3.a člen
(uporaba nekaterih izrazov in vrst izplačil)
(1) Izrazi Z104, Z105, Z106, Z107, Z108, Z111, Z113, Z114, Z115, Z610 iz 2. člena te uredbe in vrsta izplačila A040 iz prejšnjega člena se uporabljajo za obračun vrst izplačil, pri katerih je razlog za izplačilo nastal pred 1. junijem 2012.
(2) Vrsti izplačila G020 in G051 iz prejšnjega člena se uporabljata za obračun nadomestila v breme delodajalca do vključno 31. maja 2013.
(3) Vrsti izplačila J050 in J051 iz prejšnjega člena se uporabljata za odpravnine v postopkih odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki so se začeli pred 12. aprilom 2013.
(2) Vrsti izplačila G020 in G051 iz prejšnjega člena se uporabljata za obračun nadomestila v breme delodajalca do vključno 31. maja 2013.
5. člen
(prispevki in davki iz in od plače ter drugih dohodkov iz delovnega razmerja)
.
19.c člen
(posebnosti, ki se nanašajo na nadomestila
)
)
(1) Vrste izplačil, ki so upoštevane v bruto osnovi za izračun nadomestila plače v breme delodajalca (Z120) oziroma (Z124) in ki imajo vrednost 1 v stolpcu A1, so med izplačili ponovno izračunane in navedene na plačilni listi samo od normiranih ur rednega dela.
(2) V mesecu, ko se javnemu uslužbencu izplača delovna uspešnost za več mesecev skupaj, se pri osnovi za izračun nadomestila Z120 oziroma Z124 upošteva le delež delovne uspešnosti za ta mesec, izračunan na naslednji način:
– delež letne delovne uspešnosti = letna delovna uspešnost / 12,
– delež polletne delovne uspešnosti = polletna delovna uspešnost / 6,
– delež trimesečne delovne uspešnosti = trimesečna delovna uspešnost / 3.
(3) Vrednost vrste izplačila, ki se poračunava za preteklo obdobje (oznake vrst izplačil 900 in 901), se upošteva v osnovah za nadomestili Z120 in Z124 le v višini, ki ustreza konkretnemu mesecu.
(4) V primeru, ko je osnova za izračun nadomestila plače v breme delodajalca plača tekočega meseca, ki bi jo javni uslužbenec prejel, če bi delal, se vrste izplačil, ki imajo v stolpcu A1 vrednost 0, upoštevajo v bruto osnovi za izračun nadomestila plače v breme delodajalca v višini, kot bi bili izplačani, če bi javni uslužbenec v času odsotnosti delal
(2) V mesecu, ko se javnemu uslužbencu izplača delovna uspešnost za več mesecev skupaj, se pri osnovi za izračun nadomestila Z120 oziroma Z124 upošteva le delež delovne uspešnosti za ta mesec, izračunan na naslednji način:
– delež letne delovne uspešnosti = letna delovna uspešnost / 12,
– delež polletne delovne uspešnosti = polletna delovna uspešnost / 6,
– delež trimesečne delovne uspešnosti = trimesečna delovna uspešnost / 3.
(3) Vrednost vrste izplačila, ki se poračunava za preteklo obdobje (oznake vrst izplačil 900 in 901), se upošteva v osnovah za nadomestili Z120 in Z124 le v višini, ki ustreza konkretnemu mesecu.
(4) V primeru, ko je osnova za izračun nadomestila plače v breme delodajalca plača tekočega meseca, ki bi jo javni uslužbenec prejel, če bi delal, se vrste izplačil, ki imajo v stolpcu A1 vrednost 0, upoštevajo v bruto osnovi za izračun nadomestila plače v breme delodajalca v višini, kot bi bili izplačani, če bi javni uslužbenec v času odsotnosti delal