S tem pravilnikom se določajo normativi in standardi za izvajanje izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva, ki so podlaga za:

• financiranje sistemiziranih delovnih mest strokovnih delavcev ter računovodsko-administrativnih in tehničnih delavcev v javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki izvajajo javno veljavne izobraževalne programe s področja srednjega šolstva oziroma javno veljavni vzgojni program dijaških domov,
• financiranje drugih nalog, povezanih z vzgojno-izobraževalno dejavnostjo,
• določanje oddelkov in skupin v izobraževalnih programih za pridobitev poklicne in srednje strokovne izobrazbe, v izobraževalnih programih gimnazij in maturitetnega tečaja ter določanje vzgojnih skupin v dijaških domovih.

Posamezni pojmi v tem pravilniku imajo naslednji pomen:

• šola je vzgojno-izobraževalni zavod kot pravna oseba; pojem »šola« označuje samostojno šolo ali šolski center;
• dijaški dom je vzgojno-izobraževalni zavod kot pravna oseba;
• organizacijska enota je šola ali dijaški dom kot organizacijska enota v okviru šole oziroma vzgojno-izobraževalnega zavoda kot pravne osebe;
• šola z dijaškim domom je vzgojno-izobraževalni zavod kot pravna oseba, na kateri se izvaja tudi vzgojna dejavnost oziroma vzgojni program dijaških domov, neodvisno od oblike organiziranosti (ali kot organizacijska enota ali ne);
• ravnatelj šole kot pravne osebe je poslovodni organ (direktor, direktor – ravnatelj, ravnatelj);
• ravnatelj dijaškega doma je ravnatelj dijaškega doma kot pravne osebe;
• ravnatelj organizacijske enote je ravnatelj šole ali dijaškega doma kot organizacijske enote v okviru šole, ki opravlja naloge pedagoškega vodje;
• gimnazijski programi so izobraževalni programi splošnih in strokovnih gimnazij;
• izobraževalni programi za pridobitev poklicne izobrazbe so izobraževalni programi nižjega poklicnega izobraževanja in srednjega poklicnega izobraževanja;
• izobraževalni programi za pridobitev srednje strokovne izobrazbe so izobraževalni programi srednjega tehniškega in drugega strokovnega izobraževanja, poklicno-tehniškega izobraževanja in poklicnega tečaja;
• izraz »prejšnja« iz prvega odstavka 38. in 39. člena tega pravilnika je uporabljen v pomenu, določenem v Uredbi o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (Uradni list RS, št. 46/06).

Podlaga za sistemizacijo delovnih mest učiteljev, korepetitorjev in laborantov so ure pouka po izvedbenih predmetnikih:

• gimnazijskih programov in maturitetnega tečaja v skladu z normativi za določanje oddelkov oziroma skupin iz VII. in IX. poglavja tega pravilnika in
• izobraževalnih programov za pridobitev poklicne izobrazbe in srednje strokovne izobrazbe v skladu z normativi za določanje oddelkov oziroma skupin iz VII. in IX. poglavja tega pravilnika.

Podlaga za sistemizacijo delovnih mest vzgojiteljev so vzgojne in prilagojene vzgojne skupine iz VIII. poglavja tega pravilnika.

S strokovnimi delavci iz 3. člena se sklene delovno razmerje za polni delovni čas, če je njihova povprečna tedenska učna obveznost v okviru 35 tednov pouka:

• 19 ur pouka za učitelje slovenščine,
• 20 ur pouka za učitelje (drugih) splošnoizobraževalnih in strokovno-teoretičnih predmetov,
• 25 ur pouka za učitelje praktičnega pouka in veščin,
• 20 ur sodelovanja pri pouku za korepetitorje,
• 30 ur sodelovanja pri pouku za laborante.

V okviru polnega delovnega časa je vzgojna obveznost vzgojitelja 30 ur na teden.

Strokovnim delavcem iz 1. do 11. točke tega člena se število ur pouka v okviru 35 tednov pouka iz 5. oziroma 23. ali 25. člena lahko zmanjša zaradi opravljanja nalog tajnika šolske maturitetne komisije za splošno maturo, nalog tajnika šolske maturitetne komisije za poklicno maturo, nalog tajnika šolske komisije za zaključni izpit, ali nalog organizatorja obveznih izbirnih vsebin oziroma interesnih dejavnosti, ali se zmanjša zaradi opravljanja nalog pedagoškega ali športnega koordinatorja ter nalog organizatorja šolske prehrane ali nalog, povezanih z organizacijo informacijskih dejavnosti, ali za vodenje šolskega orkestra oziroma šolskega pevskega zbora.

1. Učitelju, ki opravlja v šoli naloge tajnika šolske maturitetne komisije za splošno maturo, se tedensko število ur pouka lahko zmanjša, in sicer v odvisnosti od števila dijakov – maturantov:

• za 1 uro pouka, če je dijakov – maturantov do 32,
• za 2 uri pouka, če je dijakov – maturantov od 33 do 50,
• za 3 ure pouka, če je dijakov – maturantov od 51 do 100,
• za 4 ure pouka, če je dijakov – maturantov od 101 do 150,
• za 5 ur pouka, če je dijakov – maturantov od 151 do 200,
• za 6 ur pouka, če je dijakov – maturantov od 201 do 250,
• za 7 ur pouka, če je dijakov – maturantov od 251 do 300,
• za 8 ur pouka, če je dijakov – maturantov od 301 do 350,
• za 9 ur pouka, če je dijakov – maturantov od 351 do 400,
• za 10 ur pouka, če je dijakov – maturantov več kot 400.

Pomočniku ravnatelja šole ali organizacijske enote, ki opravlja naloge tajnika šolske maturitetne komisije za splošno maturo, se tedensko število ur pouka iz 23. oziroma 25. člena tega pravilnika lahko zmanjša za število ur iz prvega odstavka te točke, vendar ne pod minimalno obveznost, ki je zanju določena v navedenih dveh členih.

Zmanjšanje tedenskega števila ur pouka za tajnika šolske maturitetne komisije za splošno maturo se lahko v normativnem obsegu iz prvega odstavka te točke porazdeli med dva strokovna delavca iz te točke v skladu z letnim delovnim načrtom šole.

2. Učitelju, ki opravlja v šoli naloge tajnika šolske maturitetne komisije za poklicno maturo, se tedensko število ur pouka lahko zmanjša, in sicer v odvisnosti od števila dijakov zaključnih letnikov izobraževalnih programov za pridobitev srednje strokovne izobrazbe:

• za 1 uro pouka, če je dijakov do 32,
• za 2 uri pouka, če je dijakov od 33 do 50,
• za 3 ure pouka, če je dijakov od 51 do 100,
• za 4 ure pouka, če je dijakov od 101 do 150,
• za 5 ur pouka, če je dijakov od 151 do 200,
• za 6 ur pouka, če je dijakov od 201 do 250,
• za 7 ur pouka, če je dijakov od 251 do 300,
• za 8 ur pouka, če je dijakov od 301 do 350,
• za 9 ur pouka če je dijakov od 351 do 400,
• za 10 ur pouka, če je dijakov več kot 400.

Pomočniku ravnatelja šole ali organizacijske enote, ki opravlja naloge tajnika šolske maturitetne komisije za poklicno maturo, se tedensko število ur pouka iz 23. oziroma 25. člena tega pravilnika lahko zmanjša za število ur iz prvega odstavka te točke, vendar ne pod minimalno obveznost, ki je zanju določena v navedenih dveh členih.

Zmanjšanje tedenskega števila ur pouka za tajnika šolske maturitetne komisije za poklicno maturo se lahko v normativnem obsegu iz prvega odstavka te točke porazdeli med strokovne delavce iz te točke v skladu z letnim delovnim načrtom šole.

3. Učitelju, ki opravlja v šoli naloge tajnika šolske komisije za zaključni izpit, se tedensko število ur pouka lahko zmanjša, in sicer v odvisnosti od števila dijakov zaključnih letnikov izobraževalnih programov za pridobitev poklicne izobrazbe, in sicer:

• za 0,5 ure pouka, če je dijakov do 32,
• za 1 uro pouka, če je dijakov od 33 do 65,
• za 1,5 ure pouka, če je dijakov od 66 do 98,
• za 2 uri pouka, če je dijakov od 99 do 131,
• za 2,5 uri pouka, če je dijakov od 132 do 164,
• za 3 ure pouka, če je dijakov od 165 do 197,
• za 3,5 ure pouka, če je dijakov od 198 do 230,
• za 4 ure pouka, če je dijakov od 231 do 263,
• za 4,5 ure pouka, če je dijakov od 264 do 296,
• za 5 ur pouka, če je dijakov od 297 do 329,
• za 5,5 ur pouka, če je dijakov od 330 do 362,
• za 6 ur pouka, če je dijakov od 363 do 395,
• za 6,5 ur pouka, če je dijakov od 396 do 428,
• za 7 ur pouka, če je dijakov od 429 do 461,
• za 7,5 ur pouka, če je dijakov od 462 do 494,
• za 8 ur pouka, če je dijakov od 495 do 527,
• za 8,5 ur pouka,če je dijakov od 528 do 560,
• za 9 ur pouka, če je dijakov več kot 560.

Pomočniku ravnatelja šole ali organizacijske enote, ki opravlja naloge tajnika šolske komisije za zaključni izpit, se tedensko število ur pouka iz 23. oziroma 25. člena tega pravilnika lahko zmanjša za število ur iz prvega odstavka te točke, vendar ne pod minimalno obveznost, ki je zanju določena v navedenih dveh členih.

Zmanjšanje tedenskega števila ur pouka za tajnika šolske komisije za zaključni izpit se lahko v normativnem obsegu iz prvega odstavka te točke porazdeli med strokovne delavce iz te točke v skladu z letnim delovnim načrtom šole.

4. Učitelju, ki v skladu z letnim delovnim načrtom opravlja v šoli naloge organizacije oziroma koordinacije Drugih oblik vzgojno-izobraževalnega dela, se tedensko število ur pouka lahko zmanjša, in sicer v odvisnosti od števila dijakov, vpisanih v izobraževalne programe nižjega poklicnega, srednjega poklicnega, srednjega strokovnega in poklicno-tehniškega izobraževanja ter v gimnazijske programe (na umetniški gimnaziji brez dijakov, ki se vzporedno izobražujejo):

• za 0,5 ure pouka, če je dijakov do 100,
• za 1 uro pouka, če je dijakov od 101 do 200,
• za 1,5 ur pouka, če je dijakov od 201 do 300,
• za 2 uri pouka, če je dijakov od 301 do 400,
• za 2,5 ur pouka, če je dijakov od 401 do 500,
• za 3 ure pouka, če je dijakov od 501 do 600,
• za 3,5 ur pouka, če je dijakov od 601 do 700,
• za 4 ure pouka, če je dijakov od 701 do 800,
• za 4,5 ur pouka, če je dijakov od 801 do 900,
• za 5 ur pouka, če je dijakov od 901 do 1000,
• za 5,5 ur pouka, če je dijakov od 1001 do 1100,
• za 6 ur pouka, če je dijakov od 1101 do 1200,
• za 6,5 ur pouka, če je dijakov od 1201 do 1300,
• za 7 ur pouka, če je dijakov od 1301 do 1400,
• za 7,5 ur pouka, če je dijakov od 1401 do 1500,
• za 8 ur pouka, če je dijakov od 1501 do 1600,
• za 8,5 ur pouka, če je dijakov od 1601 do 1700,
• za 9 ur pouka, če je dijakov od 1701 do 1800,
• za 9,5 ur pouka, če je dijakov od 1801 do 1900,
• za 10 ur pouka, če je dijakov od 1901 do 2000,
• za 10,5 ur pouka, če je dijakov od 2001 do 2100,
• za 11 ur pouka, če je dijakov od 2101 do 2200,
• za 11,5 ur pouka, če je dijakov od 2201 do 2300,
• za 12 ur pouka, če je dijakov od 2301 do 2400,
• za 12,5 ur pouka, če je dijakov od 2401 do 2500,
• za 13 ur pouka, če je dijakov od 2501 do 2600,
• za 13,5 ur pouka, če je dijakov od 2601 do 2700,
• za 14 ur pouka, če je dijakov od 2701 do 2800,
• za 14,5 ur pouka, če je dijakov od 2801 do 2900,
• za 15 ur pouka, če je dijakov od 2901 do 3000,
• za 15,5 ur pouka, če je dijakov od 3001 do 3100,
• za 16 ur pouka, če je dijakov od 3101 do 3200,
• za 16,5 ur pouka, če je dijakov od 3201 do 3300,
• za 17 ur pouka, če je dijakov od 3301 do 3400,
• za 17,5 ur pouka, če je dijakov od 3401 do 3500,
• za 18 ur pouka, če je dijakov več kot 3500.

Zmanjšanje tedenskega števila ur pouka za učitelja, ki opravlja naloge organizacije oziroma koordinacije Drugih oblik vzgojno-izobraževalnega dela, se lahko v normativnem obsegu iz prvega odstavka te točke porazdeli med več učiteljev iz te točke v skladu z letnim delovnim načrtom šole, vendar znižana učna obveznost posameznega učitelja ne sme biti večja od 6 ur pouka tedensko.

Če naloge, povezane z organizacijo oziroma koordinacijo Drugih oblik vzgojno-izobraževalnega dela, opravlja pomočnik ravnatelja šole ali organizacijske enote, se tedensko število ur pouka iz 23. oziroma 25. člena tega pravilnika lahko zmanjša za število ur iz prvega odstavka te točke, vendar ne pod minimalno obveznost, ki je zanju določena v navedenih dveh členih.

Naloge, povezane z organizacijo oziroma koordinacijo Drugih oblik vzgojno-izobraževalnega dela, so zlasti:

• priprava letnega načrta z izvedbenim programom obveznih izbirnih vsebin oziroma interesnih dejavnosti,
• koordinacija z izvajalci in vodstvom šole ter organizacija aktivnosti v okviru Drugih oblik vzgojno-izobraževalnega dela,
• podpora učiteljem – izvajalcem obveznih vsebinskih sklopov pri organizaciji in koordinaciji aktivnosti,
• dogovarjanje z zunanjimi izvajalci in ponudniki storitev o izvedbi posameznih aktivnosti in vsebin v okviru Drugih oblik vzgojno-izobraževalnega dela,
• zbiranje prijav in vodenje evidence prisotnosti dijakov v okviru obveznih izbirnih vsebin oziroma interesnih dejavnosti,
• evalvacija izvedbe obveznih izbirnih vsebin oziroma interesnih dejavnosti,
• obveščanje dijakov, strokovnih in drugih delavcev ter staršev o načrtovanih in izvedenih aktivnostih v okviru Drugih oblik vzgojno-izobraževalnega dela,
• priprava letnega poročila o izvedenih aktivnostih v okviru Drugih oblik vzgojno-izobraževalnega dela.

5. Črtano
6. Učitelju, ki opravlja na šoli s športnimi oddelki gimnazijskega programa v skladu z letnim delovnim načrtom šole naloge pedagoškega koordinatorja (v nadaljevanju: pedagoški koordinator), se tedensko število ur pouka lahko zmanjša v odvisnosti od števila športnih oddelkov, in sicer:

• za 5 ur pouka pri 1 športnem oddelku,
• za 6 ur pouka pri 2 športnih oddelkih,
• za 7 ur pouka pri 3 športnih oddelkih,
• za 8 ur pouka pri 4 športnih oddelkih.

Na šolah s 5 do 8 športnimi oddelki oziroma z 9 do 12 in več športnimi oddelki se drugemu oziroma tretjemu pedagoškemu koordinatorju zniža učna obveznost po lestvici iz prejšnjega odstavka te točke.

7. Učitelju, ki opravlja na šoli s športnimi oddelki gimnazijskega programa v skladu z letnim delovnim načrtom šole naloge športnega koordinatorja (v nadaljevanju: športni koordinator), se tedensko število ur pouka lahko zmanjša v odvisnosti od števila športnih oddelkov, in sicer:

• za 5 ur pouka pri 1 športnem oddelku,
• za 6 ur pouka pri 2 športnih oddelkih,
• za 7 ur pouka pri 3 športnih oddelkih,
• za 8 ur pouka pri 4 športnih oddelkih.

Na šolah s 5 do 8 športnimi oddelki oziroma z 9 do 12 in več športnimi oddelki se drugemu oziroma tretjemu športnemu koordinatorju zniža učna obveznost po lestvici iz prejšnjega odstavka te točke.

8. Učitelju, ki opravlja v šoli naloge organizatorja šolske prehrane, se tedensko število ur pouka lahko zmanjša, in sicer v odvisnosti od števila dijakov, za katere šola organizira šolsko prehrano:

• za 0,5 ure pouka, če je teh dijakov do 100,
• za 1 uro pouka, če je teh dijakov od 101 do 200,
• za 1,5 ur pouka, če je teh dijakov od 201 do 300,
• za 2 uri pouka, če je teh dijakov od 301 do 400,
• za 2,5 ur pouka, če je teh dijakov od 401 do 500,
• za 3 ure pouka, če je teh dijakov od 501 do 600,
• za 3,5 ur pouka, če je teh dijakov od 601 do 700,
• za 4 ure pouka, če je teh dijakov od 701 do 800,
• za 4,5 ur pouka, če je teh dijakov od 801 do 900,
• za 5 ur pouka, če je teh dijakov od 901 do 1000,
• za 5,5 ur pouka, če je teh dijakov od 1001 do 1100,
• za 6 ur pouka, če je teh dijakov od 1101 do 1200,
• za 6,5 ur pouka, če je teh dijakov od 1201 do 1300,
• za 7 ur pouka, če je teh dijakov od 1301 do 1400,
• za 7,5 ur pouka, če je teh dijakov od 1401 do 1500,
• za 8 ur pouka, če je teh dijakov od 1501 do 1600,
• za 8,5 ur pouka, če je teh dijakov od 1601 do 1700,
• za 9 ur pouka, če je teh dijakov od 1701 do 1800,
• za 9,5 ur pouka, če je teh dijakov od 1801 do 1900,
• za 10 ur pouka, če je teh dijakov od 1901 do 2000,
• za 10,5 ur pouka, če je teh dijakov od 2001 do 2100,
• za 11 ur pouka, če je teh dijakov od 2101 do 2200,
• za 11,5 ur pouka, če je teh dijakov od 2201 do 2300,
• za 12 ur pouka, če je teh dijakov od 2301 do 2400,
• za 12,5 ur pouka, če je teh dijakov od 2401 do 2500,
• za 13 ur pouka, če je teh dijakov od 2501 do 2600,
• za 13,5 ur pouka, če je teh dijakov od 2601 do 2700,
• za 14 ur pouka, če je teh dijakov od 2701 do 2800,
• za 14,5 ur pouka, če je teh dijakov od 2801 do 2900,
• za 15 ur pouka, če je teh dijakov od 2901 do 3000,
• za 15,5 ur pouka, če je teh dijakov od 3001 do 3100,
• za 16 ur pouka, če je teh dijakov več kot 3100.

Ravnatelj lahko praviloma za naloge organizatorja šolske prehrane zadolži enega učitelja na šoli.

9. Učitelju, ki ima znanja s področja informacijsko komunikacijske oziroma digitalne tehnologije ter kompetence za strokovno podporo učiteljem pri uporabi te tehnologije pri pouku in opravlja v šoli naloge, povezane z organizacijo informacijskih dejavnosti, se tedensko število ur pouka lahko zmanjša, in sicer v odvisnosti od števila dijakov:

• za 2 uri pouka, če je dijakov do 150,
• za 3 ure pouka, če je dijakov od 151 do 300,
• za 4 ure pouka, če je dijakov od 301 do 450,
• za 5 ur pouka, če je dijakov od 451 do 600,
• za 6 ur pouka, če je dijakov od 601 do 750,
• za 7 ur pouka, če je dijakov od 751 do 900,
• za 8 ur pouka, če je dijakov od 901 do 1050,
• za 9 ur pouka, če je dijakov od 1051 do 1200,
• za 10 ur pouka, če je dijakov od 1201 do 1350,
• za 11 ur pouka, če je dijakov od 1351 do 1500.

10. Učitelju, ki opravlja v šoli naloge športnega koordinatorja v skladu z letnim delovnim načrtom, se tedensko število ur pouka lahko zmanjša, in sicer v odvisnosti od števila dijakov, ki niso vpisani v športne oddelke programa gimnazija oziroma ekonomska gimnazija, in so registrirani kategorizirani športniki, kar je razvidno iz uradne Evidence registriranih in kategoriziranih športnikov, in sicer:

• za 1 uro pouka, če je teh dijakov do 28,
• za 2 uri pouka, če je teh dijakov od 29 do 46,
• za 3 ure pouka, če je teh dijakov od 47 do 97,
• za 4 ure pouka, če je teh dijakov od 98 do 148,
• za 5 ur pouka, če je teh dijakov od 149 do 199,
• za 6 ur pouka, če je teh dijakov od 200 do 250,
• za 7 ur pouka, če je teh dijakov od 251 do 300,
• za 8 ur pouka, če je teh dijakov od 301 do 350,
• za 9 ur pouka, če je teh dijakov od 351 do 400,
• za 10 ur pouka, če je teh dijakov več kot 400.

Zmanjšanje tedenskega števila ur pouka iz prejšnjega odstavka se lahko porazdeli med dva ali več učiteljev v skladu z letnim delovnim načrtom šole, če je na šoli vsaj 29 dijakov iz prejšnjega odstavka in pod pogojem, da se posameznemu učitelju učna obveznost zniža za celo šolsko uro oziroma ure pouka.

11. Učitelju, ki je na šoli vodja šolskega orkestra ali zborovodja šolskemu pevskemu zboru, če zbor oziroma orkester ni obvezna sestavina izobraževalnega programa, se tedensko število ur pouka lahko zmanjša za 2 uri pouka na teden za zbor oziroma orkester, vendar skupaj ne več kot za 6 ur pouka na teden, če ima šola več šolskih orkestrov oziroma pevskih zborov oziroma več vodij šolskih orkestrov ali zborov.

Šola z več kot 1500 dijaki in več organizacijskimi enotami določi skupen obseg znižanja učne obveze za učitelje, ki opravljajo naloge, povezane z organizacijo informacijskih dejavnosti, po posameznih organizacijskih enotah, in sicer po kriterijih iz prejšnjega odstavka.

Zmanjšanje tedenskega števila ur pouka za učitelja, ki opravlja naloge, povezane z organizacijo informacijskih dejavnosti, se lahko v normativnem obsegu iz prvega odstavka te točke porazdeli med več učiteljev iz te točke v skladu z letnim delovnim načrtom šole.

Na šoli iz drugega odstavka te točke je za naloge, povezane z organizacijo informacijskih dejavnosti, lahko zadolženih manj učiteljev kot je organizacijskih enot, znižana učna obveznost posameznega učitelja pa ne sme biti večja od obsega ur iz desete alineje prvega odstavka te točke.

Če naloge, povezane z organizacijo informacijskih dejavnosti, opravlja pomočnik ravnatelja šole ali organizacijske enote, se tedensko število ur pouka iz 23. oziroma 25. člena tega pravilnika lahko zmanjša za število ur iz prvega odstavka te točke, vendar ne pod minimalno obveznost, ki je zanju določena v navedenih dveh členih.

Naloge, vezane na organizacijo informacijskih dejavnosti, so zlasti: strokovna podpora učiteljem pri razvijanju digitalnih kompetenc, sodelovanje z ravnateljem in učitelji ter vzdrževalcem učne tehnologije oziroma računalniške opreme pri načrtovanju in uvajanju informacijsko komunikacijske tehnologije v pouk ter druge vsebine programov, ki jih šola izvaja, priprava digitalne strategije rabe informacijsko komunikacijske tehnologije za izvedbo programov šole ter druge naloge, opredeljene v letnem delovnem načrtu šole.

Ura pouka, ki se izvaja v splošnih in specializiranih učilnicah ter v laboratorijih, in ura praktičnega pouka v šolskih delavnicah ter na šolskem posestvu traja 45 minut.

Ura vzgojnega dela traja 60 minut.

Učitelju, ki opravlja v šoli naloge razrednika, se tedensko število ur pouka iz 5. člena zmanjša, in sicer:

• v oddelkih in skupinah prvega letnika programov nižjega poklicnega, srednjega poklicnega, srednjega strokovnega izobraževanja in gimnazijskih programov, začetnega letnika programov poklicno-tehniškega izobraževanja ter v poklicnem tečaju in maturitetnem tečaju za 1 uro pouka na teden,
• v oddelkih in skupinah zaključnih letnikov, razen v 3. letniku programov nižjega poklicnega izobraževanja in programov srednjega poklicnega izobraževanja z dualno oziroma periodično organizacijo izobraževanja, za 1 uro pouka na teden,
• v oddelkih in skupinah ostalih letnikov, 3. letnika programov nižjega poklicnega izobraževanja in programov srednjega poklicnega izobraževanja z dualno oziroma periodično organizacijo izobraževanja za 0,5 ure pouka na teden.

Kot skupina se šteje skupina, določena v VII. poglavju po posameznih vrstah izobraževalnih programov.

Učitelj je lahko razrednik dijakom enega oddelka ali skupine iz prejšnjega odstavka.

Obseg ur za timsko oziroma medpredmetno poučevanje in povezovanje se določi za učitelje z letnim delovnim načrtom šole po naslednjem kriteriju:

• 0,65 ure pouka letno na dijaka posameznega gimnazijskega programa, razen programa umetniške gimnazije, glasbene in plesne smeri in športnega oddelka programa gimnazija,
• 0,4 ure pouka letno na dijaka programa maturitetnega tečaja,
• 0,3 ure pouka letno na dijaka programa umetniške gimnazije, glasbene in plesne smeri (brez dijakov, ki se vzporedno izobražujejo),
• 0,5 ure pouka letno na dijaka programa poklicno-tehniškega izobraževanja, programa srednjega strokovnega izobraževanja in programa srednjega poklicnega izobraževanja, razen 3. letnika programa srednjega poklicnega izobraževanja z dualno oziroma periodično organizacijo izobraževanja,
• 0,4 ure pouka letno na dijaka 1. in 2. letnika programa nižjega poklicnega izobraževanja in poklicnega tečaja,
• 0,25 ure pouka letno na dijaka 3. letnika programa srednjega poklicnega izobraževanja z dualno oziroma periodično organizacijo izobraževanja,
• 0,2 ure pouka letno na dijaka 3. letnika programa nižjega poklicnega izobraževanja.

Obseg ur za medskupinsko vzgojno delo se določi za vzgojitelje z letnim delovnim načrtom dijaškega doma oziroma šole, ki izvaja vzgojni program, in sicer v višini 0,5 ure vzgojnega dela letno na dijaka vzgojne skupine oziroma vzgojnega programa.

Za posebne naloge učiteljev, ki poučujejo v športnih oddelkih gimnazijskega programa (svetovanje in učna pomoč, preverjanje in ocenjevanje znanja ter druge oblike individualnega dela), ne opravljajo pa nalog športnega ali pedagoškega koordinatorja, se prizna skupaj 14,5 ur letno na dijaka.

Ure individualnega dela se vrednotijo kot ure pouka v okviru polnega delovnega časa.

Učitelju ali svetovalnemu delavcu se prizna:

• za koordinacijo dela v zvezi z nadarjenimi dijaki, ki vključuje analizo, načrtovanje, spremljanje izvajanja in evalvacijo izvajanja dela z nadarjenimi dijaki, 1 ura letno na dijaka;
• za pripravo individualiziranega programa za dijaka, ki si pridobi status »nadarjenega dijaka« in si želi delati po individualiziranem programu vzgojno-izobraževalnega dela (INDEP), 2 uri letno na dijaka;
• za mentorsko delo z dijakom iz prejšnje alineje, ki vsebuje izvajanje, svetovanje, spremljanje in sprotno prilagajanje ter letno oceno uspešnosti individualiziranega programa vzgojno-izobraževalnega dela za nadarjenega dijaka, 6 ur letno na dijaka.

Ravnatelj šole opredeli za učitelje oziroma svetovalnega delavca obseg in vsebino posameznih nalog iz prejšnjega odstavka v letnem delovnem načrtu šole.

Obseg sredstev za plačilo ur, povezanih z delom z nadarjenimi dijaki, se določijo s sklepom ministra, pristojnega za šolstvo (v nadaljevanju: minister).

Šola pošlje ministrstvu, pristojnemu za šolstvo (v nadaljevanju: ministrstvo), v skladu z navodili in v rokih, ki jih le-to določi, podatke z ustreznimi dokazili o:

• številu vpisanih dijakov, vključenih v postopek obravnave v skladu s konceptom dela z nadarjenimi dijaki na podlagi poročila o nadarjenosti in
• številu dijakov, za katere je šola pripravila individualizirani program na podlagi njegove pisne izjave in izjave staršev o delu po tem programu.

Določbe tega člena se začnejo uporabljati s šolskim letom 2011/2012.

Ure dodatne strokovne pomoči dijakom s posebnimi potrebami se izvajajo v skladu z določili odločb o usmeritvi.

Vrednost ure in obseg sredstev za plačilo ur, povezanih z izvajanjem dodatne strokovne pomoči, se določijo s sklepom ministra.

Učitelja za dodatno strokovno pomoč za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj lahko šolam zagotavljajo tudi zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami in osnovne šole s prilagojenim programom v okviru mobilne službe. Te ure so element za sistemizacijo delovnega mesta učitelja za dodatno strokovno pomoč na zavodu oziroma osnovni šoli iz tega odstavka.

Gluhim in naglušnim dijakom, ki se sporazumevajo v slovenskem znakovnem jeziku ter imajo v odločbi o usmeritvi določeno pravico do tolmača slovenskega znakovnega jezika, izvaja tolmačenje v obsegu ur, kot ga določi strokovna skupina v individualiziranem programu, učitelj ali vzgojitelj za komunikacijo v slovenskem znakovnem jeziku ali tolmač slovenskega znakovnega jezika.

Gluhoslepim dijakom, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pravico do tolmača, izvaja pomoč v jeziku gluhoslepih ali v drugih, dijaku prilagojenih načinih sporazumevanja, učitelj ali vzgojitelj za delo z gluhoslepimi ali tolmač za gluhoslepe v obsegu ur, kot ga določi strokovna skupina v individualiziranem programu.

Učitelja ali vzgojitelja za komunikacijo v slovenskem znakovnem jeziku oziroma učitelja ali vzgojitelja za delo z gluhoslepimi lahko šolam, v katere so usmerjeni dijaki iz prvega in drugega odstavka tega člena, zagotavljajo tudi zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, ki so ustanovljeni za delo z gluhimi in naglušnimi ali za delo s slepimi, ali šola sklene pogodbo o opravljanju storitev. Stroške na podlagi mesečnega zahtevka povrne ministrstvo.

Učitelju, ki v okviru Drugih oblik vzgojno izobraževalnega dela izvaja Aktivno državljanstvo, se učna obveznost iz 5. člena tega pravilnika lahko zmanjša, in sicer za obseg, ki je v predmetnikih posameznih vrst izobraževalnih programov določen za Aktivno državljanstvo, vendar ne za več kot 175 ur letno.

Sredstva za izvedbo obveznih izbirnih vsebin, ki so sestavni del gimnazijskih programov oziroma za izvedbo interesnih dejavnosti, ki so sestavni del izobraževalnih programov za pridobitev poklicne in srednje strokovne izobrazbe, se določijo v odvisnosti od števila dijakov, vpisanih v posamezne letnike teh programov.

Vrednost ure in obseg sredstev za izvedbo obveznih izbirnih vsebin oziroma interesnih dejavnosti se določijo s sklepom ministra.

Strokovnemu delavcu, ki je v šoli ali dijaškem domu določen in izvaja mentorstvo strokovnemu delavcu – pripravniku oziroma drugemu strokovnemu delavcu, ki se pripravlja za opravljanje strokovnega izpita v skladu s predpisom, ki ureja strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja, pripada dodatek za mentorstvo za 4 ure tedensko v obdobju izvajanja mentorstva.

V okviru delovne obveznosti je učna obveznost ravnatelja šole lahko največ 5 ur pouka na teden v okviru 35 tednov pouka ali največ 10 ur svetovalnega dela na teden, če izpolnjuje z zakonom predpisane izobrazbene pogoje za svetovalnega delavca.

Število ur pouka iz prvega odstavka tega člena se določi v pogodbi o zaposlitvi.

V okviru delovne obveznosti je vzgojna obveznost ravnatelja dijaškega doma lahko največ 7,5 ur vzgojnega dela z dijaki na teden ali največ 10 ur svetovalnega dela na teden, če izpolnjuje z zakonom predpisane izobrazbene pogoje za svetovalnega delavca.

Vzgojna obveznost iz prvega odstavka tega člena se določi v pogodbi o zaposlitvi.

V okviru delovne obveznosti ima ravnatelj organizacijske enote z več kot 16 oddelki lahko največ 5 ur pouka na teden v okviru 35 tednov pouka ali največ 10 ur svetovalnega dela na teden, če izpolnjuje z zakonom predpisane izobrazbene pogoje za svetovalnega delavca.

V okviru delovne obveznosti ima ravnatelj organizacijske enote * s 15 do 16 oddelki 2 uri pouka na teden v okviru 35 tednov pouka ali 4 ure svetovalnega dela na teden, * s 13 do 14 oddelki 3 ure pouka na teden v okviru 35 tednov pouka ali 6 ur svetovalnega dela na teden, * z 11 do 12 oddelki 4 ure pouka na teden v okviru 35 tednov pouka ali 8 ur svetovalnega dela na teden, * z 9 do 10 oddelki 5 ur pouka na teden v okviru 35 tednov pouka ali 10 ur svetovalnega dela na teden in * z 8 oddelki ali manj 6 ure pouka na teden v okviru 35 tednov pouka ali 12 ur svetovalnega dela na teden.

Če je izpolnjen pogoj iz prejšnjega odstavka, lahko ravnatelj organizacijske enote uči še največ 3 ure na teden v okviru 35 tednov pouka.

Število ur pouka iz prvega odstavka tega člena in število ur pouka ravnatelja organizacijske enote, ki presega normativ iz drugega odstavka tega člena, se določi v pogodbi o zaposlitvi.

Število oddelkov iz prvega in drugega odstavka tega člena se določi tako, da se:

• število dijakov vseh izobraževalnih programov, razen dijakov, ki se vzporedno izobražujejo in dijakov izobraževalnega programa maturitetnega tečaja ter poklicnega tečaja, deli s 26,
• število dijakov umetniške gimnazije, ki se vzporedno izobražujejo na srednji glasbeni šoli, deli s 56,
• število dijakov, vpisanih v poklicni tečaj in maturitetni tečaj, deli s 34.

Če je na ta način izračunano skupno število oddelkov iz prejšnjega odstavka decimalno število, se pet in več desetink zaokroži navzgor do celega števila.

Na šolah, ki izvajajo vzgojni program dijaških domov, se dijaki iz vzgojnih skupin prištejejo dijakom iz petega odstavka tega člena.

V okviru delovne obveznosti je vzgojna obveznost ravnatelja dijaškega doma kot organizacijske enote z več kot 16 vzgojnimi skupinami lahko največ 7,5 ur vzgojnega dela z dijaki na teden ali največ 10 ur svetovalnega dela na teden, če izpolnjuje z zakonom predpisane izobrazbene pogoje za svetovalnega delavca.

V okviru delovne obveznosti ima ravnatelj dijaškega doma kot organizacijske enote * s 15 do 16 vzgojnimi skupinami 3 ure vzgojnega dela z dijaki na teden ali 4 ure svetovalnega dela na teden, * s 13 do 14 vzgojnimi skupinami 4,5 ur vzgojnega dela z dijaki na teden ali 6 ur svetovalnega dela na teden, * z 11 do 12 vzgojnimi skupinami 6 ur vzgojnega dela z dijaki na teden ali 8 ur svetovalnega dela na teden, * z 9 do 10 vzgojnimi skupinami 7,5 ur vzgojnega dela z dijaki na teden ali 10 ur svetovalnega dela na teden in * z 8 vzgojnimi skupinami ali manj 9 ur vzgojnega dela z dijaki na teden ali 12 ur svetovalnega dela na teden.

Če je izpolnjen pogoj iz prejšnjega odstavka, ima lahko ravnatelj dijaškega doma kot organizacijske enote še največ 4,5 ur vzgojnega dela z dijaki na teden.

Število vzgojnih skupin iz prvega in drugega odstavka tega člena se določi tako, da se število dijakov, ki so vpisani v vzgojni program dijaškega doma, deli s 26.

Če je na ta način izračunano skupno število vzgojnih skupin iz prejšnjega odstavka decimalno število, se pet in več desetink zaokroži navzgor do celega števila.

Vzgojna obveznost iz prvega oziroma tretjega odstavka tega člena se določi v pogodbi o zaposlitvi.

Ravnatelj šole imenuje pomočnika ravnatelja na šoli z 12 oddelki. V okviru delovne obveznosti ima pomočnik ravnatelja na šoli z 12 oddelki 11 ur pouka na teden v okviru 35 tednov pouka ali 22 ur svetovalnega dela na teden, če pomočnik ravnatelja izpolnjuje z zakonom predpisane izobrazbene pogoje za svetovalnega delavca.

Za vsaka dva oddelka več od 12 oddelkov se obveznost pomočnika ravnatelja iz prejšnjega odstavka zmanjša za 1 uro pouka na teden v okviru 35 tednov pouka ali za 2 uri svetovalnega dela na teden. Pomočnik ravnatelja ima pri 26 oddelkih 4 ure pouka na teden v okviru 35 tednov pouka ali 8 ur svetovalnega dela na teden ter četrtega na šoli s 60 in več oddelki.

Ravnatelj lahko drugega pomočnika imenuje na šoli s  28 in več oddelki, tretjega pa na šoli s 44 in več oddelki.

Za drugega (in tretjega ter četrtega) pomočnika ravnatelja se tedenski obseg ur pouka v okviru 35 tednov pouka ali tedenski obseg svetovalnega dela določi po kriterijih iz prvega in drugega odstavka tega člena.

V povezavi s prejšnjim odstavkom lahko ravnatelj šole skupno število ur predpisane obveznosti, določeno po kriterijih iz prvega in drugega odstavka tega člena, porazdeli med dva strokovna delavca oziroma v primeru treh ali štirih pomočnikov ravnateljev, med tri ali štiri strokovne delavce, vendar ne pod minimalno obveznostjo, ki je določena za pomočnika ravnatelja šole.

Število oddelkov iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se določi tako, da se število dijakov vseh izobraževalnih programov deli z 20.

Če je na ta način izračunano skupno število oddelkov iz prejšnjega odstavka decimalno število, se pet in več desetink zaokroži navzgor do celega števila.

Na šolah, ki izvajajo vzgojni program dijaških domov, se dijaki iz vzgojnih skupin prištejejo dijakom iz šestega odstavka tega člena.

Ravnatelj dijaškega doma imenuje pomočnika ravnatelja v dijaškem domu z  12 vzgojnimi skupinami. V okviru delovne obveznosti je vzgojna obveznost pomočnika ravnatelja na dijaškem domu z 12 vzgojnimi skupinami 16,5 ur vzgojnega dela z dijaki na teden ali 22 ur svetovalnega dela na teden, če pomočnik ravnatelja izpolnjuje z zakonom predpisane izobrazbene pogoje za svetovalnega delavca.

Za vsaki dve vzgojni skupini več od 12 vzgojnih skupin se tedenska vzgojna obveznost pomočnika ravnatelja zmanjša za 1,5 ure ali za 2 uri svetovalnega dela na teden. Pomočnik ravnatelja ima pri 26 vzgojnih skupinah 6 ur vzgojnega dela z dijaki na teden ali 8 ur svetovalnega dela na teden.

Ravnatelj lahko drugega pomočnika imenuje v dijaškem domu z 28 in več vzgojnimi skupinami, tretjega pa v dijaškem domu s 44 in več vzgojnimi skupinami.

Za drugega (in tretjega) pomočnika ravnatelja v dijaškem domu se tedenski obseg ur vzgojnega dela z dijaki ali tedenski obseg svetovalnega dela določi po kriterijih iz prvega in drugega odstavka tega člena.

Število vzgojnih skupin iz prvega in drugega odstavka tega člena se določi tako, da se število dijakov, vpisanih v dijaški dom, deli z 20.

Če je na ta način izračunano skupno število vzgojnih skupin iz prejšnjega odstavka decimalno število, se pet in več desetink zaokroži navzgor.

Ravnatelj organizacijske enote imenuje pomočnika ravnatelja na organizacijski enoti s 14 oddelki. V okviru delovne obveznosti ima pomočnik ravnatelja na organizacijski enoti s 14 oddelki 13 ur pouka na teden v okviru 35 tednov pouka ali 26 ur svetovalnega dela na teden, če pomočnik ravnatelja organizacijske enote izpolnjuje z zakonom predpisane izobrazbene pogoje za svetovalnega delavca.

Za vsaka 2 oddelka več od 14 oddelkov se obveznost pomočnika ravnatelja iz prejšnjega odstavka zmanjša za 1 uro pouka na teden v okviru 35 tednov pouka ali za 2 uri svetovalnega dela na teden. Pomočnik ravnatelja organizacijske enote ima pri 28 oddelkih 6 ur pouka na teden v okviru 35 tednov pouka ali 12 ur svetovalnega dela na teden.

Drugega pomočnika lahko ravnatelj imenuje na organizacijski enoti s 30 in več oddelki, tretjega na organizacijski enoti s 46 in več oddelki ter četrtega na organizacijski enoti z 62 in več oddelki oddelki.

Za drugega in tretjega ter četrtega pomočnika ravnatelja organizacijske enote se tedenski obseg ur pouka v okviru 35 tednov pouka ali tedenski obseg svetovalnega dela določi po kriterijih iz prvega in drugega odstavka tega člena.

V povezavi s prejšnjim odstavkom lahko ravnatelj organizacijske enote skupno število ur predpisane obveznosti, določene po kriterijih iz prvega in drugega odstavka tega člena, porazdeli med dva strokovna delavca oziroma v primeru treh ali štirih pomočnikov ravnatelja organizacijske enote med tri ali štiri strokovne delavce, vendar ne pod minimalno obveznostjo, ki je določena za pomočnika ravnatelja organizacijske enote.

Število oddelkov iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se določi tako, da se število dijakov vseh izobraževalnih programov deli z 20.

Če je na ta način izračunano skupno število oddelkov iz prejšnjega odstavka decimalno število, se pet in več desetink zaokroži navzgor do celega števila.

Na srednji šoli kot organizacijski enoti, ki po ustanovitvenem aktu izvaja tudi vzgojni program dijaških domov, se dijaki iz vzgojnih skupin prištejejo dijakom iz šestega odstavka tega člena.

Ravnatelj šole z dvema organizacijskima enotama imenuje pomočnika ravnatelja v skladu s 23. členom tega pravilnika.

Ravnatelj šole sistemizira v odvisnosti od števila oddelkov, določenih po kriterijih iz tretjega in četrtega odstavka tega člena, delovno mesto svetovalnega delavca.

Na šoli z 20 oddelki ravnatelj določi na delovnem mestu svetovalnega delavca 1 strokovnega delavca. Za vsak oddelek manj od 20 oddelkov se število strokovnih delavcev na delovnem mestu svetovalnega delavca zmanjša za 0,05 normativnega delavca, vendar ne na manj kot 0,5 normativnega delavca, in za vsak oddelek nad 20 oddelki, se število strokovnih delavcev na delovnem mestu svetovalnega delavca poveča za 0,05 normativnega delavca.

Število oddelkov iz drugega odstavka tega člena, ki so merilo za sistemizacijo delovnega mesta svetovalnega delavca v šoli, se določi tako, da se število dijakov vseh izobraževalnih programov deli s 15.

Če je na ta način izračunano skupno število oddelkov iz prejšnjega odstavka decimalno število, se pet in več desetink zaokroži navzgor do celega števila.

Na šolah, ki izvajajo vzgojni program dijaških domov, se dijaki iz vzgojnih skupin prištejejo dijakom iz tretjega odstavka tega člena.

Za koordinacijo dela z dijaki s posebnimi potrebami ravnatelj šole ali dijaškega doma določi dodatno število strokovnih delavcev na delovnem mestu svetovalnega delavca, in sicer v odvisnosti od števila dijakov z odločbami o usmeritvi.

Na podlagi števila dijakov z odločbami o usmeritvi se določi število oddelkov, ki so merilo za sistemizacijo delovnega mesta svetovalnega delavca za koordinacijo dela z dijaki s posebnimi potrebami v šoli. Število oddelkov se določi tako, da se število dijakov z odločbami o usmeritvi pomnoži s 4, zmnožek pa deli s 26.

Če je na ta način izračunano skupno število oddelkov iz prejšnjega odstavka decimalno število, se pet in več desetink zaokroži navzgor do celega števila.

Za vsak oddelek, določen po kriterijih iz drugega in tretjega odstavka tega člena, ravnatelj šole določi za koordinacijo dela z dijaki s posebnimi potrebami dodatno 0,05 strokovnega delavca na delovnem mestu svetovalnega delavca.

Dijak priseljenec je dijak, katerega materni jezik ni slovenski ali ni končal osnovnošolskega izobraževanja v Republiki Sloveniji in je v šolskem letu prve vključitve v srednješolsko izobraževanje v Republiki Sloveniji vključen v tečaj slovenščine za dijake v srednjih šolah v skladu z zakonodajo.

Za dijaka priseljenca šteje tudi dijak, katerega materni jezik ni slovenski ali ni končal osnovnošolskega izobraževanja v Republiki Sloveniji in se je prvič vključil v srednješolsko izobraževanje po tem, ko je šola že izvedla tečaj slovenščine za dijake v srednji šoli. Ta dijak šteje za dijaka priseljenca v naslednjem šolskem letu le, če v tem letu opravlja tečaj slovenščine.

Za koordinacijo dela z dijaki priseljenci in njihovo uvajanje v izobraževalno okolje ravnatelj šole določi dodatno število strokovnih delavcev na delovnem mestu svetovalnega delavca, in sicer v odvisnosti od števila dijakov priseljencev.

Na podlagi števila dijakov priseljencev iz prvega in drugega odstavka tega člena se določi število oddelkov, ki so merilo za sistemizacijo delovnega mesta svetovalnega delavca za koordinacijo dela z dijaki priseljenci v šoli. Število oddelkov se določi tako, da se število dijakov priseljencev pomnoži s 4, zmnožek pa deli s 26.

Če je skupno število oddelkov, izračunano na način iz prejšnjega odstavka, decimalno število, se pet in več desetink zaokroži navzgor do celega števila.

Za vsak oddelek iz tega člena ravnatelj šole določi za koordinacijo dela z dijaki priseljenci dodatno 0,05 strokovnega delavca na delovnem mestu svetovalnega delavca.

Ravnatelj dijaškega doma sistemizira v odvisnosti od števila vzgojnih skupin, določenih po kriterijih iz tretjega in četrtega odstavka tega člena, delovno mesto svetovalnega delavca.

Na dijaškem domu z 20 vzgojnimi skupinami ravnatelj določi na delovnem mestu svetovalnega delavca 1 strokovnega delavca. Za vsako vzgojno skupino manj od 20 vzgojnih skupin se število strokovnih delavcev na delovnem mestu svetovalnega delavca zmanjša za 0,05 normativnega delavca, vendar ne na manj kot 0,2 normativnega delavca, če je oblikovana vsaj ena vzgojna skupina, in za vsako vzgojno skupino nad 20 vzgojnimi skupinami, se število strokovnih delavcev na delovnem mestu svetovalnega delavca poveča za 0,05 normativnega delavca.

Število vzgojnih skupin iz drugega odstavka tega člena, ki so merilo za sistemizacijo delovnega mesta svetovalnega delavca v dijaškem domu, se določi tako, da se število dijakov, vpisanih v dijaški dom, deli s 15.

Če je na ta način izračunano skupno število vzgojnih skupin iz prejšnjega odstavka decimalno število, se pet in več desetink zaokroži navzgor do celega števila.

Ravnatelj šole sistemizira v odvisnosti od števila oddelkov, določenih po kriterijih iz drugega in tretjega odstavka tega člena, na delovnem mestu knjižničarja naslednje število strokovnih delavcev, in sicer:

• od 20 do 26 oddelkov 1,0 knjižničar,
• od 27 do 33 oddelkov 1,25 knjižničarja,
• od 34 do 40 oddelkov 1,5 knjižničarja,
• od 41 do 47 oddelkov 1,75 knjižničarja,
• od 48 do 54 oddelkov 2,0 knjižničarja,
• od 55 do 61 oddelkov 2,25 knjižničarjev,
• od 62 do 68 oddelkov 2,5 knjižničarjev,
• od 69 do 75 oddelkov 2,75 knjižničarjev,
• od 76 do 82 oddelkov 3,0 knjižničarje,
• od 83 do 89 oddelkov 3,25 knjižničarjev,
• od 90 do 96 oddelkov 3,5 knjižničarjev,
• od 97 do 103 oddelkov 3,75 knjižničarjev,
• od 104 do 110 oddelkov 4,0 knjižničarje,
• od 111 do 117 oddelkov 4,25 knjižničarjev,
• od 118 do 124 oddelkov 4,5 knjižničarjev,
• od 125 do 131 oddelkov 4,75 knjižničarjev,
• od 132 do 138 oddelkov 5,0 knjižničarjev,
• od 139 do 145 oddelkov 5,25 knjižničarjev,
• od 146 do 152 oddelkov 5,5 knjižničarjev,
• od 153 do 159 oddelkov 5,75 knjižničarjev,
• od 160 in več oddelkov 6,0 knjižničarjev.

Število oddelkov iz prvega odstavka tega člena, ki so merilo za sistemizacijo delovnega mesta knjižničarja v šoli, se določi tako, da se število dijakov vseh izobraževalnih programov deli z 20.

Če je na ta način izračunano število oddelkov decimalno število, se pet in več desetink zaokroži navzgor do celega števila.

Število strokovnih delavcev na delovnem mestu knjižničarja se na šoli z manj kot 20 oddelki, določenimi po kriterijih iz drugega in tretjega odstavka tega člena, določi z ustrezno krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa, vendar ne na manj kot 0,5 normativnega delavca.

Na šolah, ki izvajajo vzgojni program dijaških domov, se dijaki iz vzgojnih skupin, ki so vpisani v izobraževalne programe, ki jih izvajajo druge šole, prištejejo dijakom iz drugega odstavka tega člena.