(1) V razvid se lahko vpiše, kdor izpolnjuje naslednje pogoje:
– da opravlja samostojno specializiran poklic na področjih iz 4. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo  (Uradni list RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16, 61/17, 21/18 – ZNOrg, 3/22 – ZDeb in 105/22 – ZZNŠPP; v nadaljnjem besedilu: zakon) in ni uživalec pokojnine, in
– da ima ustrezno strokovno izobrazbo oziroma z dosedanjim delom izkazuje, da je usposobljen za opravljanje te dejavnosti.
(2) Kdor prvič po končanem študiju zaprosi za vpis v razvid, se vpiše pod naslednjimi pogoji:
– da njegovi študijski dosežki obetajo pomembno delovanje na področju kulture ali ko gre za deficitarni poklic,
– da od zaključka študija oziroma strokovnega izpita, če je ta predpisan, nista minili več kakor dve leti.
(3) Prijavitelj se lahko v razvid vpiše z največ petimi poklici, med katerimi določi primarni poklic in poklice razvrstiti padajoče glede na obseg dejavnosti.
(3) (4) Šteje se, da posameznik samostojno opravlja specializiran poklic iz prvega odstavka tega člena, če z osebnim delom samostojno opravlja umetniško ali kakšno drugo kulturno dejavnost iz prve alinee prvega odstavka tega člena.
(4) Posameznikova usposobljenost za opravljanje dejavnosti na področju kulture se presoja na podlagi predloženega življenjepisa, bibliografije (po možnosti izpis iz COBISS) oziroma seznama del ali umetniških dosežkov, kritik in objav v strokovni literaturi, iz katerih sta razvidna tudi obseg in kakovost njegovega dela v zadnjem petletnem obdobju.
(5) Za študijske dosežke, ki obetajo pomembno delovanje na področju kulture, se štejejo dela in dosežki študentov v času študija, za katere so prejeli univerzitetno študentsko nagrado ali študentsko nagrado drugega visokošolskega zavoda na področju umetnosti in kulture ali drugi pomembni dosežki v času študija na področju umetnosti in kulture, ki se presojajo na podlagi življenjepisa, bibliografije oziroma seznama del ali umetniških dosežkov v času študija.
(6) Za deficitarne poklice se štejejo poklici, ki jih je zaradi kadrovskih potreb v kulturi treba posebej podpirati, pri čemer se pri njihovi določitvi upošteva pomanjkanje predstavnikov posameznega poklica ter dejstvo, da gre za nov poklic, ki se uveljavlja.
(7) Specializirani poklici in specializirani deficitarni poklici po tem členu uredbe so določeni v prilogah I in II, ki sta sestavni del te uredbe. Poklici se določijo na predlog ministra, pristojnega za kulturo (v nadaljnjem besedilu: minister), po predhodnem posvetovanju s strokovnimi komisijami iz 20. člena zakona za posamezna področja oziroma vidike kulture.
(8) Strokovne komisije najmanj vsaka tri leta znova pregledajo seznama specializiranih poklicev in ministru lahko predlagajo spremembo uredbe v tem delu.
(5) Posameznikova usposobljenost za opravljanje dejavnosti na področju kulture se presoja na podlagi predloženega življenjepisa, bibliografije (po možnosti izpis iz COBISS) oziroma seznama del ali umetniških dosežkov, kritik in objav v strokovni literaturi, priporočil ter drugih ustreznih dejstev, iz katerih sta razvidna tudi obseg in kakovost njegovega dela v obdobju zadnjih petih letih pred vložitvijo vloge.
(6) Za študijske dosežke, ki obetajo pomembno delovanje na področju kulture, se štejejo dela in dosežki študentov v času študija, za katere so prejeli univerzitetno študentsko nagrado ali študentsko nagrado drugega visokošolskega zavoda na področju kulture ali drugi pomembni dosežki v času študija na področju umetnosti in kulture, ki se presojajo na podlagi življenjepisa, bibliografije oziroma seznama del ali umetniških dosežkov, priporočil ter drugih ustreznih dejstev, iz katerih sta razvidna obseg in kakovost njegovega dela v času študija.
(7) Za deficitarne poklice se štejejo poklici, ki jih je treba zaradi kadrovskih potreb v kulturi posebej podpirati.
(8) Specializirani poklici in specializirani deficitarni poklici po tem členu uredbe so določeni v Prilogah I in II, ki sta sestavni del te uredbe. Minister, pristojen za kulturo (v nadaljnjem besedilu: minister), po predhodnem posvetovanju s strokovnimi komisijami iz 20. člena zakona za posamezna področja oziroma vidike kulture pripravi predlog poklicev in jih posreduje v obravnavo vladi.
(9) Minister v sodelovanju s strokovnimi komisijami najmanj vsaka tri leta pregleda seznama specializiranih poklicev in kriterijev ter morebiten predlog sprememb in dopolnitev posreduje v obravnavo vladi. Minister k oddaji predlogov za dopolnitev seznamov pozove tudi strokovno in zainteresirano javnost.

Posamezniku, ki je že bil vpisan v razvid in po izbrisu iz razvida ponovno poda vlogo za vpis z istim specializiranim poklicem in je ta poklic ob ponovnem vpisu opredeljen v tej uredbi, se ponovno preveri le pogoj, da posameznik ni uživalec pokojnine. Prejšnji stavek ne velja za posameznika, ki je bil izbrisan po uradni dolžnosti na podlagi 7. člena.
(1) Posamezniku, ki je že bil vpisan v razvid in po izbrisu iz razvida ponovno poda vlogo za vpis z istim specializiranim poklicem, ki je ob ponovnem vpisu določen s to uredbo, se preveri le izpolnjevanje pogoja, da posameznik ni uživalec pokojnine. V tem primeru se ministru o vpisu v razvid ni treba posvetovati s strokovno komisijo.
(2) Prejšnji odstavek ne velja za posameznika, ki je bil iz razvida izbrisan v skladu s 7. členom te uredbe po uradni dolžnosti.

(1) Za izjemen kulturni prispevek iz prvega odstavka prejšnjega člena se šteje predlagateljevo delo, ki je po obsegu in kakovosti v strokovni in širši javnosti ovrednoteno kot izjemno (npr. državna nagrada na področju kulture ali primerljiva nagrada, ki jo podeljujejo stanovska društva, primerljiva mednarodna nagrada ali priznanje za izvedeno avtorsko delo, dokumentirane kritike oziroma objave v strokovni literaturi, odmevnost izvedbe dela in drugi viri o izvedbi dela v domači oziroma mednarodni javnosti).
(2) Za prispevek k razvoju področja, ki ga zajema deficitarni poklic iz drugega odstavka prejšnjega člena, se šteje predlagateljevo delo, ki je po obsegu in kakovosti v strokovni in širši javnosti ovrednoteno kot visoko strokovno  (npr. odzivi strokovne javnosti, odmevnost izvedbe/opravljenega dela, priporočila stanovskih društev ali stroke, izkazana strokovnost delovnih referenc, profesionalni prispevek na področju ter pomen dela za razvoj in uveljavitev poklica).
(3) Podrobnejši kvantitativni in kvalitativni kriteriji izjemnega kulturnega prispevka in prispevka k razvoju področja, ki ga zajema deficitarni poklic, za posamezne poklice so določeni v prilogah I in II te uredbe.
(1) Za izjemni kulturni prispevek iz prvega odstavka prejšnjega člena se šteje predlagateljevo delo, ki je po obsegu in kakovosti v strokovni in širši javnosti ovrednoteno kot izjemno (celostna ocena kakovosti prijaviteljevega dela in prispevek k razvoju področja; referenčnost prijavitelja; prispevek k dostopnosti, internacionalizaciji ali medsektorski vpetosti kulture; nominacije za nagrade in nagrade; razvoj veščin, povezanih s področjem dela). Predlagateljevo delo je ovrednoteno kot izjemno, če po oceni strokovne komisije dosega točkovne pragove, ki so določeni v Prilogi I.
(2) Za prispevek k razvoju področja, ki ga zajema deficitarni poklic iz drugega odstavka prejšnjega člena, se šteje predlagateljevo delo, ki je po obsegu in kakovosti v strokovni in širši javnosti ovrednoteno kot visoko strokovno (celostna ocena kakovosti prijaviteljevega dela in prispevek k razvoju področja; referenčnost prijavitelja; prispevek k dostopnosti, internacionalizaciji ali medsektorski vpetosti kulture; nominacije za nagrade in nagrade; razvoj veščin, povezanih s področjem dela). Predlagateljevo delo je ovrednoteno kot visoko strokovno, če po oceni strokovne komisije dosega točkovne pragove, ki so določeni v Prilogi II.
(3) Podrobnejši kvantitativni in kvalitativni kriteriji izjemnosti oziroma visoke strokovnosti predlagateljevega dela za posamezne specializirane poklice ter specializirane deficitarne poklice so določeni v Prilogah I in II te uredbe.
(4) Pri vrednotenju dela samozaposlenega, ki v zadnjih petih letih pred vložitvijo vloge dela ni opravljal poln delovni čas zaradi uveljavljanja pravice staršev do krajšega delovnega časa zaradi nege in varstva otroka ali s pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, vendar najmanj štiri ure dnevno oziroma najmanj 20 ur tedensko skladno s predpisi, ki urejajo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ali s pravico, da delajo krajši delovni čas iz zdravstvenih razlogov po predpisih, ki urejajo zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, se kvantitativni kriteriji oziroma zahtevani točkovni pragovi sorazmerno znižajo tako, kot je določeno v Prilogi I in II te uredbe.

(1) O zahtevi za pridobitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost odloči minister z odločbo.
(2) Minister sprejme odločitev o priznanju pravice do plačila prispevkov po posvetovanju s strokovno komisijo iz 20. člena zakona in po posvetovanju s Kulturniško zbornico Slovenije.
(3) Minister sprejme odločitev iz prejšnjega odstavka na podlagi mnenja strokovne komisije o izpolnjevanju kvantitativnih in kvalitativnih kriterijev iz tretjega odstavka 9. člena te uredbe in mnenja, da je predlagateljevo delo v zadnjih treh letih po obsegu in kakovosti v strokovni in širši javnosti ovrednoteno kot izjemno oziroma kot visoko strokovno.
(3) Minister sprejme odločitev iz prejšnjega odstavka na podlagi mnenja strokovne komisije glede izpolnjevanja kvantitativnih in kvalitativnih kriterijev izjemnosti oziroma visoke strokovnosti predlagateljevega dela v zadnjih petih letih pred oddajo vloge, ki so določeni v skladu s tretjim odstavkom 9. člena te uredbe.
(4) Če Kulturniška zbornica Slovenije ne predloži mnenja najpozneje v 15 dneh od dneva vročitve zahteve, minister odloči o pravici do plačila prispevkov brez njenega mnenja.
(5) Če posameznik poda zahtevo za vpis v razvid in zahtevo za priznanje pravice do plačila prispevkov za socialno varnost istočasno, minister o obeh vlogah odloči hkrati.
(6) Če je zahteva za priznanje pravice do plačila prispevkov za socialno varnost podana istočasno z zahtevo za vpis v razvid, se pravica do plačila prispevkov lahko prizna z dnem vpisa v razvid, sicer se lahko prizna s prvim dnem naslednjega meseca, ko je vloga za priznanje pravice do plačila prispevkov popolna.