V tem pravilniku izobrazba pomeni raven ali podraven po KLASIUS-SRV v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (Uradni list RS, št. 46/06 in 8/17), in sicer:
– osnovnošolska izobrazba je druga raven po KLASIUS-SRV;
– nižja poklicna izobrazba je tretja raven po KLASIUS-SRV;
– srednja poklicna izobrazba je četrta raven po KLASIUS-SRV;
– srednja strokovna ali splošna izobrazba je peta raven po KLASIUS-SRV;
– višja strokovna izobrazba ali višješolska izobrazba (prejšnja) je šesta raven, podraven 6/1, po KLASIUS-SRV;
– visokošolska izobrazba prve stopnje ali visokošolska strokovna izobrazba (prejšnja) je šesta raven, podraven 6/2, po KLASIUS-SRV;
– visokošolska izobrazba druge stopnje, specializacija po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) ali visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja) je sedma raven po KLASIUS-SRV.

Strokovnemu delavcu, ki je v šoli ali dijaškem domu določen in izvaja mentorstvo strokovnemu delavcu – pripravniku oziroma drugemu strokovnemu delavcu, ki se pripravlja za opravljanje strokovnega izpita v skladu s predpisom, ki ureja strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja, pripada dodatek za mentorstvo za 4 ure tedensko v obdobju izvajanja mentorstva.
Mentorju se za obdobje, določeno za izvajanje mentorskega dela s pripravnikom ali z drugim strokovnim delavcem, ki se pripravlja za opravljanje strokovnega izpita v skladu s pravilnikom, ki ureja strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja, določijo štiri mentorske ure na teden.
Mentorju se za obdobje, določeno za izvajanje mentorskega dela z dijakom ali študentom, ki opravlja obvezno prakso v skladu z izobraževalnim oziroma študijskim programom, določi naslednji obseg mentorskih ur na teden:
– dve mentorski uri za dijaka 1. in 2. letnika izobraževalnih in prilagojenih izobraževalnih programov srednjega poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja in začetnega letnika izobraževalnih in prilagojenih izobraževalnih programov poklicno-tehniškega izobraževanja ter za študenta 1. letnika višješolskega študijskega programa višjega strokovnega izobraževanja, 1. in 2. letnika visokošolskih strokovnih oziroma univerzitetnih študijskih programov za pridobitev izobrazbe prve stopnje;
– tri mentorske ure za dijaka 3. letnika izobraževalnih in prilagojenih izobraževalnih programov srednjega poklicnega izobraževanja, 3. in 4. letnika izobraževalnih in prilagojenih izobraževalnih programov srednjega strokovnega izobraževanja, zaključnega letnika izobraževalnih in prilagojenih izobraževalnih programov poklicno-tehniškega izobraževanja in izobraževalnih programov poklicnega tečaja ter za študenta 2. letnika višješolskega študijskega programa višjega strokovnega izobraževanja, 3. in 4. letnika visokošolskih strokovnih oziroma univerzitetnih študijskih programov za pridobitev izobrazbe prve stopnje, 1. in 2. letnika magistrskih študijskih programov za pridobitev izobrazbe druge stopnje in 3., 4. in 5. letnika enovitih magistrskih študijskih programov za pridobitev izobrazbe druge stopnje.

Ravnatelj šole s šolskim posestvom, na kateri se izvajajo izobraževalni programi s področja agronomije oziroma gozdarstva, sistemizira eno delovno mesto vodje posestva.

Ravnatelj šole, ki ima na podlagi ustanovitvenega akta Medpodjetniški izobraževalni center (v nadaljevanju MIC), sistemizira delovno mesto Vodje MIC v odvisnosti od števila dijakov, vpisanih v izobraževalne programe za pridobitev poklicne in srednje strokovne izobrazbe, in sicer v naslednjem obsegu:
– manj kot 550 dijakov: 0,5 vodje MIC,
– od 550 do 849 dijakov: 0,6 vodje MIC,
– od 850 do 1149 dijakov: 0,7 vodje MIC,
– od 1150 do 1449 dijakov: 0,8 vodje MIC,
– od 1500 do 1849 dijakov: 0,9 vodje MIC,
– od 1850 in več dijakov: 1 vodja MIC.
Vodja MIC mora imeti izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje.

Za naloge, povezane z upravljanjem in vzdrževanjem učne oziroma digitalne tehnologije, računalniške, laboratorijske in druge strojne opreme (avdio-video, multimedia …), namenjene izvedbi pouka pri posameznih predmetih oziroma vsebinah, opredeljenih z izobraževalnimi programi, ravnatelj sistemizira v odvisnosti od števila oddelkov, določenih po kriterijih iz drugega in tretjega odstavka tega člena, naslednje število delavcev na delovnih mestih tehničnega delavca – vzdrževalca učne tehnologije V oziroma vzdrževalca računalniške opreme VII/1 ali oziroma vzdrževalca računalniške opreme VII/2 oziroma tehniškega sodelavca VI ali tehniškega sodelavca VII/1 (v nadaljnjem besedilu: vzdrževalec oziroma tehniški sodelavec), in sicer:
– od 20 do 26 oddelkov 1,0 vzdrževalca oziroma tehniškega sodelavca,
– od 27 do 33 oddelkov 1,25 vzdrževalca oziroma tehniškega sodelavca,
– od 34 do 40 oddelkov 1,5 vzdrževalca oziroma tehniškega sodelavca,
– od 41 do 47 oddelkov 1,75 vzdrževalca oziroma tehniškega sodelavca,
– od 48 do 54 oddelkov 2,0 vzdrževalca ozirom tehniška sodelavca,
– od 55 do 61 oddelkov 2,25 vzdrževalca oziroma tehniška sodelavca,
– od 62 do 68 oddelkov 2,5 vzdrževalca oziroma tehniška sodelavca,
– od 69 do 75 oddelkov 2,75 vzdrževalca oziroma tehniška sodelavca,
– od 76 do 82 oddelkov 3,0 vzdrževalca oziroma tehniška sodelavca,
– od 83 do 89 oddelkov 3,25 vzdrževalca oziroma tehniška sodelavca,
– od 90 do 96 oddelkov 3,5 vzdrževalca oziroma tehniška sodelavca,
– od 97 do 103 oddelkov 3,75 vzdrževalca oziroma tehniška sodelavca,
– od 104 do 110 oddelkov 4,00 vzdrževalce oziroma tehniške sodelavce,
– od 111 do 117 oddelkov 4,25 vzdrževalca oziroma tehniška sodelavca,
– od 118 do 124 oddelkov 4,5 vzdrževalca oziroma tehniška sodelavca,
– od 125 do 131 oddelkov 4,75 vzdrževalca oziroma tehniška sodelavca,
– od 132 do 138 oddelkov 5,0 vzdrževalcev oziroma tehniških sodelavcev,
– od 139 do 145 oddelkov 5,25 vzdrževalca oziroma tehniška sodelavca,
– od 146 do 152 oddelkov 5,5 vzdrževalca oziroma tehniška sodelavca,
– od 153 do 159 oddelkov 5,75 vzdrževalca oziroma tehniška sodelavca,
– od 160 in več oddelkov 6,0 vzdrževalcev oziroma tehniških sodelavcev.
Število oddelkov, ki so merilo za sistemizacijo delovnih mest vzdrževalcev oziroma tehniških sodelavcev, se določi tako, da se število vpisanih dijakov v posamezne vrste izobraževalnih programov deli z 20.
Če je na ta način izračunano število oddelkov decimalno število, se pet in več desetink zaokroži navzgor do celega števila.
Število delavcev na delovnem mestu vzdrževalca oziroma tehniškega sodelavca se na šoli z manj kot 20 oddelki, določenimi po kriterijih iz drugega in tretjega odstavka tega člena, določi z ustrezno krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa, vendar ne manj kot 0,5.
Tehnični delavec – vzdrževalec učne tehnologije V mora imeti srednjo ali srednjo strokovno izobrazbo, tehniški sodelavec VI višjo strokovno izobrazbo oziroma višješolsko izobrazbo (prejšnja), vzdrževalec računalniške opreme VII/1 in tehniški sodelavec VII/1 izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe prve stopnje oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi prve stopnje in vzdrževalec računalniške opreme VII/2 izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje.

Ravnatelj dijaškega doma sistemizira delovno mesto kuharja ali dietnega kuharja za dijake, za katere dijaški dom organizira prehrano v dijaškem domu, in sicer 1,0 delovnega mesta za 300 dijakov. V dijaškem domu z večjim oziroma manjšim številom dijakov pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot 0,25 delovnega mesta. Normativ za pripravo obrokov v dijaškem domu vključuje tudi pripravo medicinsko indiciranih diet, ki jih predpiše zdravnik.
V dijaškem domu oziroma šoli, na kateri se izvaja vzgojni program dijaških domov, se za 300 dijakov vzgojnega programa sistemizira 1 delovno mesto kuharja ali dietnega kuharja, z večjim oziroma manjšim številom pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot 0,25 delovnega mesta. Normativ za pripravo obrokov vključuje tudi pripravo medicinsko indiciranih diet, ki jih predpiše zdravnik.
Kuhar IV mora imeti srednjo poklicno izobrazbo.
Kuhar V mora imeti srednjo strokovno izobrazbo.
Dietni kuhar IV mora imeti srednjo poklicno izobrazbo in opravljenih najmanj 50 ur dodatnih izpopolnjevanj s področja priprave dietnih jedi.
Dietni kuhar V mora imeti:
– srednjo strokovno izobrazbo z opravljenim strokovnim modulom s področja priprave dietnih jedi,
– srednjo strokovno izobrazbo in opravljenih najmanj 50 ur dodatnih izpopolnjevanj s področja priprave dietnih jedi ali
– pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo Dietni kuhar/dietna kuharica.

Ravnatelj dijaškega doma sistemizira za nočno varstvo dijakov na vsako bivalno zgradbo eno delovno mesto varnostnika s srednjo strokovno izobrazbo, če so bivalne stavbe racionalno zasedene z dijaki.
Če lahko ravnatelj dijaškega doma z dvema bivalnima stavbama vse dijake namesti v eno samo stavbo, ob upoštevanju, da sta v sobi dva dijaka, ravnatelj sistemizira na delovnem mestu varnostnika 1 delavca.
Če lahko ravnatelj dijaškega doma s tremi bivalnimi stavbama vse dijake namesti v dve ali eno samo stavbo, ob upoštevanju, da sta v sobi dva dijaka, ravnatelj sistemizira na delovnem mestu varnostnika 1 ali 2 delavca.
Ravnatelj dijaškega doma z več kot 1 bivalno stavbo si pridobi soglasje k večjemu številu varnostnikov vsako leto pred začetkom šolskega leta, in sicer ob predložitvi predloga načrta zasedbe sob v povezavi z razpoložljivimi kapacitetami sob, ki so namenjene bivanju dijakov in morebitnim drugim uporabnikom.
Če ima dijaški dom za nočni čas sistemiziranega strokovnega delavca na podlagi pravilnika o normativih in standardih za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami, se delovno mesto varnostnika za nočno varstvo dijakov ne sistemizira.
Ravnatelj dijaškega doma oziroma šole, na kateri se izvaja vzgojni program dijaških domov, sistemizira za nočno varstvo dijakov na vsako bivalno zgradbo z do 199 dijaki 1 delovno mesto varnostnika s srednjo izobrazbo ali s srednjo strokovno izobrazbo.