II. Vpis v razvid
2. člen
(1) V razvid se lahko vpiše, kdor izpolnjuje naslednje pogoje:
– da opravlja samostojno specializiran poklic na področjih iz 4. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13 in 68/16; v nadaljnjem besedilu: zakon) (Uradni list RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16, 61/17, 21/18 – ZNOrg, 3/22 – ZDeb in 105/22 – ZZNŠPP; v nadaljnjem besedilu: zakon) in ni uživalec pokojnine, in
– da ima ustrezno strokovno izobrazbo oziroma z dosedanjim delom izkazuje, da je usposobljen za opravljanje te dejavnosti.
(2) Kdor prvič po končanem študiju zaprosi za vpis v razvid, se vpiše pod naslednjimi pogoji:
– da njegovi študijski dosežki obetajo pomembno delovanje na področju kulture ali ko gre za deficitarni poklic,
– da od zaključka študija oziroma strokovnega izpita, če je ta predpisan, nista minili več kakor dve leti.
(3) Šteje se, da posameznik samostojno opravlja specializiran poklic iz prvega odstavka tega člena, če z osebnim delom samostojno opravlja umetniško ali kakšno drugo kulturno dejavnost iz prve alinee prvega odstavka tega člena.
(4) Posameznikova usposobljenost za opravljanje dejavnosti na področju kulture se presoja na podlagi predloženega življenjepisa, bibliografije (po možnosti izpis iz COBISS) oziroma seznama del ali umetniških dosežkov, kritik in objav v strokovni literaturi, iz katerih sta razvidna tudi obseg in kakovost njegovega dela v zadnjemtriletnem petletnem obdobju.
(5) Za študijske dosežke, ki obetajo pomembno delovanje na področju kulture, se štejejo dela in dosežki študentov v času študija, za katere so prejeli univerzitetno študentsko nagrado ali študentsko nagrado drugega visokošolskega zavoda na področju umetnosti in kulture ali drugi pomembni dosežki v času študija na področju umetnosti in kulture, ki se presojajo na podlagi življenjepisa, bibliografije oziroma seznama del ali umetniških dosežkov v času študija.
(6) Za deficitarne poklice se štejejo poklici, ki jih je zaradi kadrovskih potreb v kulturi treba posebej podpirati, pri čemer se pri njihovi določitvi upošteva pomanjkanje predstavnikov posameznega poklica ter dejstvo, da gre za nov poklic, ki se uveljavlja.
(7) Specializirani poklici in specializirani deficitarni poklici po tem členu uredbe so določeni v prilogah I in II, ki sta sestavni del te uredbe. Poklici se določijo na predlog ministra, pristojnega za kulturo (v nadaljnjem besedilu: minister), po predhodnem posvetovanju s strokovnimi komisijami iz 20. člena zakona za posamezna področja oziroma vidike kulture.
(8) Strokovne komisije najmanj vsaka tri leta znova pregledajo seznama specializiranih poklicev in ministru lahko predlagajo spremembo uredbe v tem delu.
– da opravlja samostojno specializiran poklic na področjih iz 4. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo
– da ima ustrezno strokovno izobrazbo oziroma z dosedanjim delom izkazuje, da je usposobljen za opravljanje te dejavnosti.
(2) Kdor prvič po končanem študiju zaprosi za vpis v razvid, se vpiše pod naslednjimi pogoji:
– da njegovi študijski dosežki obetajo pomembno delovanje na področju kulture ali ko gre za deficitarni poklic,
– da od zaključka študija oziroma strokovnega izpita, če je ta predpisan, nista minili več kakor dve leti.
(3) Šteje se, da posameznik samostojno opravlja specializiran poklic iz prvega odstavka tega člena, če z osebnim delom samostojno opravlja umetniško ali kakšno drugo kulturno dejavnost iz prve alinee prvega odstavka tega člena.
(4) Posameznikova usposobljenost za opravljanje dejavnosti na področju kulture se presoja na podlagi predloženega življenjepisa, bibliografije (po možnosti izpis iz COBISS) oziroma seznama del ali umetniških dosežkov, kritik in objav v strokovni literaturi, iz katerih sta razvidna tudi obseg in kakovost njegovega dela v zadnjem
(5) Za študijske dosežke, ki obetajo pomembno delovanje na področju kulture, se štejejo dela in dosežki študentov v času študija, za katere so prejeli univerzitetno študentsko nagrado ali študentsko nagrado drugega visokošolskega zavoda na področju umetnosti in kulture ali drugi pomembni dosežki v času študija na področju umetnosti in kulture, ki se presojajo na podlagi življenjepisa, bibliografije oziroma seznama del ali umetniških dosežkov v času študija.
(6) Za deficitarne poklice se štejejo poklici, ki jih je zaradi kadrovskih potreb v kulturi treba posebej podpirati, pri čemer se pri njihovi določitvi upošteva pomanjkanje predstavnikov posameznega poklica ter dejstvo, da gre za nov poklic, ki se uveljavlja.
(7) Specializirani poklici in specializirani deficitarni poklici po tem členu uredbe so določeni v prilogah I in II, ki sta sestavni del te uredbe. Poklici se določijo na predlog ministra, pristojnega za kulturo (v nadaljnjem besedilu: minister), po predhodnem posvetovanju s strokovnimi komisijami iz 20. člena zakona za posamezna področja oziroma vidike kulture.
(8) Strokovne komisije najmanj vsaka tri leta znova pregledajo seznama specializiranih poklicev in ministru lahko predlagajo spremembo uredbe v tem delu.
4. člen
Posameznik se vpiše v razvid na podlagi vloge. Vlogi priloži dokazila o izpolnjevanju pogojev iz 2. člena te uredbe, ki jih organ sam ne more pridobiti iz uradnih evidenc, ki jih vodijo upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil, po uradni dolžnosti.
IV. Pravica do plačila prispevkov za socialno varnost
8. člen
(1) Samozaposleni v kulturi lahko z vlogo zaprosi za pridobitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost, če njegovo delo v zadnjih petih letih pomeni izjemen kulturni prispevek.
(2) Pri deficitarnih poklicih lahko samozaposleni v kulturi zaprosi za pridobitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost v primeru, če njegovo delo v zadnjih petih letih pomeni prispevek k razvoju področja, ki ga zajema deficitarni poklic iz priloge II, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Pravica do plačila prispevkov za socialno varnost se podeljuje za pet let, z možnostjo ponovnih podeljevanj.
(4) Pravica do plačila prispevkov za socialno varnost samozaposlenemu v kulturi preneha po zakonu naslednji dan, ko izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine.
(5) Ne glede na tretji odstavek tega člena se samozaposlenemu v kulturi, ki je dosegel starost najmanj 55 let in mu je bila priznana pravica do plačila prispevkov iz državnega proračuna v skupnem trajanju najmanj 20 let, pri čemer se v to obdobje všteva tudi čas zaposlitve v javnih zavodih s področja kulture, prizna pravica do plačila prispevkov za socialno varnost vse do izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine.
13. člen
(1) Dohodkovni cenzus se za vsako posamezno leto določi na podlagi povprečne bruto plače za 35. plačni razred 36. plačni razred, v obsegu osnovne plače, iz plačne lestvice, ki je priloga zakona, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, za pretekla tri leta, ki se preračuna na letno raven. Preračun se opravi na naslednji način: (vsota 36 bruto plač za pretekla tri leta/3).
(2) Višino dohodkovnega cenzusa za posamezno leto objavi ministrstvo najpozneje do konca februarja na spletnih straneh ministrstva.
(2) Višino dohodkovnega cenzusa za posamezno leto objavi ministrstvo najpozneje do konca februarja na spletnih straneh ministrstva.