega odstavka te točke porazdeli med dva strokovna delavca iz te točke v skladu z letnim delovnim načrtom šole.
2. Učitelju, ki opravlja v šoli naloge tajnika šolske maturitetne komisije za poklicno maturo, se tedensko število ur pouka lahko zmanjša, in sicer v odvisnosti od števila dijakov zaključnih letnikov izobraževalnih programov za pridobitev srednje strokovne izobrazbe:
– za 1 uro pouka, če je dijakov do 32,
– za 2 uri pouka, če je dijakov od 33 do 50,
– za 3 ure pouka, če je dijakov od 51 do 100,
– za 4 ure pouka, če je dijakov od 101 do 150,
– za 5 ur pouka, če je dijakov od 151 do 200,
– za 6 ur pouka, če je dijakov od 201 do 250,
– za 7 ur pouka, če je dijakov od 251 do 300,
– za 8 ur pouka, če je dijakov od 301 do 350,
– za 9 ur pouka če je dijakov od 351 do 400,
– za 10 ur pouka, če je dijakov več kot 400.
Pomočniku ravnatelja šole ali organizacijske enote, ki opravlja naloge tajnika šolske maturitetne komisije za poklicno maturo, se tedensko število ur pouka iz 23. oziroma 25. člena tega pravilnika lahko zmanjša za število ur iz prvega odstavka te točke, vendar ne pod minimalno obveznost, ki je zanju določena v navedenih dveh členih.
Zmanjšanje tedenskega števila ur pouka za tajnika šolske maturitetne komisije za poklicno maturo se lahko v normativnem obsegu iz prvega odstavka te točke porazdeli med strokovne delavce iz te točke v skladu z letnim delovnim načrtom šole.
3. Učitelju, ki opravlja v šoli naloge tajnika šolske komisije za zaključni izpit, se tedensko število ur pouka lahko zmanjša, in sicer v odvisnosti od števila dijakov zaključnih letnikov izobraževalnih programov za pridobitev poklicne izobrazbe, in sicer:
– za 0,5 ure pouka, če je dijakov do 32,
– za 1 uro pouka, če je dijakov od 33 do 65,
– za 1,5 ure pouka, če je dijakov od 66 do 98,
– za 2 uri pouka, če je dijakov od 99 do 131,
– za 2,5 uri pouka, če je dijakov od 132 do 164,
– za 3 ure pouka, če je dijakov od 165 do 197,
– za 3,5 ure pouka, če je dijakov od 198 do 230,
– za 4 ure pouka, če je dijakov od 231 do 263,
– za 4,5 ure pouka, če je dijakov od 264 do 296,
– za 5 ur pouka, če je dijakov od 297 do 329,
– za 5,5 ur pouka, če je dijakov od 330 do 362,
– za 6 ur pouka, če je dijakov od 363 do 395,
– za 6,5 ur pouka, če je dijakov od 396 do 428,
– za 7 ur pouka, če je dijakov od 429 do 461,
– za 7,5 ur pouka, če je dijakov od 462 do 494,
– za 8 ur pouka, če je dijakov od 495 do 527,
– za 8,5 ur pouka,če je dijakov od 528 do 560,
– za 9 ur pouka, če je dijakov več kot 560.
Pomočniku ravnatelja šole ali organizacijske enote, ki opravlja naloge tajnika šolske komisije za zaključni izpit, se tedensko število ur pouka iz 23. oziroma 25. člena tega pravilnika lahko zmanjša za število ur iz prvega odstavka te točke, vendar ne pod minimalno obveznost, ki je zanju določena v navedenih dveh členih.
Zmanjšanje tedenskega števila ur pouka za tajnika šolske komisije za zaključni izpit se lahko v normativnem obsegu iz prvega odstavka te točke porazdeli med strokovne delavce iz te točke v skladu z letnim delovnim načrtom šole.
4. Učitelju, ki opravlja v šoli naloge organizatorja obveznih izbirnih vsebin, se tedensko število ur pouka lahko zmanjša, in sicer v odvisnosti od števila dijakov, vpisanih v gimnazijske programe (na umetniški gimnaziji brez dijakov, ki se vzporedno izobražujejo), in sicer:
– za 0,5 ure pouka, če je dijakov do 250,
– za 1 uro pouka, če je dijakov od 251 do 500,
– za 1,5 ure pouka, če je dijakov od 501 do 750,
– za 2 uri pouka, če je dijakov od 751 do 1000,
– za 2,5 ur pouka, če je dijakov od 1001 do 1250,
– za 3 ure pouka, če je dijakov od 1251 do 1500,
– za 3,5 ur pouka, če je dijakov od 1501 do 1750,
– za 4 ure pouka, če je dijakov od 1751 do 2000,
– za 4,5 ur pouka, če je dijakov od 2001 do 2250,
– za 5 ur pouka, če je dijakov od 2251 do 2500,
– za 5,5 ur pouka, če je dijakov od 2501 do 2750,
– za 6 ur pouka, če je dijakov več kot 2750.
Pomočniku ravnatelja šole ali organizacijske enote, ki opravlja naloge organizatorja obveznih izbirnih vsebin, se tedensko število ur pouka iz 23. oziroma 25. člena tega pravilnika lahko zmanjša za število ur iz prvega odstavka te točke, vendar ne pod minimalno obveznost, ki je zanju določena v navedenih dveh členih.
Zmanjšanje tedenskega števila ur pouka za organizatorja obveznih izbirnih vsebin se lahko v normativnem obsegu iz prvega odstavka te točke porazdeli med dva strokovna delavca iz te točke v skladu z letnim delovnim načrtom šole.
5. Učitelju, ki opravlja v šoli naloge organizatorja interesnih dejavnosti, se tedensko število ur pouka lahko zmanjša, in sicer v odvisnosti od števila dijakov, vpisanih v izobraževalne programe nižjega poklicnega, srednjega poklicnega, srednjega strokovnega in poklicno-tehniškega izobraževanja, in sicer:
– za 0,5 ure pouka, če je dijakov do 250,
– za 1 uro pouka, če je dijakov od 251 do 500,
– za 1,5 ure pouka, če je dijakov od 501 do 750,
– za 2 uri pouka, če je dijakov od 751 do 1000,
– za 2,5 ur pouka, če je dijakov od 1001 do 1250,
– za 3 ure pouka, če je dijakov od 1251 do 1500,
– za 3,5 ur pouka, če je dijakov od 1501 do 1750,
– za 4 ure pouka, če je dijakov od 1751 do 2000,
– za 4,5 ur pouka, če je dijakov od 2001 do 2250,
– za 5 ur pouka, če je dijakov od 2251 do 2500,
– za 5,5 ur pouka, če je dijakov od 2501 do 2750,
– za 6 ur pouka, če je dijakov več kot 2750.
Pomočniku ravnatelja šole ali organizacijske enote, ki opravlja naloge organizatorja interesnih dejavnosti, se tedensko število ur pouka iz 23. oziroma 25. člena tega pravilnika lahko zmanjša za število ur iz te točke, vendar ne pod minimalno obveznost, ki je zanju določena v navedenih dveh členih.
Zmanjšanje tedenskega števila ur pouka za organizatorja interesnih dejavnosti se lahko v normativnem obsegu iz prvega odstavka te točke porazdeli med strokovne delavce iz te točke v skladu z letnim delovnim načrtom šole.
6. Učitelju, ki opravlja na šoli s športnimi oddelki gimnazijskega programa v skladu z letnim delovnim načrtom šole naloge pedagoškega koordinatorja (v nadaljevanju: pedagoški koordinator), se tedensko število ur pouka lahko zmanjša v odvisnosti od števila športnih oddelkov, in sicer:
– za 5 ur pouka pri 1 športnem oddelku,
– za 6 ur pouka pri 2 športnih oddelkih,
– za 7 ur pouka pri 3 športnih oddelkih,
– za 8 ur pouka pri 4 športnih oddelkih.
Na šolah s 5 do 8 športnimi oddelki oziroma z 9 do 12 in več športnimi oddelki se drugemu oziroma tretjemu pedagoškemu koordinatorju zniža učna obveznost po lestvici iz prejšnjega odstavka te točke.
7. Učitelju, ki opravlja na šoli s športnimi oddelki gimnazijskega programa v skladu z letnim delovnim načrtom šole naloge športnega koordinatorja (v nadaljevanju: športni koordinator), se tedensko število ur pouka lahko zmanjša v odvisnosti od števila športnih oddelkov, in sicer:
– za 5 ur pouka pri 1 športnem oddelku,
– za 6 ur pouka pri 2 športnih oddelkih,
– za 7 ur pouka pri 3 športnih oddelkih,
– za 8 ur pouka pri 4 športnih oddelkih.
Na šolah s 5 do 8 športnimi oddelki oziroma z 9 do 12 in več športnimi oddelki se drugemu oziroma tretjemu športnemu koordinatorju zniža učna obveznost po lestvici iz prejšnjega odstavka te točke.
8. Učitelju, ki opravlja v šoli naloge organizatorja šolske prehrane, se tedensko število ur pouka lahko zmanjša, in sicer v odvisnosti od števila dijakov, za katere šola organizira šolsko prehrano:
– za 0,5 ure pouka, če je teh dijakov do 100,
– za 1 uro pouka, če je teh dijakov od 101 do 200,
– za 1,5 ur pouka, če je teh dijakov od 201 do 300,
– za 2 uri pouka, če je teh dijakov od 301 do 400,
– za 2,5 ur pouka, če je teh dijakov od 401 do 500,
– za 3 ure pouka, če je teh dijakov od 501 do 600,
– za 3,5 ur pouka, če je teh dijakov od 601 do 700,
– za 4 ure pouka, če je teh dijakov od 701 do 800,
– za 4,5 ur pouka, če je teh dijakov od 801 do 900,
– za 5 ur pouka, če je teh dijakov od 901 do 1000,
– za 5,5 ur pouka, če je teh dijakov od 1001 do 1100,
– za 6 ur pouka, če je teh dijakov od 1101 do 1200,
– za 6,5 ur pouka, če je teh dijakov od 1201 do 1300,
– za 7 ur pouka, če je teh dijakov od 1301 do 1400,
– za 7,5 ur pouka, če je teh dijakov od 1401 do 1500,
– za 8 ur pouka, če je teh dijakov od 1501 do 1600,
– za 8,5 ur pouka, če je teh dijakov od 1601 do 1700,
– za 9 ur pouka, če je teh dijakov od 1701 do 1800,
– za 9,5 ur pouka, če je teh dijakov od 1801 do 1900,
– za 10 ur pouka, če je teh dijakov od 1901 do 2000,
– za 10,5 ur pouka, če je teh dijakov od 2001 do 2100,
– za 11 ur pouka, če je teh dijakov od 2101 do 2200,
– za 11,5 ur pouka, če je teh dijakov od 2201 do 2300,
– za 12 ur pouka, če je teh dijakov od 2301 do 2400,
– za 12,5 ur pouka, če je teh dijakov od 2401 do 2500,
– za 13 ur pouka, če je teh dijakov od 2501 do 2600,
– za 13,5 ur pouka, če je teh dijakov od 2601 do 2700,
– za 14 ur pouka, če je teh dijakov od 2701 do 2800,
– za 14,5 ur pouka, če je teh dijakov od 2801 do 2900,
– za 15 ur pouka, če je teh dijakov od 2901 do 3000,
– za 15,5 ur pouka, če je teh dijakov od 3001 do 3100,
– za 16 ur pouka, če je teh dijakov več kot 3100.
Ravnatelj lahko praviloma za naloge organizatorja šolske prehrane zadolži enega učitelja na šoli.
9. Učitelju, ki ima znanja s področja informacijsko komunikacijske oziroma digitalne tehnologije ter kompetence za strokovno podporo učiteljem pri uporabi te tehnologije pri pouku in opravlja v šoli naloge, povezane z organizacijo informacijskih dejavnosti, se tedensko število ur pouka lahko zmanjša, in sicer v odvisnosti od števila dijakov:
– za 2 uri pouka, če je dijakov do 150,
– za 3 ure pouka, če je dijakov od 151 do 300,
– za 4 ure pouka, če je dijakov od 301 do 450,
– za 5 ur pouka, če je dijakov od 451 do 600,
– za 6 ur pouka, če je dijakov od 601 do 750,
– za 7 ur pouka, če je dijakov od 751 do 900,
– za 8 ur pouka, če je dijakov od 901 do 1050,
– za 9 ur pouka, če je dijakov od 1051 do 1200,
– za 10 ur pouka, če je dijakov od 1201 do 1350,
– za 11 ur pouka, če je dijakov od 1351 do 1500.
10. Učitelju, ki opravlja v šoli naloge športnega koordinatorja v skladu z letnim delovnim načrtom, se tedensko število ur pouka lahko zmanjša, in sicer v odvisnosti od števila dijakov, ki niso vpisani v športne oddelke programa gimnazija oziroma ekonomska gimnazija, in so registrirani kategorizirani športniki, kar je razvidno iz uradne Evidence registriranih in kategoriziranih športnikov, in sicer:
– za 1 uro pouka, če je teh dijakov do 28,
– za 2 uri pouka, če je teh dijakov od 29 do 46,
– za 3 ure pouka, če je teh dijakov od 47 do 97,
– za 4 ure pouka, če je teh dijakov od 98 do 148,
– za 5 ur pouka, če je teh dijakov od 149 do 199,
– za 6 ur pouka, če je teh dijakov od 200 do 250,
– za 7 ur pouka, če je teh dijakov od 251 do 300,
– za 8 ur pouka, če je teh dijakov od 301 do 350,
– za 9 ur pouka, če je teh dijakov od 351 do 400,
– za 10 ur pouka, če je teh dijakov več kot 400.
11. Učitelju, ki je na šoli vodja šolskega orkestra ali zborovodja šolskemu pevskemu zboru, če zbor oziroma orkester ni obvezna sestavina izobraževalnega programa, se tedensko število ur pouka lahko zmanjša za 2 uri pouka na teden za zbor oziroma orkester, vendar skupaj ne več kot za 6 ur pouka na teden, če ima šola več šolskih orkestrov oziroma pevskih zborov oziroma več vodij šolskih orkestrov ali zborov.
Šola z več kot 1500 dijaki in več organizacijskimi enotami določi skupen obseg znižanja učne obveze za učitelje, ki opravljajo naloge, povezane z organizacijo informacijskih dejavnosti, po posameznih organizacijskih enotah, in sicer po kriterijih iz prejšnjega odstavka.
Zmanjšanje tedenskega števila ur pouka za učitelja, ki opravlja naloge, povezane z organizacijo informacijskih dejavnosti, se lahko v normativnem obsegu iz prvega odstavka te točke porazdeli med več učiteljev iz te točke v skladu z letnim delovnim načrtom šole.
Na šoli iz drugega odstavka te točke je za naloge, povezane z organizacijo informacijskih dejavnosti, lahko zadolženih manj učiteljev kot je organizacijskih enot, znižana učna obveznost posameznega učitelja pa ne sme biti večja od obsega ur iz desete alineje prvega odstavka te točke.
Če naloge, povezane z organizacijo informacijskih dejavnosti, opravlja pomočnik ravnatelja šole ali organizacijske enote, se tedensko število ur pouka iz 23. oziroma 25. člena tega pravilnika lahko zmanjša za število ur iz prvega odstavka te točke, vendar ne pod minimalno obveznost, ki je zanju določena v navedenih dveh členih.
Naloge, vezane na organizacijo informacijskih dejavnosti, so zlasti: strokovna podpora učiteljem pri razvijanju digitalnih kompetenc, sodelovanje z ravnateljem in učitelji ter vzdrževalcem učne tehnologije oziroma računalniške opreme pri načrtovanju in uvajanju informacijsko komunikacijske tehnologije v pouk ter druge vsebine programov, ki jih šola izvaja, priprava digitalne strategije rabe informacijsko komunikacijske tehnologije za izvedbo programov šole ter druge naloge, opredeljene v letnem delovnem načrtu šole.

Za dijake, ki zaradi neznanja oziroma pomanjkljivega znanja slovenskega jezika potrebujejo in si želijo pomoč, šola na podlagi strokovne ocene učitelja o stopnji njihovega znanja in razumevanja slovenskega jezika organizira tečaj slovenščine (v nadaljevanju: tečaj).
Kriterij za oblikovanje skupin je število prijavljenih dijakov iz prejšnjega odstavka tega člena ter strokovna ocena učitelja o stopnji njihovega znanja in razumevanja slovenskega jezika:
– do 6 dijakov, ne glede na njihovo znanje jezika: mešana skupina – intenzivni 35 urni tečaj,
– od 7 do 12 dijakov, ne glede na njihovo znanje jezika: mešana skupina – 70 urni tečaj,
– do 16 dijakov z enakim (pred)znanjem jezika: homogena skupina – 70 urni tečaj.
Za dijake iz prvega odstavka tega člena šola organizira tečaj samo za prvi dve leti njihovega izobraževanja v Republiki Sloveniji.
Učitelju, ki v okviru Drugih oblik vzgojno izobraževalnega dela izvaja Aktivno državljanstvo, se učna obveznost iz 5. člena tega pravilnika lahko zmanjša, in sicer za obseg, ki je v predmetnikih posameznih vrst izobraževalnih programov določen za Aktivno državljanstvo, vendar ne za več kot 175 ur letno.

V okviru delovne obveznosti ima ravnatelj organizacijske enote z več kot 16 oddelki lahko največ 5 ur pouka na teden v okviru 35 tednov pouka ali največ 10 ur svetovalnega dela na teden, če izpolnjuje z zakonom predpisane izobrazbene pogoje za svetovalnega delavca.
V okviru delovne obveznosti ima ravnatelj organizacijske enote
– s 15 do 16 oddelki 2 uri pouka na teden v okviru 35 tednov pouka ali 4 ure svetovalnega dela na teden,
– s 13 do 14 oddelki 3 ure pouka na teden v okviru 35 tednov pouka ali 6 ur svetovalnega dela na teden,
– z 11 do 12 oddelki 4 ure pouka na teden v okviru 35 tednov pouka ali 8 ur svetovalnega dela na teden,
– z 9 do 10 oddelki 5 ur pouka na teden v okviru 35 tednov pouka ali 10 ur svetovalnega dela na teden in
– z 8 oddelki ali manj 6 ure pouka na teden v okviru 35 tednov pouka ali 12 ur svetovalnega dela na teden.
Če je izpolnjen pogoj iz prejšnjega odstavka, lahko ravnatelj organizacijske enote uči še največ 3 ure na teden v okviru 35 tednov pouka.
Število ur pouka iz prvega odstavka tega člena in število ur pouka ravnatelja organizacijske enote, ki presega normativ iz drugega odstavka tega člena, se določi v pogodbi o zaposlitvi.
Število oddelkov iz prvega in drugega odstavka tega člena se določi tako, da se:
– število dijakov vseh izobraževalnih programov, razen dijakov, ki se vzporedno izobražujejo in dijakov izobraževalnega programa maturitetnega tečaja ter poklicnega tečaja, deli s 26,
– število dijakov umetniške gimnazije, ki se vzporedno izobražujejo na srednji glasbeni šoli, deli s 56,
– število dijakov, vpisanih v poklicni tečaj in maturitetni tečaj, deli s 34.
Če je na ta način izračunano skupno število oddelkov iz prejšnjega odstavka decimalno število, se pet in več desetink zaokroži navzgor do celega števila.
Na šolah, ki izvajajo vzgojni program dijaških domov, se dijaki iz vzgojnih skupin prištejejo dijakom iz prve alineje petega odstavka tega člena.

Ravnatelj šole imenuje pomočnika ravnatelja na šoli z 18 oddelki. V okviru delovne obveznosti ima pomočnik ravnatelja na šoli z 18 oddelki 11 ur pouka na teden v okviru 35 tednov pouka ali 22 ur svetovalnega dela na teden, če pomočnik ravnatelja izpolnjuje z zakonom predpisane izobrazbene pogoje za svetovalnega delavca.
Za vsaka dva oddelka več od 18 oddelkov se obveznost pomočnika ravnatelja iz prejšnjega odstavka zmanjša za 1 uro pouka na teden v okviru 35 tednov pouka ali za 2 uri svetovalnega dela na teden. Pomočnik ravnatelja ima pri 32 oddelkih 4 ure pouka na teden v okviru 35 tednov pouka ali 8 ur svetovalnega dela na teden.
Ravnatelj lahko drugega pomočnika imenuje na šoli s 34 in več oddelki, tretjega pa na šoli s 50 in več oddelki.
Za drugega (in tretjega) pomočnika ravnatelja se tedenski obseg ur pouka v okviru 35 tednov pouka ali tedenski obseg svetovalnega dela določi po kriterijih iz prvega in drugega odstavka tega člena.
V povezavi s prejšnjim odstavkom lahko ravnatelj šole skupno število ur predpisane obveznosti, določeno po kriterijih iz prvega in drugega odstavka tega člena, porazdeli med dva strokovna delavca oziroma v primeru treh pomočnikov ravnateljev, med tri strokovne delavce, vendar ne pod minimalno obveznostjo, ki je določena za pomočnika ravnatelja šole.
Število oddelkov iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se določi tako, da se:
– število dijakov vseh izobraževalnih programov, razen dijakov, ki se vzporedno izobražujejo in dijakov izobraževalnega programa maturitetnega tečaja ter poklicnega tečaja, deli s 26,
– število dijakov umetniške gimnazije, ki se vzporedno izobražujejo na srednji glasbeni šoli, deli s 56,
– število dijakov, vpisanih v poklicni tečaj in maturitetni tečaj, deli s 34.
Število oddelkov iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se določi tako, da se število dijakov vseh izobraževalnih programov deli z 20.
Če je na ta način izračunano skupno število oddelkov iz prejšnjega odstavka decimalno število, se pet in več desetink zaokroži navzgor do celega števila.
Na šolah, ki izvajajo vzgojni program dijaških domov, se dijaki iz vzgojnih skupin prištejejo dijakom iz prve alineje šestega odstavka tega pravilnika.

Ravnatelj dijaškega doma imenuje pomočnika ravnatelja v dijaškem domu z 18 vzgojnimi skupinami. V okviru delovne obveznosti je vzgojna obveznost pomočnika ravnatelja na dijaškem domu z 18 vzgojnimi skupinami 16,5 ur vzgojnega dela z dijaki na teden ali 22 ur svetovalnega dela na teden, če pomočnik ravnatelja izpolnjuje z zakonom predpisane izobrazbene pogoje za svetovalnega delavca.
Za vsaki dve vzgojni skupini več od 18 vzgojnih skupin se tedenska vzgojna obveznost pomočnika ravnatelja zmanjša za 1,5 ure ali za 2 uri svetovalnega dela na teden. Pomočnik ravnatelja ima pri 32 vzgojnih skupinah 6 ur vzgojnega dela z dijaki na teden ali 8 ur svetovalnega dela na teden.
Število vzgojnih skupin iz prvega in drugega odstavka tega člena se določi tako, da se število dijakov, vpisanih v dijaški dom, deli s 26 z 20.
Če je na ta način izračunano skupno število vzgojnih skupin iz prejšnjega odstavka decimalno število, se pet in več desetink zaokroži navzgor.

Ravnatelj organizacijske enote imenuje pomočnika ravnatelja na organizacijski enoti z 20 oddelki. V okviru delovne obveznosti ima pomočnik ravnatelja na organizacijski enoti z 20 oddelki 13 ur pouka na teden v okviru 35 tednov pouka ali 26 ur svetovalnega dela na teden, če pomočnik ravnatelja organizacijske enote izpolnjuje z zakonom predpisane izobrazbene pogoje za svetovalnega delavca.
Za vsaka 2 oddelka več od 20 oddelkov se obveznost pomočnika ravnatelja iz prejšnjega odstavka zmanjša za 1 uro pouka na teden v okviru 35 tednov pouka ali za 2 uri svetovalnega dela na teden. Pomočnik ravnatelja organizacijske enote ima pri 34 oddelkih 6 ur pouka na teden v okviru 35 tednov pouka ali 12 ur svetovalnega dela na teden.
Drugega pomočnika lahko ravnatelj imenuje na organizacijski enoti s 36 oddelki, tretjega pa na organizacijski enoti z 52 oddelki.
Za drugega pomočnika drugega in tretjega pomočnika ravnatelja organizacijske enote se tedenski obseg ur pouka v okviru 35 tednov pouka ali tedenski obseg svetovalnega dela določi po kriterijih iz prvega in drugega odstavka tega člena.
V povezavi s prejšnjim odstavkom lahko ravnatelj organizacijske enote skupno število ur predpisane obveznosti, določene po kriterijih iz prvega in drugega odstavka tega člena, porazdeli med dva strokovna delavca oziroma v primeru treh pomočnikov ravnatelja organizacijske enote med tri strokovne delavce, vendar ne pod minimalno obveznostjo, ki je določena za pomočnika ravnatelja organizacijske enote.
Število oddelkov iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se določi tako, da se:
– število dijakov, vpisanih v vse izobraževalne programe, razen dijakov, ki se vzporedno izobražujejo in dijakov izobraževalnega programa maturitetnega tečaja ter poklicnega tečaja, deli s 26,
– število dijakov umetniške gimnazije, ki se vzporedno izobražujejo na srednji glasbeni šoli, deli s 56,
– število dijakov, vpisanih v poklicni tečaj in maturitetni tečaj, deli s 34.
Število oddelkov iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se določi tako, da se število dijakov vseh izobraževalnih programov deli z 20.
Če je na ta način izračunano skupno število oddelkov iz prejšnjega odstavka decimalno število, se pet in več desetink zaokroži navzgor do celega števila.
Na srednji šoli kot organizacijski enoti, ki po ustanovitvenem aktu izvaja tudi vzgojni program dijaških domov, se dijaki iz vzgojnih skupin prištejejo dijakom iz prve alineje šestega odstavka tega člena.

Ravnatelj šole sistemizira v odvisnosti od števila oddelkov, določenih po kriterijih iz tretjega in četrtega odstavka tega člena, delovno mesto svetovalnega delavca.
Na šoli z 20 oddelki ravnatelj določi na delovnem mestu svetovalnega delavca 1 strokovnega delavca. Za vsak oddelek manj od 20 oddelkov se število strokovnih delavcev na delovnem mestu svetovalnega delavca zmanjša za 0,05 normativnega delavca, vendar ne na manj kot 0,2 0,5 normativnega delavca, in za vsak oddelek nad 20 oddelki, se število strokovnih delavcev na delovnem mestu svetovalnega delavca poveča za 0,05 normativnega delavca.
Število oddelkov iz drugega odstavka tega člena, ki so merilo za sistemizacijo delovnega mesta svetovalnega delavca v šoli, se določi tako, da se:
– število dijakov, vpisanih v vse izobraževalne programe, razen dijakov, ki se vzporedno izobražujejo, in dijakov izobraževalnega programa maturitetnega tečaja ter poklicnega tečaja, deli s 26,
– število dijakov umetniške gimnazije, ki se vzporedno izobražujejo na srednji glasbeni šoli, deli s 56,
– število dijakov, vpisanih v poklicni tečaj in maturitetni tečaj, deli s 34.
Število oddelkov iz drugega odstavka tega člena, ki so merilo za sistemizacijo delovnega mesta svetovalnega delavca v šoli, se določi tako, da se število dijakov vseh izobraževalnih programov deli z 20.
Če je na ta način izračunano skupno število oddelkov iz prejšnjega odstavka decimalno število, se pet in več desetink zaokroži navzgor do celega števila.
Na šolah, ki izvajajo vzgojni program dijaških domov, se dijaki iz vzgojnih skupin prištejejo dijakom iz prve alineje tretjega odstavka tega člena.

Ravnatelj dijaškega doma sistemizira v odvisnosti od števila vzgojnih skupin, določenih po kriterijih iz tretjega in četrtega odstavka tega člena, delovno mesto svetovalnega delavca.
Na dijaškem domu z 20 vzgojnimi skupinami ravnatelj določi na delovnem mestu svetovalnega delavca 1 strokovnega delavca. Za vsako vzgojno skupino manj od 20 vzgojnih skupin se število strokovnih delavcev na delovnem mestu svetovalnega delavca zmanjša za 0,05 normativnega delavca, vendar ne na manj kot 0,2 normativnega delavca, če je oblikovana vsaj ena vzgojna skupina, in za vsako vzgojno skupino nad 20 vzgojnimi skupinami, se število strokovnih delavcev na delovnem mestu svetovalnega delavca poveča za 0,05 normativnega delavca.
Število vzgojnih skupin iz drugega odstavka tega člena, ki so merilo za sistemizacijo delovnega mesta svetovalnega delavca v dijaškem domu, se določi tako, da se število dijakov, vpisanih v dijaški dom, deli s 26 z 20.
Če je na ta način izračunano skupno število vzgojnih skupin iz prejšnjega odstavka decimalno število, se pet in več desetink zaokroži navzgor do celega števila.

Ravnatelj šole sistemizira v odvisnosti od števila oddelkov, določenih po kriterijih iz drugega in tretjega odstavka tega člena, na delovnem mestu knjižničarja naslednje število strokovnih delavcev, in sicer:
– od 20 do 28 oddelkov 1 knjižničar,
– od 29 do 34 oddelkov 1,25 knjižničarja,
– od 35 do 42 oddelkov 1,5 knjižničarja,
– od 43 do 49 oddelkov 1,75 knjižničarja,
– od 50 do 56 oddelkov 2,00 knjižničarja,
– od 57 do 63 oddelkov 2,25 knjižničarjev,
– od 64 do 70 oddelkov 2,50 knjižničarjev,
– od 71do 77 oddelkov 2,75 knjižničarjev,
– od 78 do 84 oddelkov 3,00 knjižničarje,
– od 85 do 91 oddelkov 3,25 knjižničarjev,
– od 92 do 98 oddelkov 3,50 knjižničarjev,
– od 99 do 105 oddelkov 3,75 knjižničarjev,
– od 106 in več oddelkov 4,00 knjižničarje.
Ravnatelj šole sistemizira v odvisnosti od števila oddelkov, določenih po kriterijih iz drugega in tretjega odstavka tega člena, na delovnem mestu knjižničarja naslednje število strokovnih delavcev, in sicer:
– od 20 do 26 oddelkov 1,0 knjižničar,
– od 27 do 33 oddelkov 1,25 knjižničarja,
– od 34 do 40 oddelkov 1,5 knjižničarja,
– od 41 do 47 oddelkov 1,75 knjižničarja,
– od 48 do 54 oddelkov 2,0 knjižničarja,
– od 55 do 61 oddelkov 2,25 knjižničarjev,
– od 62 do 68 oddelkov 2,5 knjižničarjev,
– od 69 do 75 oddelkov 2,75 knjižničarjev,
– od 76 do 82 oddelkov 3,0 knjižničarje,
– od 83 do 89 oddelkov 3,25 knjižničarjev,
– od 90 do 96 oddelkov 3,5 knjižničarjev,
– od 97 do 103 oddelkov 3,75 knjižničarjev,
– od 104 do 110 oddelkov 4,0 knjižničarje,
– od 111 do 117 oddelkov 4,25 knjižničarjev,
– od 118 do 124 oddelkov 4,5 knjižničarjev,
– od 125 do 131 oddelkov 4,75 knjižničarjev,
– od 132 do 138 oddelkov 5,0 knjižničarjev,
– od 139 do 145 oddelkov 5,25 knjižničarjev,
– od 146 do 152 oddelkov 5,5 knjižničarjev,
– od 153 do 159 oddelkov 5,75 knjižničarjev,
– od 160 in več oddelkov 6,0 knjižničarjev.
Število oddelkov iz prvega odstavka tega člena, ki so merilo za sistemizacijo delovnega mesta knjižničarja v šoli, se določi tako, da se:
– število dijakov, vpisanih v vse izobraževalne programe, razen dijakov izobraževalnega programa maturitetnega tečaja ter poklicnega tečaja, deli s 26,
– število dijakov, vpisanih v poklicni tečaj in maturitetni tečaj, deli s 34.
Število oddelkov iz prvega odstavka tega člena, ki so merilo za sistemizacijo delovnega mesta knjižničarja v šoli, se določi tako, da se število dijakov vseh izobraževalnih programov deli z 20.
Če je na ta način izračunano število oddelkov decimalno število, se pet in več desetink zaokroži navzgor do celega števila.
Število strokovnih delavcev na delovnem mestu knjižničarja se na šoli z manj kot 20 oddelki, določenimi po kriterijih iz drugega in tretjega odstavka tega člena, določi z ustrezno krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa, vendar ne na manj kot 0,20 0,5 normativnega delavca.
Na šolah, ki izvajajo vzgojni program dijaških domov, se dijaki iz vzgojnih skupin, ki so vpisani v izobraževalne programe, ki jih izvajajo druge šole, prištejejo dijakom iz prve alineje drugega odstavka tega člena.

Ravnatelj dijaškega doma sistemizira v odvisnosti od števila vzgojnih skupin, določenih po kriterijih iz drugega in tretjega odstavka tega člena, na delovnem mestu knjižničarja naslednje število strokovnih delavcev, in sicer:
– od 20 do 28 vzgojnih skupin: 1 knjižničar,
– več kot 28 vzgojnih skupin: 1,25 knjižničarja.
Število vzgojnih skupin iz prvega odstavka tega člena, ki so merilo za sistemizacijo delovnega mesta knjižničarja v dijaškem domu, se določi tako, da se število dijakov, vpisanih v dijaški dom, deli s 26 z 20.
Če je na ta način izračunano skupno število vzgojnih skupin iz prejšnjega odstavka decimalno število, se pet in več desetink zaokroži navzgor do celega števila.
Število strokovnih delavcev na delovnem mestu knjižničarja se na dijaškem domu z manj kot 20 vzgojnimi skupinami, določenimi po kriterijih iz drugega in tretjega odstavka tega člena, določi z ustrezno krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa, vendar ne na manj kot 0,1 normativnega delavca, če je oblikovana vsaj ena vzgojna skupina.

V šoli, ki po predmetniku organizira delovno prakso, ravnatelj sistemizira na 2.000 in več ur delovne prakse letno eno delovno mesto organizatorja delovne prakse.
Na šoli z manj kot 2.000 ur delovne prakse letno ravnatelj sistemizira delovno mesto iz prejšnjega odstavka z ustrezno krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa.