Ta uredba podrobneje ureja vpis posameznikov v razvid samozaposlenih v kulturi pri ministrstvu, pristojnem za kulturo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), in pravico do plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter za obvezno zdravstveno zavarovanje, obračunanih od najnižje pokojninske osnove iz državnega proračuna (v nadaljnjem besedilu: pravica do plačila prispevkov za socialno zavarovanje ), ter določa postopek vpisa v razvid samozaposlenih v kulturi (v nadaljnjem besedilu: razvid) in postopek za priznanje pravice do plačila prispevkov za socialno zavarovanje.

Ta uredba podrobneje ureja vpis posameznikov v razvid samozaposlenih v kulturi pri ministrstvu, pristojnem za kulturo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), in pravico do plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje ter starševsko varstvo in zaposlovanje iz državnega proračuna (v nadaljnjem besedilu: pravica do plačila prispevkov za socialno varnost) ter določa postopek vpisa v razvid samozaposlenih v kulturi (v nadaljnjem besedilu: razvid) in postopek za priznanje pravice do plačila prispevkov za socialno varnost.

(1) V razvid se lahko vpiše, kdor izpolnjuje naslednje pogoje:

• da opravlja samostojno specializiran poklic na področjih iz 4. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16, 61/17, 21/18 – ZNOrg, 3/22 – ZDeb in 105/22 – ZZNŠPP; v nadaljnjem besedilu: zakon) in ni uživalec pokojnine, in
• da ima ustrezno strokovno izobrazbo oziroma z dosedanjim delom izkazuje, da je usposobljen za opravljanje te dejavnosti.

(2) Kdor prvič po končanem študiju zaprosi za vpis v razvid, se vpiše pod naslednjimi pogoji:

• da njegovi študijski dosežki obetajo pomembno delovanje na področju kulture ali ko gre za deficitarni poklic,
• da od zaključka študija oziroma strokovnega izpita, če je ta predpisan, nista minili več kakor dve leti.

(3) Prijavitelj se lahko v razvid vpiše z največ petimi poklici, med katerimi določi primarni poklic in poklice razvrstiti padajoče glede na obseg dejavnosti.

(4) Šteje se, da posameznik samostojno opravlja specializiran poklic iz prvega odstavka tega člena, če z osebnim delom samostojno opravlja umetniško ali kakšno drugo kulturno dejavnost iz prve alinee prvega odstavka tega člena.

(5) Posameznikova usposobljenost za opravljanje dejavnosti na področju kulture se presoja na podlagi predloženega življenjepisa, bibliografije (po možnosti izpis iz COBISS) oziroma seznama del ali umetniških dosežkov, kritik in objav v strokovni literaturi, priporočil ter drugih ustreznih dejstev, iz katerih sta razvidna tudi obseg in kakovost njegovega dela v obdobju zadnjih petih letih pred vložitvijo vloge.

(6) Za študijske dosežke, ki obetajo pomembno delovanje na področju kulture, se štejejo dela in dosežki študentov v času študija, za katere so prejeli univerzitetno študentsko nagrado ali študentsko nagrado drugega visokošolskega zavoda na področju kulture ali drugi pomembni dosežki v času študija na področju umetnosti in kulture, ki se presojajo na podlagi življenjepisa, bibliografije oziroma seznama del ali umetniških dosežkov, priporočil ter drugih ustreznih dejstev, iz katerih sta razvidna obseg in kakovost njegovega dela v času študija.

(7) Za deficitarne poklice se štejejo poklici, ki jih je treba zaradi kadrovskih potreb v kulturi posebej podpirati.

(8) Specializirani poklici in specializirani deficitarni poklici po tem členu uredbe so določeni v Prilogah I in II, ki sta sestavni del te uredbe. Minister, pristojen za kulturo (v nadaljnjem besedilu: minister), po predhodnem posvetovanju s strokovnimi komisijami iz 20. člena zakona za posamezna področja oziroma vidike kulture pripravi predlog poklicev in jih posreduje v obravnavo vladi.

(9) Minister v sodelovanju s strokovnimi komisijami najmanj vsaka tri leta pregleda seznama specializiranih poklicev in kriterijev ter morebiten predlog sprememb in dopolnitev posreduje v obravnavo vladi. Minister k oddaji predlogov za dopolnitev seznamov pozove tudi strokovno in zainteresirano javnost.

(1) Posamezniku, ki je že bil vpisan v razvid in po izbrisu iz razvida ponovno poda vlogo za vpis z istim specializiranim poklicem, ki je ob ponovnem vpisu določen s to uredbo, se preveri le izpolnjevanje pogoja, da posameznik ni uživalec pokojnine. V tem primeru se ministru o vpisu v razvid ni treba posvetovati s strokovno komisijo.

(2) Prejšnji odstavek ne velja za posameznika, ki je bil iz razvida izbrisan v skladu s 7. členom te uredbe po uradni dolžnosti.

Posameznik se vpiše v razvid na podlagi vloge. Vlogi priloži dokazila o izpolnjevanju pogojev iz 2. člena te uredbe, ki jih organ sam ne more pridobiti iz uradnih evidenc, ki jih vodijo upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil, po uradni dolžnosti.

(1) O zahtevi za vpis v razvid odloči minister z odločbo.

(2) Minister sprejme odločitev o vpisu v razvid po posvetovanju s strokovno komisijo iz 20. člena zakona.

Na podlagi odločbe iz prvega odstavka prejšnjega člena se predlagatelj vpiše v razvid.

(1) Samozaposleni se izbriše iz razvida na lastno zahtevo ali po uradni dolžnosti, če ministrstvo ugotovi, da ne izpolnjuje več pogojev.

(2) Izbris po uradni dolžnosti se opravi tudi v primeru upokojitve, plačevanja prispevkov za obvezno socialno zavarovanje na drugi pravni podlagi, iz česar izhaja, da samozaposleni v kulturi ne opravlja samostojno specializiranega poklica, ali v primeru smrti upravičenca.

(3) Z dnem izbrisa samozaposlenega iz razvida preneha tudi pravica do plačila prispevkov za socialno varnost.

4. Pravica do plačila prispevkov za socialno varnost.

(1) Samozaposleni v kulturi lahko zaprosi za pridobitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost z vlogo na obrazcu, ki je kot Priloga VI sestavni del te uredbe, če njegovo delo v zadnjih petih letih pomeni izjemen kulturni prispevek.

(2) Pri deficitarnih poklicih lahko samozaposleni v kulturi zaprosi za pridobitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost v primeru, če njegovo delo v zadnjih petih letih pomeni prispevek k razvoju področja, ki ga zajema deficitarni poklic iz priloge II, ki je sestavni del te uredbe.

(3) Pravica do plačila prispevkov za socialno varnost se podeljuje za pet let, z možnostjo ponovnih podeljevanj.

(4) Pravica do plačila prispevkov za socialno varnost samozaposlenemu v kulturi preneha po zakonu naslednji dan, ko izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine.

5. Ne glede na tretji odstavek tega člena se samozaposlenemu v kulturi, ki je dosegel starost najmanj 55 let in mu je bila priznana pravica do plačila prispevkov iz državnega proračuna v skupnem trajanju najmanj 20 let, pri čemer se v to obdobje všteva tudi čas zaposlitve v javnih zavodih s področja kulture, prizna pravica do plačila prispevkov za socialno varnost vse do izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine.

(1) Za izjemni kulturni prispevek iz prvega odstavka prejšnjega člena se šteje predlagateljevo delo, ki je po obsegu in kakovosti v strokovni in širši javnosti ovrednoteno kot izjemno (celostna ocena kakovosti prijaviteljevega dela in prispevek k razvoju področja; referenčnost prijavitelja; prispevek k dostopnosti, internacionalizaciji ali medsektorski vpetosti kulture; nominacije za nagrade in nagrade; razvoj veščin, povezanih s področjem dela). Predlagateljevo delo je ovrednoteno kot izjemno, če po oceni strokovne komisije dosega točkovne pragove, ki so določeni v Prilogi I.

(2) Za prispevek k razvoju področja, ki ga zajema deficitarni poklic iz drugega odstavka prejšnjega člena, se šteje predlagateljevo delo, ki je po obsegu in kakovosti v strokovni in širši javnosti ovrednoteno kot visoko strokovno (celostna ocena kakovosti prijaviteljevega dela in prispevek k razvoju področja; referenčnost prijavitelja; prispevek k dostopnosti, internacionalizaciji ali medsektorski vpetosti kulture; nominacije za nagrade in nagrade; razvoj veščin, povezanih s področjem dela). Predlagateljevo delo je ovrednoteno kot visoko strokovno, če po oceni strokovne komisije dosega točkovne pragove, ki so določeni v Prilogi II.

(3) Podrobnejši kvantitativni in kvalitativni kriteriji izjemnosti oziroma visoke strokovnosti predlagateljevega dela za posamezne specializirane poklice ter specializirane deficitarne poklice so določeni v Prilogah I in II te uredbe.

(4) Pri vrednotenju dela samozaposlenega, ki v zadnjih petih letih pred vložitvijo vloge dela ni opravljal poln delovni čas zaradi uveljavljanja pravice staršev do krajšega delovnega časa zaradi nege in varstva otroka ali s pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, vendar najmanj štiri ure dnevno oziroma najmanj 20 ur tedensko skladno s predpisi, ki urejajo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ali s pravico, da delajo krajši delovni čas iz zdravstvenih razlogov po predpisih, ki urejajo zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, se kvantitativni kriteriji oziroma zahtevani točkovni pragovi sorazmerno znižajo tako, kot je določeno v Prilogi I in II te uredbe.