Najnovejša različica besedila
Iščete starejše različice? Obiščite časovnico
Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1)
DELOVNA ZAKONODAJA, PRISPEVKI
-
Velja od: V uporabi od: Objavljeno:
Spremembe - samo spremenjeni členi
2. člen
(prenos direktive)
(1) S tem zakonom se v slovenski pravni red prenašata Direktiva Sveta 2010/18/EU z dne 8. marca 2010 o izvajanju revidiranega okvirnega sporazuma o starševskem dopustu, sklenjenega med BUSINESSEUROPE, UEAPME, CEEP in ETUC ter o razveljavitvi Direktive 96/34/ES (UL L št. 68 z dne 18. 3. 2010, str. 13) in Direktiva Sveta 92/85/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo (deseta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS (UL L št. 348 z dne 28. 11. 1992, str. 1).
(2) S tem zakonom se v slovenski pravni red prenaša Direktiva 2011/98/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o enotnem postopku obravnavanja vloge za enotno dovoljenje za državljane tretjih držav za prebivanje in delo na ozemlju države članice ter o skupnem nizu pravic za delavce iz tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici (UL L št. 343 z dne 23. 12. 2011, str. 1), v delu, ki se nanaša na pravico do enakega obravnavanja glede področij socialne varnosti.
(3) S tem zakonom se v slovenski pravni red prenaša Direktiva (EU) 2019/1158 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev ter razveljavitvi Direktive Sveta 2010/18/EU (UL L št. 188 z dne 12. 7. 2019, str. 79) v delu, ki se nanaša na očetovski in starševski dopust, plačilo in nadomestilo ter prožne ureditve dela.
(2) S tem zakonom se v slovenski pravni red prenaša Direktiva 2011/98/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o enotnem postopku obravnavanja vloge za enotno dovoljenje za državljane tretjih držav za prebivanje in delo na ozemlju države članice ter o skupnem nizu pravic za delavce iz tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici (UL L št. 343 z dne 23. 12. 2011, str. 1), v delu, ki se nanaša na pravico do enakega obravnavanja glede področij socialne varnosti.
(3) S tem zakonom se v slovenski pravni red prenaša Direktiva (EU) 2019/1158 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev ter razveljavitvi Direktive Sveta 2010/18/EU (UL L št. 188 z dne 12. 7. 2019, str. 79) v delu, ki se nanaša na očetovski in starševski dopust, plačilo in nadomestilo ter prožne ureditve dela.
3. Očetovski dopust
25. člen
(pravica do očetovskega dopusta)
(1) Oče ima pravico do očetovskega dopusta ob rojstvu otroka oziroma otrok v trajanju 30 15 dni. Pravica je neprenosljiva.
(2) Pravico do očetovskega dopusta v trajanju 15 dni ima tudi posvojitelj ali oseba, ki ji je otrok nameščen z namenom posvojitve, ali otrokov sorodnik, ki mu je podeljena starševska skrb v skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja.
(2) Ob rojstvu dvojčkov ali več hkrati živorojenih otrok se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih deset dni. Očetovski dopust se za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša tudi ob posvojitvi dvojčkov ali več hkrati živorojenih otrok ali dveh ali več različno starih otrok do končanega prvega razreda osnovne šole najstarejšega otroka.
(3) Ob rojstvu dveh ali več hkrati živorojenih otrok se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih deset dni. Očetovski dopust se za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša tudi ob posvojitvi ali namestitvi z namenom posvojitve ali podelitvi starševske skrbi sorodniku dveh ali več hkrati živorojenih otrok ali dveh ali več različno starih otrok do osmega leta starosti najstarejšega otroka.
(2) Pravico do očetovskega dopusta v trajanju 15 dni ima tudi posvojitelj ali oseba, ki ji je otrok nameščen z namenom posvojitve, ali otrokov sorodnik, ki mu je podeljena starševska skrb v skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja.
(3) Ob rojstvu dveh ali več hkrati živorojenih otrok se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih deset dni. Očetovski dopust se za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša tudi ob posvojitvi ali namestitvi z namenom posvojitve ali podelitvi starševske skrbi sorodniku dveh ali več hkrati živorojenih otrok ali dveh ali več različno starih otrok do osmega leta starosti najstarejšega otroka.
26. člen
(prenehanje pravice do očetovskega dopusta)
(1) Oče nima pravice do očetovskega dopusta, če:
1. mati rodi mrtvega otroka;
2. mu je odvzeta starševska skrb, so mu prepovedani stiki z otrokom v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja oziroma mu je bil izrečen ukrep prepovedi približevanja materi ali otroku po predpisih, ki urejajo naloge in pooblastila policije in preprečevanje nasilja v družini;
3. je s svojim ravnanjem očitno pokazal, da ne bo skrbel za varstvo in vzgojo otroka ali na drug način zanemarja starševsko skrb, na podlagi mnenja pristojnega centra;
4. na podlagi mnenja zdravnika, trajno ali začasno ni sposoben za nego in varstvo otroka.
(2) Če oče izrabi očetovski dopust pred nastopom razlogov iz 2. in 3. točke prejšnjega odstavka, mu pripada pravica v takem obsegu, kot ga je že izrabil preden so nastopili razlogi za prenehanje pravice.
(3) Če oče izrabi očetovski dopust pred nastankom razloga iz 4. točke prvega odstavka tega člena, lahko neizrabljeni del očetovskega dopusta izrabi po prenehanju razloga, vendar najpozneje do enega meseca po poteku starševskega dopusta v strnjenem nizu ali po poteku pravice do starševskega dodatka za tega otroka.
(4) Če otrok umre v času očetovskega dopusta ima oče pravico do očetovskega dopusta v takem obsegu kot ga je do dneva smrti otroka že izrabil in še tri dni po smrti otroka, vendar ne dlje kot 30 koledarskih dni.
(3) Če oče izrabi očetovski dopust pred nastankom razloga iz 4. točke prvega odstavka tega člena, lahko neizrabljeni del očetovskega dopusta izrabi po prenehanju razloga, vendar najpozneje do tretjega meseca starosti otroka.
(4) Če otrok umre v času očetovskega dopusta, ima oče pravico do očetovskega dopusta v takem obsegu, kot ga je do dneva smrti otroka že izrabil in še tri dni po smrti otroka, vendar ne dlje kot 15 dni.
1. mati rodi mrtvega otroka;
2. mu je odvzeta starševska skrb, so mu prepovedani stiki z otrokom v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja oziroma mu je bil izrečen ukrep prepovedi približevanja materi ali otroku po predpisih, ki urejajo naloge in pooblastila policije in preprečevanje nasilja v družini;
3. je s svojim ravnanjem očitno pokazal, da ne bo skrbel za varstvo in vzgojo otroka ali na drug način zanemarja starševsko skrb, na podlagi mnenja pristojnega centra;
4. na podlagi mnenja zdravnika, trajno ali začasno ni sposoben za nego in varstvo otroka.
(2) Če oče izrabi očetovski dopust pred nastopom razlogov iz 2. in 3. točke prejšnjega odstavka, mu pripada pravica v takem obsegu, kot ga je že izrabil preden so nastopili razlogi za prenehanje pravice.
(3) Če oče izrabi očetovski dopust pred nastankom razloga iz 4. točke prvega odstavka tega člena, lahko neizrabljeni del očetovskega dopusta izrabi po prenehanju razloga, vendar najpozneje do tretjega meseca starosti otroka.
(4) Če otrok umre v času očetovskega dopusta, ima oče pravico do očetovskega dopusta v takem obsegu, kot ga je do dneva smrti otroka že izrabil in še tri dni po smrti otroka, vendar ne dlje kot 15 dni.
27. člen
(način izrabe očetovskega dopusta)
(1) Oče izrabi očetovski dopust v trajanju 15 dni v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela od rojstva otroka do tretjega meseca starosti otroka.
(2) Posvojitelj ali oseba, ki ji je otrok nameščen z namenom posvojitve, ali otrokov sorodnik, ki mu je podeljena starševska skrb v skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja, izrabi očetovski dopust v trajanju 15 dni v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela v treh mesecih po namestitvi otroka z namenom posvojitve ali izvedeni posvojitvi ali podelitvi starševske skrbi sorodniku, vendar najdlje do osmega leta starosti otroka.
(3) Trajanje očetovskega dopusta se pri izrabi v obliki delne odsotnosti z dela ne podaljša.
(4) Oče, posvojitelj, oseba, ki ji je otrok nameščen z namenom posvojitve, ali otrokov sorodnik, ki mu je podeljena starševska skrb v skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja, ki pridobi dodatne dneve očetovskega dopusta v skladu s tretjim odstavkom 25. člena tega zakona, izrabi dodatne dneve očetovskega dopusta v skladu s prvim ali drugim odstavkom tega člena.
4. Starševski dopust
29. člen
(pravica do starševskega dopusta)
(1) Vsak od staršev ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 160 dni, pri čemer lahko mati na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih. Oče lahko prenese na mater 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih. Eden od staršev ga izrabi neposredno po izteku materinskega dopusta. Kadar za tega otroka nihče ni upravičen do materinskega dopusta, se prizna pravica do starševskega dopusta neposredno po poteku 77 dni starosti otroka.
(2) Ob rojstvu dveh ali več hkrati živo rojenih otrok se starševski dopust podaljša za vsakega nadaljnjega otroka za dodatnih 90 dni. Starševski dopust se ob posvojitvi ali namestitvi z namenom posvojitve ali podelitvi starševske skrbi sorodniku dveh ali več hkrati živo rojenih otrok ali dveh ali več različno starih otrok do osmih let najstarejšega otroka podaljša za vsakega nadaljnjega otroka za dodatnih 90 dni.
(5) Starševski dopust se podaljša tudi v primeru, ko starša že ob rojstvu otroka varujeta in vzgajata najmanj dva otroka do osmega leta starosti za 30 dni, za tri otroke do osmega leta starosti za 60 dni in za štiri ali več otrok do osmega leta starosti za 90 dni.
(7) Izrabo dela neprenosljivega starševskega dopusta v trajanju največ 60 dni lahko vsak od staršev prenese ali izrabi najpozneje do osmega leta starosti otroka.
30. člen
(izjeme od neprenosljivosti starševskega dopusta)
Ne glede na prvi odstavek prejšnjega člena lahko eden od staršev v celoti izrabi starševski dopust v trajanju 260 320 dni v primeru da:
1. je drugi od staršev umrl,
2. je drugi od staršev zapustil otroka,
3. je drugemu od staršev odvzeta starševska skrb,
4. so drugemu od staršev prepovedani stiki z otrokom v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja oziroma je bil drugemu od staršev izrečen ukrep prepovedi približevanja po predpisih, ki urejajo policijo in preprečevanje nasilja v družini ali je na prestajanju zaporne kazni v zavodu za prestajanje zaporne kazni in ne varuje in neguje otroka,
5. je drugi od staršev s svojim ravnanjem očitno pokazal, da ne bo skrbel za varstvo in vzgojo otroka ali na drug način zanemarja starševsko skrb, na podlagi mnenja pristojnega centra,
6. če je otrok zaupan v varstvo in vzgojo drugemu od staršev oziroma živi samo z drugim od staršev, ki varuje in neguje otroka,
7. da postane eden od staršev na podlagi mnenja zdravnika trajno ali začasno nesposoben za nego in varstvo otroka,
8. drugi od staršev ni zavarovanec za starševsko varstvo.
1. je drugi od staršev umrl,
2. je drugi od staršev zapustil otroka,
3. je drugemu od staršev odvzeta starševska skrb,
4. so drugemu od staršev prepovedani stiki z otrokom v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja oziroma je bil drugemu od staršev izrečen ukrep prepovedi približevanja po predpisih, ki urejajo policijo in preprečevanje nasilja v družini ali je na prestajanju zaporne kazni v zavodu za prestajanje zaporne kazni in ne varuje in neguje otroka,
5. je drugi od staršev s svojim ravnanjem očitno pokazal, da ne bo skrbel za varstvo in vzgojo otroka ali na drug način zanemarja starševsko skrb, na podlagi mnenja pristojnega centra,
6. če je otrok zaupan v varstvo in vzgojo drugemu od staršev oziroma živi samo z drugim od staršev, ki varuje in neguje otroka,
7. da postane eden od staršev na podlagi mnenja zdravnika trajno ali začasno nesposoben za nego in varstvo otroka,
8. drugi od staršev ni zavarovanec za starševsko varstvo.
34. člen
(način izrabe starševskega dopusta)
(1) Starševski dopust se izrabi v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. Trajanje starševskega dopusta se pri izrabi v obliki delne odsotnosti z dela ne podaljša.
(2) Časovno razporeditev delne odsotnosti z dela medsebojno dogovorita starša in delodajalca. Če ne pride do dogovora, odloči o pravici do izrabe starševskega dopusta center, ki pri tem upošteva koristi otroka.
(3) Neprenosljiv del starševskega dopusta se lahko izrabi tudi v času materinskega dopusta.
(2) Časovno razporeditev delne odsotnosti z dela medsebojno dogovorita starša in delodajalca. Če ne pride do dogovora, odloči o pravici do izrabe starševskega dopusta center, ki pri tem upošteva koristi otroka.
(3) Neprenosljiv del starševskega dopusta se lahko izrabi tudi v času materinskega dopusta.
35. člen
(omejitve načina izrabe starševskega dopusta)
(1) Oba starša ne moreta istočasno izrabljati starševskega dopusta v obliki polne odsotnosti z dela, razen ob rojstvu:
1. dveh ali več hkrati živo rojenih otrok,
2. otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo,
3. otroka v družini, v kateri starša že varujeta in vzgajata najmanj dva otroka dokončanega prvega razreda osnovne šole najstarejšega otroka, v skladu s predpisi, ki urejajo osnovno šolo, osmega leta starosti najstarejšega otroka oziroma, če varujeta in negujeta otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo.
(2) Starša lahko istočasno izrabljata podaljšani del starševskega dopusta, ki jima pripada zaradi razlogov iz prejšnjega odstavka, in neprenosljiv del starševskega dopusta.
1. dveh ali več hkrati živo rojenih otrok,
2. otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo,
3. otroka v družini, v kateri starša že varujeta in vzgajata najmanj dva otroka do
(2) Starša lahko istočasno izrabljata podaljšani del starševskega dopusta, ki jima pripada zaradi razlogov iz prejšnjega odstavka, in neprenosljiv del starševskega dopusta.
Zakaj ne vidim vseh členov?
Naročniki vidijo tudi preostalih 16 členov.
Naročite se tukaj in pridobite dostop do vseh vsebin.
Če ste že naročnik se prijavite tukaj.