Ta zakon ureja statusna vprašanja visokošolskih zavodov, pogoje za opravljanje visokošolske dejavnosti, opredeljuje javno službo v visokem šolstvu in ureja način njenega financiranja.
S tem zakonom se urejajo tudi statusna vprašanja knjižnic in inštitutov ter drugih zavodov, katerih dejavnost je potrebna za uresničevanje visokošolske dejavnosti, če so ustanovljeni v okviru univerz (v nadaljnjem besedilu: drugi zavodi - članice univerz), in študentskih domov.
S tem zakonom se urejajo tudi statusna vprašanja članic univerz, katerih dejavnost je potrebna za uresničevanje visokošolske dejavnosti (npr. knjižnice, inštituti), in študentskih domov.

Visokošolsko izobraževanje, ki ga v obliki javnoveljavnih študijskih programov izvajajo visokošolski zavodi v Republiki Sloveniji v skladu s tem zakonom, je v javnem interesu.

Javna služba v visokem šolstvu obsega izobraževalne, znanstvenoraziskovalne, umetniške in podporne dejavnosti in jo izvajajo javni visokošolski zavodi in zasebni visokošolski zavodi za koncesionirane študijske programe.
Izobraževalna dejavnost, ne glede na način izvajanja, obsega študijske programe za pridobitev izobrazbe prve, druge in tretje stopnje.
Znanstvenoraziskovalna dejavnost obsega področja, ki jih opredeljuje zakon, ki ureja znanstvenoraziskovalno dejavnost.
Umetniška dejavnost obsega umetniško ustvarjanje na področju izobraževalnega in raziskovalnega dela v okviru umetniških disciplin, katerega rezultati so javno dostopni.
Podporne dejavnosti so knjižnična, informacijska, administrativna, tehnična, strokovna in upravljavska dejavnost, dejavnost študentskih domov in druge podporne dejavnosti.

Javna služba v visokem šolstvu je financirana iz javnih virov, iz nejavnih virov pa, če tako določa ta zakon.

Javni visokošolski zavod lahko poleg dejavnosti javne službe opravlja tudi druge dejavnosti, povezane z dejavnostmi iz prvega odstavka 6.b člena tega zakona, ki pomenijo prodajo blaga in storitev na trgu. Opravljanje drugih dejavnosti iz tega odstavka ne sme posegati v obseg in kakovost zagotavljanja javne službe.
Kadar javni visokošolski zavod opravlja druge dejavnosti, mora biti cena določena tako, da so vanjo všteti vsi stroški, ki so povezani s prodajo blaga in storitev na trgu in se nanašajo na izdatke za blago in storitve, investicije in investicijsko vzdrževanje, amortizacijo in stroške dela.
Javni visokošolski zavod prihodke in odhodke javne službe ter tržne dejavnosti vodi ločeno v skladu z veljavnimi finančnimi predpisi.
Presežek prihodkov nad odhodki, ustvarjen z drugimi dejavnostmi, ki ga javni visokošolski zavod izračuna v skladu z zakonom, ki ureja fiskalno pravilo, in zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna, mora javni visokošolski zavod voditi na ločenem računu. Presežek prihodkov nad odhodki, ki se ugotovi v skladu z zakonoma iz prejšnjega stavka, mora javni visokošolski zavod nameniti za izvajanje in razvoj dejavnosti.
Presežka odhodkov nad prihodki, ustvarjenega z drugimi dejavnostmi, javni visokošolski zavod ne sme poravnati iz sredstev javne službe. O načinu poravnave tega primanjkljaja odloča ustanovitelj na predlog upravnega odbora javnega visokošolskega zavoda.
Določbe četrtega odstavka in prvega stavka petega odstavka tega člena se uporabljajo tudi za zasebne visokošolske zavode s koncesijo v delu dodeljene koncesije.

Državljani Republike Slovenije imajo pravico do izobraževanja na visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji pod enakimi pogoji.
Slovenci brez slovenskega državljanstva se lahko na visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji izobražujejo pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije.
Slovenci brez slovenskega državljanstva po tem zakonu so potomci oseb slovenske narodnosti do tretjega kolena v ravni vrsti.
Državljani članic Evropske unije imajo pravico do izobraževanja na visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije.
Tuji državljani se, pod pogojem, da se uporablja načelo vzajemnosti, lahko izobražujejo na visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije.
Tuji državljani se lahko izobražujejo na visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije pod pogojem, da se uporablja načelo vzajemnosti, ali pod pogojem, da so v Republiki Sloveniji dokončali srednješolsko izobraževanje in opravili maturo, tako kot določa 38. člen tega zakona, ali pod pogojem, da imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in so sami ali vsaj eden od njihovih staršev ali skrbnikov do začetka izbirnega postopka rezidenti Republike Slovenije za davčne namene.
Visokošolski zavodi zagotavljajo enako obravnavo ne glede na narodnost, raso ali etnično poreklo, nacionalno in socialno poreklo, spol, zdravstveno stanje, invalidnost, vero ali prepričanje, starost, spolno usmerjenost, družinsko stanje, premoženjsko stanje ali drugo osebno okoliščino.
Podrobnejše pogoje v zvezi s številom prostih vpisnih mest, plačilom šolnine, bivanjem v študentskih domovih ter drugimi pravicami in dolžnostmi študentov v skladu s tem zakonom za izobraževanje oseb iz drugega in četrtega odstavka tega člena in za tujce določi minister, pristojen za visoko šolstvo. S statutom javnega visokošolskega zavoda se za Slovence brez slovenskega državljanstva lahko določijo ugodnejši pogoji za vpis.

Visokošolski zavod oziroma drugi zavod - članico univerze in študentski dom lahko ustanovijo domače in tuje fizične in pravne osebe.
Za opravljanje javne službe v visokem šolstvu Republika Slovenija ustanavlja javne visokošolske zavode oziroma druge javne zavode - članice univerze in študentske domove.

Univerza je pravna oseba. V okviru univerze se ustanovijo fakultete in umetniške akademije, lahko pa tudi visoke strokovne šole in drugi zavodi - članice univerze (v nadaljnjem besedilu: članice univerze).
Članice univerze imajo pravice in obveznosti, določene s tem zakonom, aktom o ustanovitvi univerze in statutom univerze.
Članice univerze pri izvajanju nacionalnega programa visokega šolstva, za katerega zagotavlja sredstva Republika Slovenija, nastopajo v pravnem prometu s pooblastili, ki jih določa akt o ustanovitvi univerze in statut, v imenu in za račun univerze.
V drugih primerih članice univerze nastopajo v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun v skladu z aktom o ustanovitvi in statutom univerze.
Članica univerze ima lahko žiro račun.
Univerza je pravna oseba.
Univerza, ki je ustanovljena kot javni zavod, je posredni uporabnik proračuna in ima odprt podračun v sistemu enotnega zakladniškega računa države.
V okviru univerze iz prvega odstavka tega člena se ustanovijo fakultete in umetniške akademije, lahko pa tudi visoke strokovne šole in druge članice univerze, kot jih določa drugi odstavek 1. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: članice univerze). Članice univerze se kot del subjekta vpisa vpišejo v sodni register kot pravnoorganizacijska oblika »članica univerze«.
Univerza nastopa v pravnem prometu samostojno, v svojem imenu in za svoj račun.
V pravnem prometu lahko nastopa v svojem imenu in za svoj račun, in v tem delu uveljavlja svojo pravno in poslovno sposobnost, tudi članica univerze, če opravlja dejavnosti, ki pomenijo prodajo blaga in storitev na trgu iz 6.č člena tega zakona. Prihodek, ustvarjen iz opravljanja teh dejavnosti, v celoti pripade članici univerze, ki ga je ustvarila. Članica univerze s prihodkom iz prejšnjega stavka razpolaga v skladu s 6.č členom tega zakona. Univerza in ustanovitelj za te obveznosti članice univerze ne odgovarjata.
Univerza, ki je ustanovljena kot javni zavod, mora za sredstva članic univerze, pridobljena iz naslova izvajanja dejavnosti iz 6.č člena tega zakona, odpreti ločene podračune znotraj sistema enotnega zakladniškega računa države.
Medsebojna razmerja med univerzo in njenimi članicami se podrobneje uredijo z aktom o ustanovitvi univerze in s statutom univerze.

Akt o ustanovitvi javnega visokošolskega zavoda in drugega zavoda - članice univerze sprejme Državni zbor Republike Slovenije.

Organi univerze so: rektor, senat, upravni odbor in študentski svet.
Organi članice univerze so: dekan, senat, akademski zbor in študentski svet.
Organ drugega zavoda - članice univerze je direktor, lahko pa tudi strokovni svet.
Organ članice univerze iz drugega odstavka 1. člena tega zakona je direktor, lahko pa tudi strokovni svet.
Organi visokošolskega zavoda, ki ni članica univerze Organi samostojnega visokošolskega zavoda, so: senat, akademski zbor, upravni odbor, študentski svet in dekan.
Visokošolski zavod oziroma drugi zavod - članica univerze ima lahko tudi druge organe v skladu z ustanovitvenim aktom ali statutom.

Senat je strokovni organ visokošolskega zavoda.
Senat univerze izvolijo senati članic univerze tako, da so enakopravno zastopane vse znanstvene in umetniške discipline ter strokovna področja.
Senat fakultete, umetniške akademije oziroma visoke strokovne šole sestavljajo visokošolski učitelji, če tako določa statut, pa tudi znanstveni delavci. Sestavljen mora biti tako, da so v njem enakopravno zastopane vse znanstvene in umetniške discipline ter strokovna področja visokošolskega zavoda. Število članov senata se določi s statutom.
Po svoji funkciji je član senata univerze rektor, član senata članice univerze oziroma samostojnega visokošolskega zavoda pa dekan.
Po svoji funkciji so člani senata univerze tudi predstavniki študentskega sveta univerze, člani senata fakultete, umetniške akademije oziroma visoke strokovne šole pa tudi predstavniki študentskega sveta teh visokošolskih zavodov. Študenti imajo v senatu najmanj petino članov.
Strokovni svet je strokovni organ drugega zavoda - članice univerze. Strokovni svet je strokovni organ članice univerze iz drugega odstavka 1. člena tega zakona. Sestava je določena s statutom univerze v skladu z ustanovitvenim aktom.