(1) Ta zakon ureja statusna vprašanja visokošolskih zavodov, pogoje za opravljanje visokošolske dejavnosti, opredeljuje javno službo v visokem šolstvu in ureja način njenega financiranja.

(2) S tem zakonom se urejajo tudi statusna vprašanja članic univerz, katerih dejavnost je potrebna za uresničevanje visokošolske dejavnosti (npr. knjižnice, inštituti, študentski domovi).

(1) Visokošolska dejavnost je izvajanje izobraževalne in z njo povezane znanstvenoraziskovalne, umetniške in podporne dejavnosti na visokošolskih zavodih in izvajanje z izobraževalno dejavnostjo povezane podporne dejavnosti na Centralni tehniški knjižnici Univerze v Ljubljani. Usmerjena je k doseganju ciljev družbenega, gospodarskega, tehnološkega in trajnostnega razvoja Republike Slovenije.

(2) Visokošolska dejavnost temelji na načelih akademske svobode in institucionalne avtonomije, kakovosti izobraževanja in odličnosti raziskovanja, umetniške dejavnosti ter inovativnosti, povezovanju in sodelovanju z družbo in z mednarodnim okoljem, kot jih opredeljujejo dokumenti Evropskega izobraževalnega prostora in Evropskega visokošolskega prostora.

(3) Visokošolska dejavnost je organizirana v skladu z načeli etičnosti, preglednosti in odprtosti, enakih možnosti, trajnostnosti in družbene odgovornosti.

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:

1. akademska elektronska identiteta je del informacijskega ekosistema infrastrukture in storitev za spodbujanje raziskav, izobraževanja in inovacij na svetovni ravni, za katerega skrbi GÉANT – združenje evropskih nacionalnih raziskovalnih in izobraževalnih omrežij (NREN);
2. akreditacija je upravni postopek, v katerem se na podlagi zunanje presoje kakovosti odloča o pravici do začetka delovanja visokošolskega zavoda oziroma do nadaljnjega opravljanja ali o spremembi njegove dejavnosti ter o pridobitvi javne veljavnosti študijskega programa;
3. čas študija na posameznem študijskem programu za pridobitev izobrazbe je obdobje od prvega vpisa v študijski program do diplomiranja;
4. členitev študijskega programa je strukturna razdelitev študijskega programa na vsebinske enote različnih ravni, kot so predmeti, moduli in smeri;
5. del študijskega programa je enota, v okviru katere se študijski program izvaja, to je smer, modul ali predmet;
6. dislocirana enota je lokacija, na kateri visokošolski zavod, akreditiran v Republiki Sloveniji izvaja celotni študijski program zunaj kraja svojega sedeža oziroma sedeža članice univerze v Republiki Sloveniji in tujini, razen pri transnacionalnem izobraževanju;
7. evalvacija je oblika zunanje presoje kakovosti visokošolskih zavodov in študijskih programov, ki se izvaja kot samostojen postopek ali kot sestavni del akreditacijskega postopka, zlasti pri podaljšanju akreditacije visokošolskega zavoda;
8. evropska študentska identiteta (ESI) je enotna številka študenta, določena po enotni metodologiji v Evropskem izobraževalnem prostoru in se vodi v registru evropskih študentskih izkaznic, katerega upravitelj je Evropska komisija; študentu, vpisanemu na visokošolski zavod v Republiki Sloveniji, bo ESI določil informacijski sistem eVŠ iz 161. člena tega zakona;
9. evropska študentska izkaznica (ESC) je iniciativa na ravni Evropskega izobraževalnega prostora, ki predstavlja podporni ukrep za olajševanje prožne in vključujoče mobilnosti, kot jo predvideva Priporočilo Sveta z dne 5. aprila 2022 o vzpostavljanju povezav za učinkovito evropsko sodelovanje na področju visokošolskega izobraževanja; številka evropske študentske izkaznice (ESCN) se določi po enotni metodologiji na ravni Evropskega izobraževalnega prostora in se vodi v registru evropskih študentskih izkaznic, katerega upravitelj je Evropska komisija; študentu, vpisanemu na visokošolski zavod v Republiki Sloveniji, bo ESCN določil informacijski sistem eVŠ iz 161. člena tega zakona;
10. klasifikacija Frascati je mednarodno sprejet sistem za razvrščanje raziskovalnih in razvojnih dejavnosti Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD);
11. hitrejše napredovanje je vpis v višji letnik rednega študija med študijskim letom;
12. interdisciplinarni študij je študij po interdisciplinarnem študijskem programu, ki obsega vsebine iz več podrobnih (ožjih ali širokih) izobraževalnih področij, kot jih opredeljuje Uredba o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (Uradni list RS, št. 46/06 in 8/17), pri čemer delež posameznega podrobnega področja ne presega 50 %;
13. ISCED je mednarodna standardna klasifikacija izobraževanja, kot jo določi Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO);
14. javne listine, ki se izdajajo po tem zakonu, so: diploma o zaključenem študijskem programu za pridobitev izobrazbe, potrdilo o zaključenem študijskem programu za izpopolnjevanje ter mikrodokazilo o zaključenem krajšem izobraževanju in usposabljanju za pridobitev mikrodokazila;
15. KLASIUS je klasifikacija vrst in področij izobraževalnih aktivnosti oziroma izidov, določena v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (Uradni list RS, št. 46/06 in 8/17);
16. koncesija je način izvajanja javne službe v visokem šolstvu na zasebnih visokošolskih zavodih, ki se financira iz sredstev proračuna Republike Slovenije;
17. kreditna točka je merska enota za vrednotenje dela, ki ga študent v povprečju opravi (v nadaljnjem besedilu: obremenitev študenta); ena kreditna točka pomeni 25 do 30 ur obremenitve študenta, letna obremenitev študenta je 1.500 do 1.800 ur;
18. mikrodokazilo je zapis učnih izidov, ki jih je posameznik dosegel s krajšim izobraževanjem in usposabljanjem, ovrednotenimi po Evropskem sistemu prenašanja in zbiranja kreditnih točk (v nadaljnjem besedilu: ECTS);
19. modul je manjša vsebinsko zaokrožena enota študijskega programa, sestavljena iz več predmetov, omejena na največ 30 kreditnih točk po ECTS ter omogoča izbirnost, interdisciplinarnost in pridobitev specifičnega znanja na določenem področju ali v disciplini ali njegovo poglabljanje; modul ne omogoča pridobitve strokovnega, znanstvenega in umetniškega naslova;
20. način študija je redni študij in časovno prilagojen študij;
21. podporno okolje za študente je proaktivno, odprto, varno, vključujoče in strokovno okolje, ki usmerja, opolnomoči in obvešča študente za uspešno in pravočasno dokončanje študija ter vstop na trg dela;
22. redno napredovanje po študijskem programu za pridobitev izobrazbe pomeni, da študent med študijem redno napreduje v višji letnik brez prekinitev, vključno s podaljšanjem statusa v okviru prilagoditve izvajanja študijskih programov na podlagi individualiziranega načrta prilagoditev pri študentih s posebnimi potrebami in študenti s posebnim statusom ter podaljšanjem statusa zaradi nastopa upravičenih razlogov oziroma starševstva;
23. regulirani poklic je poklic ali poklicna dejavnost, ki je urejena z zakonom, ki ureja tak poklic ali dejavnost kot reguliranega v skladu z direktivami Evropske unije oziroma je zakonsko urejen poklic ali dejavnost v Republiki Sloveniji in katerega pogoji za delo so določeni z zakoni in podzakonskimi akti ter so objavljeni na seznamu reguliranih poklicev po Direktivi Evropskega parlamenta in sveta 2025/36/ES z dne 7. 9. 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij;
24. repozitorij diplom je elektronska zbirka diplom in prilog k diplomam, ki jih izdajajo visokošolski zavodi s sedežem v Republiki Sloveniji;
25. SICRIS je elektronska zbirka podatkov o raziskovalni dejavnosti v Republiki Sloveniji;
26. smer študijskega programa predstavlja prvi nivo členitve študijskega programa na večjo vsebinsko zaokroženo enoto, kadar se predmetnik razčleni v vsebine, povezane s stroko, znanstveno ali umetniško disciplino ali njenim delom, na istem ali drugem področju KLASIUS, v katerega je razvrščen celoten študijski program, in obsega vsaj 60 kreditnih točk po ECTS; smer omogoča pridobitev njej lastnega strokovnega naslova;
27. sprememba študijskega programa je vpis v prvi letnik ali višji letnik drugega študijskega programa za pridobitev izobrazbe ali njegove smeri po tem, ko je bil študent ali študentka (v nadaljnjem besedilu: študent) že vpisan v predhodni študijski program ali smer na isti stopnji;
28. status študenta je pravni položaj posameznika, ki se pridobi z vpisom v študijski program za pridobitev izobrazbe na podlagi razpisa za vpis in se ga ohrani ob rednem napredovanju;
29. študijski program je študijski program za pridobitev izobrazbe in študijski program za izpopolnjevanje;
30. vzporedni študij je hkratni vpis na rednem študiju v dva ali več študijskih programov za pridobitev izobrazbe.

Visokošolski zavodi so univerze, fakultete, umetniške akademije in visoke strokovne šole.

(1) Univerza je znanstvenoraziskovalni, umetniški in izobraževalni visokošolski zavod s posebnim položajem, ki zagotavlja razvoj znanosti, strokovnosti in umetnosti ter prek fakultet, umetniških akademij ali visokih strokovnih šol v izobraževalnem procesu posreduje spoznanja z več znanstvenih oziroma umetniških področij ali disciplin.

(2) Univerza lahko izvajanje znanstvenoraziskovalnih in študijskih programov organizira tudi neposredno.

(3) Univerze pri izvajanju visokošolske dejavnosti sodelujejo z gospodarstvom in negospodarstvom, z lokalnim okoljem, z državljani in javnostjo, skrbijo za prenos znanja v družbo ter izvajajo različne oblike vseživljenjskega učenja in inovacijsko dejavnost.

(1) Fakulteta opravlja pretežno znanstvenoraziskovalno in izobraževalno dejavnost s področij ene ali več sorodnih oziroma med seboj povezanih znanstvenih disciplin in skrbi za njihov razvoj.

(2) Umetniška akademija opravlja pretežno umetniško in izobraževalno dejavnost s področij ene ali več sorodnih oziroma med seboj povezanih umetniških disciplin in skrbi za njihov razvoj.

(1) Visoka strokovna šola opravlja izobraževalno dejavnost s področja ene ali več sorodnih oziroma med seboj povezanih strok in skrbi za njihov razvoj.

(2) Visoka strokovna šola lahko opravlja tudi raziskovalno oziroma umetniško dejavnost, če so za to izpolnjeni pogoji v skladu s tem zakonom in če je tako določeno z njenim ustanovitvenim aktom.

Univerza, ki jo ustanovi Republika Slovenija (v nadaljnjem besedilu: javna univerza), je avtonomna, s čimer ji je zagotovljeno zlasti:

1. svobodno raziskovanje, umetniško ustvarjanje in posredovanja znanja,
2. samostojno urejanje notranje organizacije in delovanja s statutom v skladu z zakonom,
3. sprejemanje meril za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev,
4. volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev,
5. izbira visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev za zasedbo delovnih mest,
6. izdelava in sprejetje študijskih in znanstvenoraziskovalnih programov ter določanje študijskega režima ter oblik in obdobij preverjanja znanj študentov,
7. podeljevanje strokovnih, znanstvenih in umetniških naslovov v skladu z zakonom ter podeljevanje častnega doktorata in naziva zaslužni profesor oziroma zaslužna profesorica,
8. volitve, imenovanja in odpoklic organov v skladu s statutom in drugimi akti,
9. odločanje o oblikah sodelovanja z drugimi organizacijami,
10. upravljanje premoženja v skladu z namenom, za katerega je bilo pridobljeno.

Visokošolsko izobraževanje, ki ga v obliki javnoveljavnih študijskih programov in krajših izobraževanj in usposabljanj za pridobitev mikrodokazil izvajajo visokošolski zavodi v Republiki Sloveniji v skladu s tem zakonom, je v javnem interesu.

(1) Javna služba v visokem šolstvu obsega izobraževalne, znanstvenoraziskovalne, umetniške in podporne dejavnosti in jo neposredno ali prek svojih članic izvajajo javne univerze in visokošolski zavodi za koncesionirane študijske programe.

(2) Izobraževalna dejavnost ne glede na način izvajanja, obsega študijske programe za pridobitev izobrazbe prve, druge in tretje stopnje.

(3) Znanstvenoraziskovalna dejavnost obsega dejavnost, kot jo opredeljuje zakon, ki ureja znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost.

(4) Umetniška dejavnost obsega umetniško ustvarjanje na področju izobraževalnega in raziskovalnega dela v okviru umetniških disciplin, katerega rezultati so javno dostopni.

(5) Podporne dejavnosti s ciljem zagotavljanja podpornega okolja za študente so knjižnična, informacijska, administrativna, tehnična, strokovna in upravljavska dejavnost, dejavnost študentskih domov, organizacija in izvedba rednih športno gibalnih aktivnosti študentov v času študija s poudarkom na študentih 1. letnikov prvostopenjskih študijskih programov, spodbujanje splošnega zdravega in trajnostnega življenjskega sloga študentov in zaposlenih, ter druge podporne dejavnosti.

Javna služba v visokem šolstvu je financirana iz javnih virov, iz nejavnih virov pa, če tako določa ta zakon.

(1) Javna univerza oziroma članica javne univerze lahko poleg dejavnosti javne službe opravlja tudi prodajo blaga in storitev na trgu (v nadaljnjem besedilu: druge dejavnosti), če so te povezane z dejavnostmi iz prvega odstavka 10. člena tega zakona. Opravljanje drugih dejavnosti iz tega odstavka ne sme posegati v obseg in kakovost zagotavljanja javne službe.

(2) Kadar javna univerza oziroma njena članica opravlja druge dejavnosti, mora biti cena določena tako, da so vanjo všteti vsi stroški, ki so povezani s prodajo blaga in storitev na trgu in se nanašajo na izdatke za blago in storitve, investicije in investicijsko vzdrževanje, amortizacijo in stroške dela.

(3) Javna univerza oziroma njena članica prihodke in odhodke javne službe in drugih dejavnosti vodi ločeno v skladu z veljavnimi finančnimi predpisi.

(4) Javna univerza oziroma njena članica presežek prihodkov nad odhodki, ustvarjen z drugimi dejavnostmi, nameni za izvajanje in razvoj dejavnosti, za katere je ustanovljena.

(5) Javna univerza oziroma članica javne univerze v pravnoorganizacijski obliki javnega zavoda presežka odhodkov nad prihodki, ustvarjenega z drugimi dejavnostmi, ne sme poravnati iz sredstev javne službe. O načinu poravnave primanjkljaja javne univerze odloča ustanovitelj na predlog upravnega odbora javne univerze, o načinu poravnave primanjkljaja članice javne univerze v pravnoorganizacijski obliki javnega zavoda pa javna univerza v skladu z internimi akti javne univerze.

(6) Določbe tretjega in četrtega odstavka ter prvega stavka petega odstavka tega člena se uporabljajo tudi za visokošolske zavode s koncesijo v delu dodeljene koncesije.

(1) Državljani Republike Slovenije imajo pravico do izobraževanja na visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji pod enakimi pogoji.

(2) Slovenci, ki živijo zunaj meja Republike Slovenije, in Slovenci brez slovenskega državljanstva, kot jih opredeljuje zakon, ki ureja odnose Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja, se lahko na visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji izobražujejo pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije.

(3) Državljani držav članic Evropske unije imajo pravico do izobraževanja na visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije.

(4) Tuji državljani držav, ki niso članice Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: tuji državljani), se lahko izobražujejo na visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije, če se uporablja načelo vzajemnosti, ali če so v Republiki Sloveniji dokončali srednješolsko izobraževanje in opravili maturo, tako kot določa 53. člen tega zakona, ali če imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in so sami ali vsaj eden od njihovih staršev ali skrbnikov do začetka izbirnega postopka rezidenti Republike Slovenije za davčne namene, skladno z zakonom, ki ureja dohodnino.

(5) Visokošolski zavodi zagotavljajo enako obravnavo ne glede na jezik, narodnost, raso ali etnično poreklo, nacionalno in socialno poreklo, spol, spolno identiteto ali spolni izraz, zdravstveno stanje, invalidnost, vero ali prepričanje, starost, spolno usmerjenost, družinsko stanje, premoženjsko stanje, izobrazbo, družbeni položaj ali drugo osebno okoliščino.

(6) Visokošolski zavodi morajo s tujim državljanom, ki je oddal prijavo za vpis za visokošolski študij v Republiki Sloveniji in prihaja iz katere od držav z višjim migracijskim tveganjem, kot jih določa seznam držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja Evropske unije imeti vizume, v skladu z zakonom, ki ureja pogoje in načine vstopa, zapustitve in bivanja tujcev v Republiki Sloveniji, opraviti neposredni intervju o primernosti kandidata glede na vpisne pogoje študijskega programa. Kadar visokošolski zavod upravičeno sumi, da kandidat ne izkazuje znanja v skladu z dokumenti, ki jih je priložil k prijavi za vpis, njegovo prijavo za vpis zavrne. Zoper odločitev visokošolskega zavoda ni pritožbe.

(7) Podrobnejše pogoje v zvezi s številom prostih vpisnih mest, plačilom šolnine, bivanjem v študentskih domovih ter drugimi pravicami, dolžnostmi in ugodnostmi študentov v skladu s tem zakonom za izobraževanje oseb iz drugega in četrtega odstavka tega člena določi minister, pristojen za visoko šolstvo (v nadaljnjem besedilu: minister).

(1) Visokošolski zavodi pri izvajanju visokošolske dejavnosti zagotavljajo enako obravnavo ne glede na spol in ustvarjajo okolje, v katerem se spoštuje in varuje dostojanstvo vseh oseb, ki so v kakršnikoli vlogi vključene v procese visokošolske dejavnosti na visokošolskem zavodu.

(2) Visokošolski zavodi zagotavljajo spoštljivo, dostojno in varno okolje tudi za osebe, ki na visokošolskem zavodu opravljajo začasno ali občasno delo, izvajajo praktično usposabljanje študentov, opravljajo delo na podlagi civilnopravnih pogodb ali so kako drugače vključene v izobraževanje, delovni proces ali v dejavnost visokošolskega zavoda. Visokošolski zavodi pri izvajanju svojih dejavnosti zagotavljajo spoštovanje načela enakosti spolov v skladu s svojimi programi ukrepov za enakost spolov.

(3) Vsakdo ima pravico do varnega študijskega oziroma delovnega okolja z ničelno toleranco do spolnega in drugega nadlegovanja in trpinčenja.

(4) Prepovedani so spolno in drugo nadlegovanje, trpinčenje in diskriminacija. Spolno nadlegovanje je kakršna koli oblika neželenega besednega, nebesednega ali fizičnega ravnanja ali vedenja spolne narave z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe, zlasti kadar gre za ustvarjanje zastraševalnega, sovražnega, ponižujočega, sramotilnega ali žaljivega okolja. Drugo nadlegovanje je vsako neželeno vedenje, povezano s katerokoli osebno okoliščino, z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe ali ustvariti zastraševalno, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje. Trpinčenje je vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje. Diskriminacija pomeni vsako neupravičeno dejansko ali pravno neenako obravnavanje, razlikovanje, izključevanje ali omejevanje ali opustitev ravnanja zaradi osebnih okoliščin, cilj ali posledica česar je oviranje, zmanjšanje ali izničevanje enakopravnega priznavanja, uživanja ali uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, drugih pravic, pravnih interesov in ugodnosti.

(5) Oseba, ki je žrtev prepovedanih ravnanj in vedenj iz prejšnjega odstavka, ali oseba, ki ji pomaga, ne sme biti izpostavljena neugodnim posledicam zaradi ukrepanja, katerega namen je preprečiti ali odpraviti diskriminacijo.

(6) Visokošolski zavodi zagotavljanje pravic iz tega člena uredijo v svojih internih aktih.

(7) Za obravnavo zaznanih kršitev po določbah tega člena se uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo pred diskriminacijo, oziroma zakon, ki ureja delovna razmerja.

(1) Učni jezik na visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji je slovenščina. Študent v Republiki Sloveniji ima pravico, da se na visokošolskih zavodih izobražuje in izpopolnjuje v slovenščini.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko visokošolski zavod v Republiki Sloveniji v tujem jeziku izvaja:

1. študijske programe tujih jezikov in književnosti,
2. študijske programe, če jih izvaja tuj visokošolski zavod v skladu z drugim oziroma tretjim odstavkom 47. člena tega zakona,
3. skupne študijske programe s tujimi visokošolskimi zavodi,
4. dele študijskih programov, ki jih izvajajo gostujoči visokošolski učitelji iz tujine ali če je vanje vpisano večje število tujih študentov,
5. dele študijskih programov, ki so namenjeni mednarodni izmenjavi študentov,
6. študijske programe in dele študijskih programov, če se na visokošolskem zavodu hkrati izvajajo tudi v slovenščini.

(3) Če je študijski program ali del študijskega programa akreditiran za izvajanje v tujem jeziku, morajo biti te iste vsebine akreditirane za izvajanje v slovenščini in se tudi izvajati v slovenščini. Določbe tega odstavka veljajo tudi za študijski program z javno veljavnostjo, ki ga je sprejela univerza sama.

(4) Visokošolski zavod s statutom podrobneje opredeli področja, pogoje in način izvajanja študijskih programov in delov študijskih programov v tujem jeziku.

(5) Visokošolski zavodi skrbijo za razvoj slovenščine kot strokovnega oziroma znanstvenega jezika tako, da z izdelano strategijo rabe slovenščine vzpodbujajo njegovo rabo pri objavljanju znanstvenih, strokovnih in poljudno znanstvenih del, objavljanju preglednih znanstvenih del in objavljanju terminoloških slovarjev kot samostojnih publikacij ali dodatka k drugim publikacijam. Visokošolski zavodi preverjajo uresničevanje strategije v okviru rednih samoevalvacij.

(6) Tujcem in Slovencem brez slovenskega državljanstva se omogoči učenje slovenščine.

(1) Visokošolski zavod v Republiki Sloveniji lahko ustanovijo domače in tuje fizične in pravne osebe.

(2) Za opravljanje javne službe v visokem šolstvu Republika Slovenija ustanovi javne univerze.

(3) Fakultete, umetniške akademije in visoke strokovne šole se ustanovijo kot članice univerze ali kot samostojni visokošolski zavodi. Samostojni visokošolski zavodi so pravne osebe zasebnega prava.

(4) V okviru univerze se lahko za uresničevanje visokošolske dejavnosti poleg fakultet, umetniških akademij in visokih strokovnih šol ustanovijo tudi druge članice univerze (npr. knjižnice, inštituti, študentski domovi).

(1) Univerza je pravna oseba.

(2) Javna univerza je javni visokošolski zavod, pravna oseba javnega prava in posredni uporabnik proračuna.

(3) Zasebna univerza je zasebni visokošolski zavod in pravna oseba zasebnega prava.

(4) Zasebna univerza iz prejšnjega odstavka je tudi mednarodna zveza univerz iz 20. člena tega zakona.

(1) Univerza nastopa v pravnem prometu samostojno, v svojem imenu in za svoj račun. Univerza sklepa pogodbe o izvajanju in financiranju javne službe iz proračuna Republike Slovenije.

(2) Javna univerza lahko s statutom ustanovi članice univerze v pravnoorganizacijski obliki javnega zavoda ali kot notranje organizacijske enote univerze, pri čemer mora biti določitev statusne oblike članic posamezne univerze za vse članice univerze enaka.

(3) Ne glede na status članice javne univerze članici sredstva zagotavlja univerza. Članica javne univerze, ki je ustanovljena v pravnoorganizacijski obliki javnega zavoda, nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun, pogodbe o izvajanju in financiranju javne službe pa sklepa z univerzo.

(4) O načinu poravnave primanjkljaja sredstev univerze, ki nastane pri izvajanju javne službe v visokem šolstvu, odloča ustanovitelj na predlog upravnega odbora univerze. O načinu poravnave primanjkljaja sredstev članice univerze v pravnoorganizacijski obliki javnega zavoda, ki nastane pri izvajanju javne službe v visokem šolstvu, odloča upravni odbor univerze.

(5) Zasebna univerza lahko s statutom ustanovi članice univerze v pravnoorganizacijski obliki zasebnega zavoda ali kot notranje organizacijske enote univerze, pri čemer mora biti določitev statusne oblike članic posamezne univerze za vse članice univerze enaka. Zasebna univerza poslovanje svojih članic v statusni obliki zasebnega zavoda v pravnem prometu uredi s svojim statutom.

(6) Javna univerza s svojim splošnim aktom določi, katere druge dejavnosti iz 12. člena tega zakona lahko opravlja njena članica, ki je ustanovljena v pravnoorganizacijski obliki javnega zavoda. Ustanovitelj javne univerze in javna univerza ne odgovarjata za obveznosti članice javne univerze v pravnoorganizacijski obliki javnega zavoda iz naslova opravljanja drugih dejavnosti članice iz prejšnjega stavka.

(7) Članica javne univerze, ki je ustanovljena v pravnoorganizacijski obliki javnega zavoda, lahko v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, pri opravljanju dejavnosti iz 10. in 12. člena tega zakona samostojno vodi postopke javnih naročil ter prevzema vse pravice in obveznosti iz tega naslova.

(1) Javna univerza na podlagi izhodišč, ki jih prejme od ministrstva, pristojnega za visoko šolstvo, v 15 dneh od njihovega prejema svojim članicam v pravnoorganizacijski obliki javnega zavoda pošlje izhodišča za pripravo njihovih programov dela ter finančnih in kadrovskih načrtov.

(2) Soglasje k letnemu programu dela, finančnemu načrtu in letnemu poročilu članice univerze v pravnoorganizacijski obliki javnega zavoda izda javna univerza v skladu s svojimi splošnimi akti.

(3) Medsebojna razmerja med univerzo in njenimi članicami se podrobneje uredijo z aktom o ustanovitvi univerze, s statutom univerze in njenimi splošnimi akti.

(4) Če s tem zakonom ni določeno drugače, se za pripravo letnih programov dela in finančnih načrtov uporablja zakon, ki ureja izvrševanje proračunov.

(1) Mednarodno zvezo univerz s sedežem v Republiki Sloveniji na podlagi sporazuma o ustanovitvi ustanovita vsaj ena univerza, ustanovljena v skladu s tem zakonom, in vsaj ena univerza s sedežem zunaj Republike Slovenije, akreditirana v državi, kjer ima sedež. Skupaj s prej opredeljenima univerzama so lahko ustanoviteljice mednarodne zveze univerz tudi druge univerze, druge zveze univerz ali univerzitetne mreže, visokošolske in raziskovalne organizacije s sedežem v Republiki Sloveniji ali zunaj nje. Javne univerze za ustanovitev mednarodne zveze univerz potrebujejo soglasje Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).

(2) Ob ustanovitvi mora mednarodna zveza univerz s sedežem v Republiki Sloveniji po pravu Republike Slovenije imeti statut ali drug splošni akt te mednarodne zveze univerz kot akt ustanovitve zavoda v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja zavode. Mednarodna zveza univerz iz tega odstavka se vpiše v register, ki ga vodi sodišče, v skladu s predpisi o sodnem registru, na podlagi sporazuma o ustanovitvi in statuta ali drugega temeljnega akta mednarodne zveze univerz.

(3) Mednarodna zveza univerz iz prejšnjega odstavka je univerza po tem zakonu ne glede na izpolnjevanje pogojev za ustanovitev univerze.

(4) Mednarodna zveza univerz iz drugega odstavka tega člena ima organe, ki jih določa sporazum o njeni ustanovitvi in statut ali drug temeljni akt te zveze. Pri upravljanju mednarodne zveze univerz iz drugega odstavka tega člena imajo študenti pravice, ki jih določata sporazum o njeni ustanovitvi in statut ali drug splošni akt te zveze.

(5) Mednarodna zveza univerz lahko izvaja svoje študijske programe in na podlagi sklenjenega medsebojnega sporazuma o sodelovanju tudi študijske programe drugih slovenskih visokošolskih zavodov in tujih institucij. Mednarodna zveza univerz se vpiše v eVŠ s prvo akreditacijo ali prvo priglasitvijo študijskega programa.

(6) V primeru prenehanja obstoja mednarodne zveze univerz po tem členu so ustanovitelji študentom dolžni omogočiti dokončanje študija na univerzah ustanoviteljicah. Nepremičnine, pridobljene iz sredstev Republike Slovenije ali Evropske unije, so last Republike Slovenije.

(1) Samostojni visokošolski zavodi se lahko združujejo v skupnost samostojnih visokošolskih zavodov za obravnavanje in usklajevanje vprašanj skupnega pomena.

(2) Skupnost samostojnih visokošolskih zavodov postane reprezentativna, ko je v njej združenih najmanj polovica vseh samostojnih visokošolskih zavodov.

(1) V univerzo se lahko kot pridružene članice vključijo samostojni visokošolski zavodi in drugi zavodi.

(2) Pogoji za vključitev ter pravice in obveznosti pridruženih članic se uredijo s statutom univerze.

(1) Visokošolski zavod upravlja premoženje in razpolaga s premoženjem, ki ga uporablja za opravljanje svoje dejavnosti, v skladu z aktom o ustanovitvi in statutom, če s tem zakonom ni določeno drugače.

(2) Javna univerza je lastnica premoženja, pridobljenega iz javnih in drugih virov.

(3) Lastnica stvarnega premoženja je lahko tudi članica javne univerze, ki je ustanovljena v pravnoorganizacijski obliki javnega zavoda in je premoženje pridobila iz opravljanja drugih dejavnosti iz 12. člena tega zakona. Če je lastnica stvarnega premoženja javna univerza in to premoženje prepušča v uporabo članici univerze, ki je ustanovljena v pravnoorganizacijski obliki javnega zavoda, je ta članica javne univerze upravičena do brezplačne uporabe tega premoženja.

(4) Javna univerza lahko nepremičnino ali opremo večje vrednosti, pridobljeno iz javnih sredstev, odtuji ali obremeni le v soglasju z Republiko Slovenijo.

(5) Sredstva, pridobljena od prodaje premoženja iz prejšnjega odstavka, se lahko uporabijo za investicije, investicijsko vzdrževanje in opremo.

(1) Visokošolski zavod se lahko ustanovi, če:

1. so opredeljena študijska področja in znanstvenoraziskovalne oziroma umetniške discipline, za katere se visokošolski zavod ustanovi; pri opredelitvi študijskih področij se uporablja klasifikacijski sistem izobraževanja in usposabljanja KLASIUS, pri opredelitvi znanstvenoraziskovalnih področij pa mednarodna klasifikacija Frascati;
2. so predloženi predlogi študijskih programov, ki jih bo visokošolski zavod izvajal, pri čemer mora biti izkazana povezanost teh študijskih programov z znanstvenoraziskovalnim, umetniškim oziroma strokovnim delom izvajalcev predmetov in z okoljem, v katerem bo zavod deloval;
3. so zagotovljeni ustrezni prostori, tehnično-tehnološka in druga potrebna oprema za izvedbo študijskih programov;
4. so študentom in zaposlenim zagotovljene storitve visokošolske knjižnice, ki bo z izvajanjem knjižnične dejavnosti podpirala študijski, strokovni, raziskovalni in umetniški proces visokošolskega zavoda;
5. so zagotovljeni visokošolski učitelji oziroma visokošolske učiteljice (v nadaljnjem besedilu: visokošolski učitelj), znanstveni delavci oziroma znanstvene delavke (v nadaljnjem besedilu: znanstveni delavec), visokošolski sodelavci oziroma visokošolske sodelavke (v nadaljnjem besedilu: visokošolski sodelavec) in drugi strokovni sodelavci oziroma strokovne sodelavke (v nadaljnjem besedilu: strokovni sodelavec), potrebni za izvedbo študijskega programa, izraženi v ekvivalentu polnega delovnega časa, pri čemer mora biti v kadrovskem načrtu izkazano:

• da bo imela univerza za izvajanje vsakega letnika študijskega programa prve in druge stopnje zaposlenih najmanj za tretjino ekvivalenta polnega delovnega časa visokošolskih učiteljev za poln delovni čas ali temu ustrezen obseg zaposlitev za krajši delovni čas od polnega;
• da bo na samostojnem visokošolskem zavodu – fakulteti ali umetniški akademiji ekvivalent najmanj enega zaposlenega visokošolskega učitelja za poln delovni čas v ekvivalentu polnega delovnega časa ali temu ustrezen obseg zaposlitev za krajši delovni čas od polnega na študijski program;
• da bo na samostojnem visokošolskem zavodu – visoki strokovni šoli ekvivalent najmanj enega zaposlenega visokošolskega učitelja za poln delovni čas v ekvivalentu polnega delovnega časa ali temu ustrezen obseg zaposlitev za krajši delovni čas od polnega na dva študijska programa;

6. ima glede na vrsto visokošolskega zavoda predložen program strokovnega, znanstvenoraziskovalnega oziroma umetniškega dela za naslednjih pet let in poročilo o tem delu na ravni predvidenih nosilcev in izvajalcev predmetov v zadnjih petih letih na področjih, za katera se visokošolski zavod ustanovi in na katerih temeljijo predlogi študijskih programov;
7. ima izdelan sistem zagotavljanja kakovosti visokošolskega zavoda.

(2) Za ustanovitev univerze morajo biti akreditirani študijski programi na vseh treh stopnjah v najmanj štirih znanstvenoraziskovalnih disciplinah po klasifikaciji Frascati in na vsaj petih izobraževalnih področjih na drugi klasifikacijski ravni KLASIUS. Za ustanovitev samostojnega visokošolskega zavoda – fakultete ali umetniške akademije morajo biti izpolnjeni pogoji za izvajanje študijskih programov najmanj za dve stopnji, za samostojni visokošolski zavod – visoko strokovno šolo pa najmanj za prvo stopnjo.

(3) Pred sprejetjem akta o ustanovitvi mora ustanovitelj pri Nacionalni agenciji Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (v nadaljnjem besedilu: NAKVIS) pridobiti odločbo o akreditaciji visokošolskega zavoda.

(4) Visokošolski zavod mora pri NAKVIS najmanj vsakih sedem let pridobiti odločbo o podaljšanju akreditacije visokošolskega zavoda. Veljavnost akreditacije izteče z zaključkom študijskega leta, v katerem se izteče obdobje podeljene akreditacije.

(5) NAKVIS trinajst mesecev pred iztekom akreditacije obvesti visokošolski zavod o izteku akreditacije visokošolskega zavoda.

(6) Vlogo za podaljšanje akreditacije mora visokošolski zavod vložiti najmanj leto dni pred njenim iztekom. Če visokošolski zavod vlogo vloži v roku iz prejšnjega stavka, NAKVIS pa o njej do izteka veljavnosti akreditacije ne odloči, se šteje, da je akreditacija veljavna do dokončnosti nove odločbe o podaljšanju akreditacije. Če visokošolski zavod vloge za podaljšanje akreditacije visokošolskega zavoda ne vloži v roku iz prvega stavka tega odstavka, mu akreditacija preneha z dnem izteka veljavnosti akreditacije.

(1) Akt o ustanovitvi javne univerze na predlog vlade sprejme Državni zbor Republike Slovenije.

(2) Akt o ustanovitvi zasebne univerze sprejme njen ustanovitelj.

(3) V ustanovitvenem aktu univerze se določi pravnoorganizacijska oblika njenih članic iz drugega oziroma petega odstavka 18. člena tega zakona.

(1) Visokošolski zavod lahko začne opravljati dejavnost, ko je akreditiran in vpisan v sodni register ter ima najmanj en javno veljavni študijski program za pridobitev izobrazbe.

(2) Pogoji iz 24. člena tega zakona morajo biti izpolnjeni ves čas veljavnosti akreditacije visokošolskega zavoda in se preverjajo ob vsakokratnem podaljšanju akreditacije. Visokošolski zavod mora imeti akreditirane študijske programe na stopnjah ter na študijskih in znanstvenoraziskovalnih področjih iz drugega odstavka 24. člena tega zakona, razvito izobraževalno, strokovno, raziskovalno oziroma umetniško delo na teh področjih in presojanje kakovosti v samoevalvacijskih postopkih.

(3) Visokošolski zavod v poročilu o napredku po podeljeni prvi akreditaciji, ki ga opredeljuje 94. člen tega zakona, NAKVIS poroča tudi o izpolnjevanju pogojev iz 24. člena tega zakona.

Pod imenom univerza, fakulteta, umetniška akademija in visoka strokovna šola smejo v pravnem prometu poslovati le visokošolski zavodi, ki so ustanovljeni v skladu s tem zakonom in izpolnjujejo pogoje za opravljanje visokošolske dejavnosti iz 24. in 26. člena tega zakona.

Univerze in samostojni visokošolski zavodi imajo statut, s katerim urejajo svojo organizacijo, delovanje, pravila za odločanje o pravicah in dolžnostih ter druga vprašanja v skladu s tem zakonom.

(1) Organi univerze so rektor oziroma rektorica (v nadaljnjem besedilu: rektor), senat, upravni odbor in študentski svet.

(2) Organi članice univerze so dekan oziroma dekanica (v nadaljnjem besedilu: dekan), senat, akademski zbor in študentski svet.

(3) Organ članice univerze iz četrtega odstavka 16. člena tega zakona je direktor oziroma direktorica (v nadaljnjem besedilu: direktor), lahko pa tudi strokovni svet.

(4) Organi samostojnega visokošolskega zavoda so dekan, senat, akademski zbor, upravni odbor in študentski svet.

(5) Visokošolski zavod ima lahko tudi druge organe v skladu z ustanovitvenim aktom ali statutom. Visokošolski zavod določi organe, pristojne za vodenje postopkov in odločanje v prijavno-sprejemnem postopku za vpis. Javna univerza določi tudi organe, pristojne za vodenje postopkov in odločanje o pravici do subvencioniranega bivanja.

(1) Senat je strokovni organ visokošolskega zavoda.

(2) Senat univerze izvolijo senati članic univerze tako, da so enakopravno zastopane vse znanstvene in umetniške discipline ter vsa strokovna področja.

(3) Senat članice univerze in samostojnega visokošolskega zavoda sestavljajo visokošolski učitelji, če tako določa statut, pa tudi znanstveni delavci. Sestavljen mora biti tako, da so v njem enakopravno zastopane vse znanstvene in umetniške discipline ter vsa strokovna področja visokošolskega zavoda. Število članov senata se določi s statutom.

(4) Član senata univerze je po svoji funkciji rektor, član senata članice univerze ali samostojnega visokošolskega zavoda pa dekan.

(5) Člani senata univerze so po svoji funkciji tudi predstavniki študentskega sveta univerze, člani senata fakultete, umetniške akademije ali visoke strokovne šole pa tudi predstavniki študentskega sveta teh visokošolskih zavodov. Študenti imajo v senatu najmanj petino članov.

(6) Strokovni svet je strokovni organ članice univerze iz četrtega odstavka 16. člena tega zakona. Sestava je določena s statutom univerze v skladu z ustanovitvenim aktom.

(1) Akademski zbor članice univerze ali samostojnega visokošolskega zavoda sestavljajo vsi visokošolski učitelji, znanstveni delavci, asistenti oziroma asistentke (v nadaljnjem besedilu: asistent) z raziskovalnim nazivom in visokošolski sodelavci ne glede na naziv, ter študenti, in sicer tako, da je njihovo število najmanj ena petina članov akademskega zbora. Pri delu akademskega zbora sodelujejo tudi drugi delavci. Način sodelovanja drugih delavcev se določi s statutom.

(2) Akademski zbor:

• izvoli senat članice, če se ta na članici voli,
• obravnava poročila o delu visokošolskega zavoda ter daje predloge in pobude senatu,
• opravlja druge naloge, določene s statutom.

(3) Akademski zbor izmed svojih članov izvoli predsednika. Predsednik sklicuje in vodi seje.

(4) Ne glede na drugi odstavek tega člena lahko študenti, ki so člani akademskega zbora, volijo le člane senata članice, ki so predstavniki študentov.

(5) Način oblikovanja akademskega zbora se določi s statutom.

(1) Upravni odbor je organ upravljanja univerze in samostojnega visokošolskega zavoda.

(2) Upravni odbor poleg nalog, določenih z zakonom, odloča o materialnih zadevah in skrbi za nemoteno materialno poslovanje visokošolskega zavoda.

(3) Upravni odbor javne univerze sestavljajo predstavniki ustanovitelja, delavcev, ki opravljajo visokošolsko dejavnost, študentov in delodajalcev ter predstavnik drugih delavcev.

(4) Člani upravnega odbora iz prejšnjega odstavka morajo svoje naloge opravljati s skrbnostjo dobrega gospodarja in so za kršitve dolžne skrbnosti in varovanja poslovne skrivnosti odškodninsko odgovorni po splošnih načelih obligacijskega prava. Javna univerza za člane upravnega odbora sklene ustrezno zavarovanje njihove odgovornosti.

(5) Sestava upravnega odbora zasebne univerze in samostojnega visokošolskega zavoda se določi z ustanovitvenim aktom in statutom.

(6) Določbe prvega, drugega in četrtega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za svet zavoda Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani oziroma njegove člane.

(7) Člani iz tretjega in šestega odstavka tega člena so za svoje delo upravičeni do sejnine in povračila stroškov. Višina sejnine in povračila stroškov se določi na način in izplača po postopku, kot sta za člane svetov drugih javnih zavodov določena s predpisom, ki ureja plačilo sejnin in povračila stroškov v javnih skladih, javnih agencijah, javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih.

(1) Rektor vodi, predstavlja in zastopa univerzo ter opravlja naslednje naloge:

1. sklicuje in praviloma vodi seje senata univerze,
2. na podlagi volitev imenuje dekana,
3. usklajuje izobraževalno, znanstvenoraziskovalno oziroma umetniško in drugo delo na univerzi,
4. skrbi in odgovarja za zakonitost dela univerze in za izvrševanje njenih obveznosti, določenih z zakonom, drugimi predpisi in splošnimi akti univerze,
5. s soglasjem senata sprejema merila o kakovosti univerze, študijskih programov, znanstvenoraziskovalnega, umetniškega ter strokovnega dela in je pristojen za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti (samoevalvacija univerze),
6. najmanj enkrat letno poroča senatu, upravnemu odboru in ustanovitelju o delu univerze,
7. promovira doktorje znanosti,
8. podeljuje nagrade univerze,
9. opravlja druge naloge v skladu z zakonom, drugimi predpisi in splošnimi akti univerze.

(2) Rektorja javne univerze na splošnih in neposrednih volitvah za dobo štirih let izvolijo tri skupine volivcev:

• visokošolski učitelji, znanstveni delavci, asistenti z raziskovalnim nazivom, visokošolski sodelavci in druga sodelavca pri pedagoškem procesu,
• študentje in
• drugi delavci.

(3) Volilno pravico imajo delavci iz prve in tretje alineje prejšnjega odstavka, ki imajo na javni univerzi sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za vsaj polovični delovni čas. S statutom je mogoče določiti tudi manjši obseg zaposlitve, vendar ne manjšega od 25 %.

(4) Skupine volivcev imajo različen odstotek števila glasov v skupnem obsegu števila glasov:

• delavci imajo 80 % vseh glasov, od tega delavci iz tretje alineje drugega odstavka tega člena največ 25 %,
• študenti imajo 20 % vseh glasov.

(5) Podrobnejši postopek volitev rektorja javne univerze se določi s statutom univerze.

(6) Za rektorja javne univerze je lahko izvoljen redni profesor, ki je vključen v pedagoški in raziskovalni proces na univerzi in izpolnjuje druge pogoje, določene s statutom univerze. Rektor je na univerzi zaposlen za polni delovni čas.

(7) Rektor javne univerze je lahko ponovno izvoljen, vendar skupni mandat ne sme trajati več kot osem let.

(8) S statutom javne univerze se določijo razlogi in postopek za razpis predčasnih volitev rektorja.

(9) Zasebne univerze postopek izbire rektorja določijo s statutom.

(1) Dekan članice javne univerze ima pooblastila in odgovornosti v skladu z ustanovitvenim aktom, je vodja članice univerze in poslovodni organ, razen v obsegu pristojnosti iz tretjega odstavka 18. člena tega zakona, ter opravlja naslednje naloge:

1. usklajuje izobraževalno, znanstvenoraziskovalno, umetniško in drugo delo,
2. skrbi in odgovarja za zakonitost dela,
3. je pristojen za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti članice univerze, študijskih programov, znanstvenoraziskovalnega, umetniškega in strokovnega dela ter pripravo letnega poročila o kakovosti (samoevalvacija članice),
4. izvaja postopke javnega naročanja,
5. najmanj enkrat letno poroča o delu senatu članice in rektorju,
6. opravlja druge naloge v skladu z zakonom, drugimi predpisi ter splošnimi akti univerze.

(2) Dekana iz prejšnjega odstavka na splošnih in neposrednih volitvah za dobo štirih let izvolijo tri skupine volivcev:

• visokošolski učitelji, znanstveni delavci, visokošolski sodelavci in druga sodelavca pri pedagoškem procesu, ki imajo z javno univerzo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za vsaj polovični delovni čas, in pretežno opravljajo delo na članici,
• študenti in
• drugi delavci, ki imajo z javno univerzo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za vsaj polovični delovni čas, in pretežno opravljajo delo na članici.

(3) Za skupine volivcev iz prve in tretje alineje prejšnjega odstavka se v statutu lahko določi tudi manjši obseg zaposlitve, vendar ne manjši od 25 %.

(4) Skupine volivcev imajo različen odstotek števila glasov v skupnem obsegu števila glasov:

• delavci imajo 80 % vseh glasov, od tega delavci iz tretje alineje drugega odstavka tega člena največ 25 %,
• študenti imajo 20 % vseh glasov.

(5) Podrobnejši postopek volitev se določi s statutom javne univerze in, če je tako določeno s statutom, tudi s pravili, ki jih v skladu s statutom sprejme senat članice.

(6) Za dekana članice javne univerze je lahko izvoljen, kdor ima naziv visokošolskega učitelja in je vključen v pedagoški in raziskovalni proces na univerzi. Dekan članice je na univerzi zaposlen za polni delovni čas.

(7) Dekan članice javne univerze je lahko ponovno izvoljen, vendar skupni mandat ne sme trajati več kot osem let.

(8) Ne glede na določbe drugega in sedmega odstavka tega člena lahko članica javne univerze s svojimi pravili določi krajši mandat dekana in določi krajšo omejitev skupnega mandata.

(9) S statutom javne univerze se določijo razlogi in postopek za razpis predčasnih volitev dekana.

10. Zasebne univerze in samostojni visokošolski zavodi naloge, trajanje mandata dekana in postopek njegove izbire določijo s statutom.

(1) Članica javne univerze iz četrtega odstavka 16. člena tega zakona ima direktorja. Direktor članice javne univerze je njen vodja in poslovodni organ, razen v obsegu pristojnosti iz tretjega odstavka 18. člena tega zakona, s pooblastili in odgovornostjo v skladu z ustanovitvenim aktom.

(2) Direktor članice javne univerze opravlja naslednje naloge:

• skrbi in odgovarja za zakonitost dela,
• je pristojen za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti strokovnega dela članice univerze,
• najmanj enkrat letno poroča rektorju o delu,
• izvaja postopke javnega naročanja,
• opravlja druge naloge v skladu z zakonom, drugimi predpisi in splošnimi akti univerze.

(3) Za direktorja članice javne univerze iz četrtega odstavka 16. člena tega zakona je lahko imenovan, kdor ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, ali izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven slovenskega ogrodja kvalifikacij. Postopek njegovega imenovanja ter razlogi in postopek razrešitve se določijo v statutu.

(4) Zasebne univerze pooblastila, odgovornosti in naloge direktorja uredijo v svojih aktih.

(1) Študentski svet sestavljajo predstavniki študentov.

(2) Študentski svet obravnava in daje pristojnim organom mnenje o statutu visokošolskega zavoda, o vseh zadevah, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti študentov, lahko tudi o kandidatih za rektorja in dekana, ter sprejema in izvaja program interesnih dejavnosti študentov visokošolskega zavoda v sodelovanju s skupnostjo študentov.

(3) Če mnenje iz prejšnjega odstavka ni upoštevano, lahko študentski svet zahteva, da pristojni organ na način in po postopku, določenem s statutom, tega še enkrat obravnava in odloči o posamezni zadevi.

Za opravljanje upravno-administrativnih in strokovno-tehničnih nalog ima visokošolski zavod tajništvo, ki ga vodi tajnik.

Naloge, pristojnosti, število članov, način izvolitve, trajanje mandata in način odločanja organov visokošolskih zavodov se podrobneje uredijo s statutom in pravili v skladu s tem zakonom in ustanovitvenim aktom.

(1) Univerze s sedežem v Republiki Sloveniji za obravnavanje in usklajevanje vprašanj skupnega pomena oblikujejo rektorsko konferenco.

(2) Univerza iz prejšnjega odstavka se lahko vključi v rektorsko konferenco na podlagi predložene zahteve za vključitev, s katero se rektorska konferenca seznani na prvi naslednji seji po njenem prejemu.

(3) Univerza postane članica rektorske konference na podlagi seznanitve iz prejšnjega odstavka.

(4) Rektorska konferenca uredi način svojega dela s poslovnikom.

(1) Dejavnost študentskih domov lahko opravljajo univerze, drugi zavodi, gospodarske družbe, samostojni podjetnik posameznik in druge pravne osebe.

(2) Študentski dom se lahko ustanovi v okviru univerze kot njena članica.

(3) Republika Slovenija ustanavlja javne študentske domove le kot članice javnih univerz.

(4) Organa študentskega doma, članice univerze, sta direktor in študentski svet stanovalcev.

(5) Študenti, člani študentskega sveta stanovalcev, zastopajo študentske interese pri upravljanju v skladu z zakonom, aktom o ustanovitvi in statutom.

(1) Študijske programe za pridobitev izobrazbe in študijske programe za izpopolnjevanje sprejme senat univerze oziroma senat samostojnega visokošolskega zavoda. Senat univerze sprejme študijske programe iz prejšnjega stavka tudi na predlog senata članice.

(2) Univerza oziroma samostojni visokošolski zavod mora študijski program akreditirati pri NAKVIS. Akreditacija je študijskemu programu podeljena za nedoločen čas.

(3) Univerza, ki ji je bila akreditacija dvakrat zapored podaljšana za polno akreditacijsko obdobje, sama sprejema svoje študijske programe z javno veljavnostjo brez akreditacije pri NAKVIS in o tem obvesti NAKVIS v 30 dneh po njegovem sprejemu. Pri pripravi študijskega programa z javno veljavnostjo mora univerza upoštevati določila tega zakona, merila iz 3. točke štirinajstega odstavka 70. člena tega zakona in Evropske standarde in smernice za zagotavljanje kakovosti v evropskem visokošolskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: ESG). Presojo izpolnjevanja meril, standardov in smernic iz prejšnjega stavka za namen sprejema študijskega programa opravi skupina neodvisnih zunanjih strokovnjakov, ki jo sestavljajo slovenski in tuji strokovnjaki s področja študijskega programa v skladu s splošnim aktom visokošolskega zavoda ter študent iz nabora Študentske organizacije Slovenije ali Evropskega združenja študentov (ESU).

(4) Študijski programi, ki izobražujejo za regulirane poklice, se morajo akreditirati pri NAKVIS. Vlagatelj si mora k tem študijskim programom v postopku akreditacije pridobiti soglasje ministrstva, v pristojnost katerega spada poklic, za katerega izobrazbo bo pridobil diplomant oziroma pridobila diplomantka (v nadaljnjem besedilu: diplomant). Soglasje iz prejšnjega stavka mora vlagatelj pridobiti tudi v primeru sprememb obveznih sestavin študijskih programov iz osmega odstavka tega člena.

(5) Z akreditacijo pri NAKVIS študijski programi postanejo javnoveljavni. Visokošolski zavodi jih javno objavijo najpozneje do razpisa za vpis.

(6) Visokošolski zavod obvezne sestavine študijskih programov spreminja sam po postopku, po katerem sprejema študijske programe.

(7) Visokošolski zavod seznani NAKVIS s spremembami obveznih sestavin študijskih programov v 30 dneh od njihovega sprejema na način, kot ga v svojih aktih določi NAKVIS. Kadar iz okoliščin izhaja, da spremembe pomenijo večje pomanjkljivosti ali neskladnosti s tem zakonom in merili NAKVIS, NAKVIS uvede postopek izredne evalvacije tega študijskega programa in v 30 dneh od uvedbe postopka podatek o tem sporoči v eVŠ. Visokošolski zavod ne sme razpisati ali izvajati spremenjenega študijskega programa do dokončnosti odločitve v postopku izredne evalvacije. Določbe tega odstavka veljajo tudi za študijski program, ki ga je sprejela univerza na podlagi tretjega odstavka tega člena.

(8) Spremembe obveznih sestavin iz sedmega odstavka tega člena smejo biti takšne, da spremenjeni študijski program:

• ohrani stopnjo, vrsto, trajanje in umestitev v področje po KLASIUS do vključno tretje ravni in po klasifikaciji Frascati, razvrstitev v slovensko ogrodje kvalifikacij, evropsko ogrodje visokošolskih klasifikacij in evropsko ogrodje kvalifikacij ter podatek o tem, ali gre za enopredmetni, dvopredmetni, pedagoški ali nepedagoški študijski program ali smer,
• ohrani opredelitev temeljnih ciljev in splošnih kompetenc programa,
• ohrani vsebinsko in strukturno celovitost glede na umestitev v študijsko področje,
• ohrani povezanost učnih izidov, ki se pridobijo s študijskim programom ali smerjo, in predmetnika s cilji in kompetencami študijskega programa ali smeri.

(9) Če spremembe obveznih sestavin študijskega programa niso v skladu z osmim odstavkom tega člena, gre za nov študijski program. Tak program mora visokošolski zavod akreditirati v skladu z drugim odstavkom tega člena, univerza iz tretjega odstavka tega člena pa ga sprejme sama ob upoštevanju določb tega člena.

10. Če je študijski program skupni, spremembe obveznih sestavin ne smejo biti v nasprotju s sporazumom, sklenjenim med sodelujočimi visokošolskimi zavodi.
11. Visokošolski zavod spremembe obveznih sestavin študijskih programov tudi javno objavi na svojem spletnem mestu.
12. Spremembe obveznih sestavin študijskih programov iz šestega odstavka tega člena začnejo veljati z naslednjim študijskim letom, če jih pristojni organi visokošolskega zavoda sprejmejo in pošljejo NAKVIS v roku, kot ga določa predpis iz šestega odstavka 57. člena tega zakona. Spremembe pogojev za vpis morajo biti sprejete in objavljene najpozneje dve leti pred razpisom za vpis.
13. Mednarodna zveza univerz iz 20. člena tega zakona v skladu s tem zakonom akreditira svoje študijske programe pri NAKVIS. Na podlagi medsebojnega sporazuma o sodelovanju lahko izvaja študijske programe visokošolskih zavodov, akreditiranih v skladu s tem zakonom, po predhodni priglasitvi njihovega izvajanja NAKVIS. Na podlagi medsebojnega sporazuma o sodelovanju lahko izvaja tudi študijske programe tujih institucij, če je te institucije in študijske programe akreditiral pristojni organ države, iz katere izhajajo, ter če imajo njihove diplome v državi akreditacije naravo javne listine in dajejo v tej državi javno veljavno izobrazbo, s primerljivo ravnjo izobrazbe v Republiki Sloveniji. Študijske programe mora priglasiti pri NAKVIS, ki preveri izpolnjevanje zahtev iz prejšnjega stavka. K vlogi za priglasitev je treba priložiti potrdilo o akreditaciji, ki ga izda pristojni organ države, iz katere izhaja ta študijski program. NAKVIS študijske programe iz tega odstavka, ki izpolnjujejo pogoje, vpiše v evidenco priglašenih študijskih programov.

(1) Kdor opravi vse obveznosti po študijskem programu za pridobitev izobrazbe, si pridobi javnoveljavno izobrazbo in dobi diplomo. Vsebino in obliko diplome določi pristojni organ visokošolskega zavoda in ju objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(2) Sestavni del diplome je Priloga k diplomi. Visokošolski zavodi jo izdajajo v slovenščini in enem od uradnih jezikov Evropske unije. Sestavine obrazca določi minister.

(3) Diploma in Priloga k diplomi sta za diplomante brezplačni.

(4) Kdor opravi vse obveznosti po študijskem programu za izpopolnjevanje, dobi potrdilo.

(5) Kdor opravi vse obveznosti po študijskem programu za pridobitev izobrazbe mednarodne zveze univerz iz prvega ali drugega stavka trinajstega odstavka 41. člena tega zakona, si pridobi javno veljavno izobrazbo in dobi diplomo, ki je javna listina. Kdor opravi vse obveznosti po študijskem programu za pridobitev izobrazbe mednarodne zveze univerz iz tretjega stavka trinajstega odstavka 41. člena tega zakona, pridobi diplomo, ki šteje kot tuja listina in je predmet postopka v skladu z zakonom, ki ureja vrednotenje oziroma priznavanje izobraževanja v Republiki Sloveniji. Na diplomi je treba navesti, da gre za študijski program v okviru mednarodne zveze univerz.

(6) Ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, vodi repozitorij diplom, ki vsebuje naslednje osebne podatke o diplomantu:

1. ime in priimek,
2. enotno matično številko občana (v nadaljnjem besedilu: EMŠO),
3. datum, kraj in država rojstva,
4. ime visokošolskega zavoda, na katerem je študij zaključil,
5. ime zaključenega študijskega programa oziroma smeri,
6. pridobljen strokovni, znanstveni ali umetniški naslov,
7. številko diplome,
8. datum zaključka študija,
9. datum in kraj izdaje diplome,

10. diplomsko listino in

11. prilogo k diplomi.

(7) Repozitorij iz prejšnjega odstavka ni javna evidenca.

(8) Osebni podatki iz šestega odstavka tega člena se zbirajo, obdelujejo, shranjujejo in posredujejo za namene dokazovanja pridobljene visokošolske izobrazbe na akreditiranih visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji. Podatki iz tega odstavka se hranijo trajno.

(9) Podrobnejše določbe glede vsebine in vodenja repozitorija določi minister s predpisom iz trinajstega odstavka 168. člena tega zakona.

(1) Študijski programi za pridobitev izobrazbe se razvrščajo v tri stopnje:

1. prva stopnja:

• visokošolski strokovni študijski programi,
• univerzitetni študijski programi;

2. druga stopnja:

• magistrski študijski programi,
• enoviti magistrski študijski programi;

3. tretja stopnja:

• doktorski študijski programi.

(2) Študijski programi prve stopnje so dodiplomski študijski programi, študijski programi druge in tretje stopnje pa podiplomski študijski programi.

(3) Visokošolski strokovni študijski programi študentom omogočajo pridobitev strokovnega znanja in usposobljenost za uporabo aplikativnih znanstvenih metod oziroma umetniških pristopov pri reševanju zahtevnih strokovnih in delovnih problemov, razvijanje zmožnosti za sporazumevanje v stroki in med strokami, strokovno kritičnost in odgovornost, iniciativnost in samostojnost pri odločanju in vodenju. Obvezen sestavni del teh študijskih programov je praktično izobraževanje v delovnem okolju.

(4) Univerzitetni študijski programi študentom omogočajo pridobitev strokovnega znanja s študijem teoretičnih in metodoloških konceptov, usposobljenost za prenos in uporabo teoretičnega znanja v prakso in reševanje strokovnih in delovnih problemov, zlasti z iskanjem novih virov znanja in uporabo znanstvenih metod oziroma umetniških pristopov, razvijanje zmožnosti za sporazumevanje v stroki in med strokami, strokovno kritičnost in odgovornost, iniciativnost in samostojnost pri odločanju in vodenju zahtevnega dela. Sestavni del teh programov je lahko praktično izobraževanje v delovnem okolju ali sodelovanje pri raziskovalnem delu.

(5) Magistrski študijski programi študentom omogočajo poglabljanje znanja na strokovnih področjih, usposabljajo za iskanje novih virov znanja na strokovnem, znanstvenem in umetniškem področju, za uporabo znanstvenoraziskovalnih metod oziroma umetniških pristopov v širšem spektru problemov in v novih ali spremenjenih okoliščinah, za prevzemanje odgovornosti za vodenje najzahtevnejših delovnih sistemov ter za razvijanje kritične refleksije, socialnih in komunikacijskih zmožnosti za vodenje skupinskega dela. Obvezen sestavni del teh programov so projektne naloge v delovnem okolju oziroma temeljne, aplikativne, razvojne ali umetniške raziskovalne naloge.

(6) Enoviti magistrski študijski programi omogočajo študentom pridobitev in poglabljanje strokovnega znanja in usposobljenosti iz četrtega in petega odstavka tega člena. Glede razpisa za vpis, pogojev za vpis, meril za izbiro ob omejitvi vpisa in prehodov med študijskimi programi se zanje uporabljajo določbe zakona za univerzitetne študijske programe prve stopnje.

(7) Enoviti magistrski študijski programi se lahko oblikujejo, če izobražujejo za regulirani poklic.

(8) Doktorski študijski programi študentom omogočajo poglobljeno razumevanje teoretskih in metodoloških konceptov ter usposobljenost za samostojno razvijanje novega znanja in reševanje najzahtevnejših problemov s preizkušanjem in izboljševanjem znanih ter odkrivanjem novih rešitev, za vodenje najzahtevnejših delovnih sistemov in znanstvenoraziskovalnih projektov s širokega strokovnega, znanstvenega oziroma umetniškega področja in razvijanje kritične refleksije. Obvezen sestavni del teh programov so tudi temeljne, aplikativne ali umetniške raziskovalne naloge.

(9) Cilji in izhodišča za oblikovanje študijskih programov se podrobneje določijo v nacionalnem ogrodju kvalifikacij.

(1) Študijski programi za izpopolnjevanje so oblika vseživljenjskega učenja in so namenjeni predvsem za izpopolnjevanje, dopolnjevanje, poglabljanje in posodabljanje znanja.

(2) Visokošolski zavodi lahko poleg programov iz prejšnjega odstavka organizirajo tudi različne oblike neformalnega učenja, na primer tečaje, poletne šole, programe usposabljanja in podobno, če to ne ovira izvajanja študijskih programov za pridobitev izobrazbe.

(1) Krajša izobraževanja in usposabljanja za pridobitev mikrodokazila so namenjena pridobitvi specifičnih znanj, spretnosti in kompetenc, ki ustrezajo družbenim, osebnim, kulturnim potrebam ali potrebam trga dela, temeljijo na zagotavljanju kakovosti v skladu z dogovorjenimi standardi v ustreznem sektorju ali na ustreznem področju dejavnosti za visoko šolstvo in so ovrednotena z ECTS. Kdor opravi vse obveznosti po krajšem izobraževanju in usposabljanju, pridobi mikrodokazilo.

(2) Vsebino krajšega izobraževanja in usposabljanja za pridobitev mikrodokazila sprejme senat univerze na predlog pristojnega organa članice univerze oziroma senat samostojnega visokošolskega zavoda. Visokošolski zavod določi interni postopek oblikovanja, potrjevanja in izvajanja krajših izobraževanj in usposabljanj za pridobitev mikrodokazila, z upoštevanjem internih in nacionalnih okvirov sistema zagotavljanja kakovosti v visokem šolstvu. Visokošolski zavod mora imeti vzpostavljen sistem samoevalvacije izvajanja, sestave, vsebine, spreminjanja in ukinjanja krajših izobraževanj in usposabljanj za pridobitev mikrodokazil v okviru samoevalvacije izobraževalne dejavnosti.

(3) Postopki izvajanja in evalvacije krajših izobraževanj in usposabljanj za pridobitev mikrodokazil se preverjajo vzorčno ob rednih postopkih podaljšanja akreditacije visokošolskega zavoda, ki jih izvaja NAKVIS.

(4) Krajša izobraževanja in usposabljanja za pridobitev mikrodokazila obsegajo od 1 do največ 9 ECTS.

(5) Obvezne sestavine krajšega izobraževanja in usposabljanja za pridobitev mikrodokazila so:

1. naziv krajšega izobraževanja in usposabljanja,
2. študijsko področje po KLASIUS in razvrstitev v SOK,
3. opredelitev ciljev, kompetenc in učnih izidov,
4. kreditno ovrednotene učne obveznosti po ECTS z opredeljenimi metodami in oblikami dela v učnih dejavnostih,
5. pogoji za vpis,
6. načini ocenjevanja,
7. pogoji za pridobitev mikrodokazila,
8. način zagotavljanja kakovosti, na kateri temelji mikrodokazilo.

(6) Obvezne sestavine javne listine mikrodokazilo so:

1. podatki o udeležencu (ime, priimek ter datum, kraj in država rojstva),
2. naziv krajšega izobraževanja in usposabljanja za pridobitev mikrodokazila,
3. država izdajatelja,
4. naziv in sedež visokošolskega zavoda, ki je podelil mikrodokazilo,
5. ime, priimek in podpis odgovorne osebe visokošolskega zavoda,
6. zaporedna številka mikrodokazila,
7. datum in kraj izdaje,
8. učni izidi,
9. obremenitev, potrebna za dosego učnih izidov (v ECTS),
10. raven (EOK, EOVK in SOK),
11. načini ocenjevanja,
12. način zagotavljanja kakovosti, na katerem temelji krajše izobraževanje in usposabljanje za pridobitev mikrodokazila.

(7) Krajša izobraževanja in usposabljanja za pridobitev mikrodokazil ne pomenijo izvajanja študijskih programov po tem zakonu oziroma opravljanja z njimi določenih študijskih obveznosti.

(1) Skupni študijski program je študijski program za pridobitev izobrazbe, ki ga visokošolski zavod izvaja skupaj z enim ali več visokošolskimi zavodi iz Republike Slovenije (slovenski skupni študijski program) ali iz tujine (mednarodni skupni študijski program).

(2) Za akreditacijo slovenskega skupnega študijskega programa se poleg določb tega zakona upoštevajo merila za oblikovanje in sprejemanje skupnih študijskih programov, ki jih sprejme NAKVIS. Merila iz prejšnjega stavka mora upoštevati tudi univerza pri sprejetju skupnega študijskega programa z javno veljavnostjo, ki ga sprejme sama. Za akreditacijo mednarodnega skupnega študijskega programa se uporabljajo določbe 79. člena tega zakona.

(3) Kdor opravi vse obveznosti po skupnem študijskem programu za pridobitev izobrazbe, dobi skupno diplomo, ki je javna listina. Vsebino in obliko skupne diplome ter Priloge k diplomi določijo sodelujoči visokošolski zavodi. Ti se lahko dogovorijo, da namesto skupne diplome podelijo vsak svojo diplomo.

(4) Skupni študijski programi morajo biti pred začetkom izvajanja vpisani v eVŠ in javno objavljeni pred sprejetjem razpisa za vpis.

(1) Visokošolsko transnacionalno izobraževanje po tem zakonu so vse oblike in načini visokošolskega izobraževanja, pri katerem se javnoveljavni študijski program v celoti ali njegovi posamezni deli izvajajo v drugi državi, kot je sedež nosilca visokošolskega študijskega programa.

(2) Visokošolsko transnacionalno izobraževanje v Republiki Sloveniji se lahko izvaja ali organizira na podlagi pogodbe med visokošolskim zavodom, ki je akreditiran v Republiki Sloveniji, in tujim visokošolskim zavodom, ki izvaja javnoveljavne študijske programe in izdaja javne listine v državi, kjer je ustanovljen.

(3) Visokošolsko transnacionalno izobraževanje lahko v Republiki Sloveniji izvaja tudi tuji visokošolski zavod ali druga tuja institucija, če pristojni organi države, kjer je sedež nosilca visokošolskega študijskega programa, priznavajo, da za primer transnacionalno izvajanega visokošolskega študijskega programa nosilec tega programa in program spadata v njihov visokošolski sistem, kar pred začetkom izvajanja transnacionalnega izobraževanja ugotovi NAKVIS.

(4) Listina o zaključenem visokošolskem transnacionalnem izobraževanju, ki se v Republiki Sloveniji izvaja kot del tujega visokošolskega sistema, se šteje kot tuja listina in je predmet postopka, ki ureja vrednotenje oziroma priznavanje izobraževanja v Republiki Sloveniji.

(5) Visokošolski zavodi, akreditirani v Republiki Sloveniji v skladu s tem zakonom, lahko izvajajo visokošolsko transnacionalno izobraževanje v tujini na podlagi pogodbe z ustreznim visokošolskim zavodom v tujini in podeljujejo slovensko javno listino.

(6) Podrobnejše pogoje, načine in oblike visokošolskega transnacionalnega izobraževanja, obvezne sestavine pogodbe za izvajanje takega izobraževanja iz drugega in petega odstavka tega člena, način ugotavljanja izpolnjevanja pogojev iz tretjega odstavka tega člena in postopek vpisa pogodbe v javno evidenco določi NAKVIS.

(7) Izvajalec visokošolskega transnacionalnega izobraževanja mora prenehati izvajati študijski program ali del študijskega programa, če mu akreditacija v državi, v kateri je bil akreditiran, preneha veljati. Enako velja, če akreditacija preneha izvajalcu visokošolskega transnacionalnega izobraževanja.

(1) Študijske programe po tem zakonu organizirajo in izvajajo univerze, fakultete, umetniške akademije in visoke strokovne šole. Pri izvajanju študijskih programov lahko visokošolski zavodi sodelujejo z raziskovalnimi zavodi.

(2) Ne glede na prvi stavek prejšnjega odstavka visoka strokovna šola organizira in izvaja visokošolske strokovne študijske programe in študijske programe za izpopolnjevanje. Če je z ustanovitvenim aktom določeno in v akreditacijskem postopku ugotovljeno, da ima zagotovljene ustrezne visokošolske učitelje, znanstvene delavce in visokošolske sodelavce ter izpolnjuje pogoje za opravljanje znanstvenoraziskovalnega oziroma umetniškega dela, lahko izvaja tudi magistrske študijske programe, drugače pa le v sodelovanju z univerzo, fakulteto in umetniško akademijo.

(1) Študijski programi za pridobitev izobrazbe se oblikujejo po načelih o vzpostavljanju evropskega visokošolskega prostora ob upoštevanju ESG.

(2) Študijski programi za pridobitev izobrazbe, ki izobražujejo za regulirane poklice, za katere velja vzajemno priznavanje poklicnih kvalifikacij, se oblikujejo tudi v skladu s predpisi, ki urejajo priznavanje poklicnih kvalifikacij.

(3) Študijski programi za pridobitev izobrazbe prve in druge stopnje imajo naslednje obvezne sestavine:

1. splošne podatke o programu (ime, stopnja, vrsta, trajanje, členitev in podatek o tem, ali gre za enopredmetni, dvopredmetni, pedagoški ali nepedagoški študijski program ali smer in skupni študijski program),
2. opredelitev temeljnih ciljev programa, splošnih in predmetno specifičnih kompetenc ali učnih izidov, ki se s programom pridobijo,
3. predmetnik s kreditnim ovrednotenjem študijskih obveznosti po ECTS in opredelitvijo deleža izbirnosti v programu,
4. pogoje za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa,
5. merila za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program,
6. načine ocenjevanja,
7. pogoje za napredovanje po programu,
8. pogoje in merila za prehajanje med programi,
9. način izvajanja študija,
10. obliko izvajanja študija,
11. jezik izvajanja študija,
12. pogoje za dokončanje študija,
13. pogoje za dokončanje posameznih delov programa, če jih program vsebuje,
14. študijsko področje študijskega programa po klasifikaciji KLASIUS in znanstvenoraziskovalno disciplino po klasifikaciji Frascati,
15. razvrstitev v nacionalno ogrodje kvalifikacij, evropsko ogrodje visokošolskih klasifikacij in evropsko ogrodje kvalifikacij,
16. strokovni naslov, tvorjen v skladu z zakonom.

(4) Študijski programi prve in druge stopnje, pri katerih se strokovni naslovi na ravni smeri tvorijo v skladu z zakonom, ki ureja strokovne naslove, vsebujejo bistvene sestavine iz prejšnjega odstavka tudi na ravni smeri.

(5) Doktorski študijski programi so podlaga za pripravo študijskega in raziskovalnega programa posameznega študenta. V doktorskem študijskem programu se smiselno opredelijo obvezne sestavine iz prejšnjega odstavka, razen sestavin iz 6., 9., 13. in 16. točke. Te se v programu opredelijo, če je tako določeno s statutom visokošolskega zavoda. S predmetnikom se določijo vsebinska področja in kreditno ovrednotene obveznosti, ki se lahko razporejajo v študijski in raziskovalni program posameznega študenta (skupinske oblike študijskega dela, skupinsko ali individualno raziskovalno delo). Organizirane oblike študija po doktorskem študijskem programu obsegajo najmanj 60 kreditnih točk. Z doktorskim študijskim programom se določi tudi znanstveni ali umetniški naslov, tvorjen v skladu z zakonom.

(6) Študijski programi za pridobitev izobrazbe imajo lahko tudi druge sestavine, določene s statutom visokošolskega zavoda.

(1) Obvezne sestavine študijskih programov za izpopolnjevanje so:

1. splošni podatki o programu (ime, vrsta in trajanje),
2. opredelitev temeljnih ciljev programa oziroma splošnih in predmetno specifičnih kompetenc, ki se s programom pridobijo,
3. predmetnik s kreditnim ovrednotenjem študijskih obveznosti po ECTS in opredelitvijo deleža izbirnosti v programu,
4. pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa,
5. merila za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program,
6. načini ocenjevanja,
7. način izvajanja študija,
8. pogoji za dokončanje študija,
9. študijsko področje študijskega programa po klasifikaciji KLASIUS in znanstvenoraziskovalna disciplina po klasifikaciji Frascati,
10. razvrstitev v nacionalno ogrodje kvalifikacij, evropsko ogrodje visokošolskih klasifikacij in evropsko ogrodje kvalifikacij.

(2) Študijski programi za izpopolnjevanje imajo lahko tudi druge sestavine, določene s statutom visokošolskega zavoda.

(1) Študijske obveznosti se v študijskih programih ovrednotijo s kreditnimi točkami po ECTS. Posamezni letnik študijskega programa obsega 60 kreditnih točk.

(2) Visokošolski strokovni študijski programi in univerzitetni študijski programi obsegajo 180 ali 240 kreditnih točk in trajajo tri ali štiri leta.

(3) Magistrski študijski programi obsegajo 60 ali 120 kreditnih točk in trajajo eno ali dve leti, vendar tako, da skupaj s študijskim programom prve stopnje trajajo pet let in obsegajo 300 kreditnih točk.

(4) Enoviti magistrski študijski programi obsegajo 300 kreditnih točk in trajajo pet let, ali – če tako določajo direktive Evropske unije – obsegajo 360 kreditnih točk in trajajo šest let.

(5) Doktorski študijski programi obsegajo 180 ali 240 kreditnih točk in trajajo tri ali štiri leta.

(6) Študijski programi za izpopolnjevanje obsegajo najmanj 10 in največ 60 kreditnih točk.

(7) Trajanje študija po študijskih programih, ki izobražujejo za poklice, urejene z direktivami Evropske unije, mora biti usklajeno s temi direktivami.

(1) Študijsko leto traja od 1. oktobra do 30. septembra.

(2) Študijski programi prve stopnje obsegajo najmanj 20 in največ 30 ur predavanj, seminarjev in vaj tedensko in 30 tednov letno. Če študijski program vsebuje praktično usposabljanje, skupna obremenitev študenta ne sme preseči 40 ur na teden in 42 tednov letno.

(3) Redni študij pomeni izvajanje posameznega letnika študijskega programa v enem študijskem letu.

(4) Če narava študija na prvi stopnji, ne glede na določbe iz drugega odstavka tega člena, ter drugi in tretji stopnji to omogoča, se s študijskim programom lahko prilagodita organizacija in časovna razporeditev predavanj, seminarjev in vaj možnostim študentov (časovno prilagojen študij), pri čemer se akreditiran študijski program oziroma študijski program z javno veljavnostjo, ki ga sprejme univerza sama, izvede v polnem akreditiranem oziroma sprejetem obsegu. Prilagoditev iz prejšnjega stavka ne glede na določbe 51. člena tega zakona omogoča dokončanje študijskega programa v daljšem času, pri čemer se posamezni letnik takega študijskega programa izvaja največ dve študijski leti in ne manj kot eno študijsko leto ter se opravi na način in po postopku, kot sta določena s statutom.

(5) Prilagoditev študija iz prejšnjega odstavka ni mogoča za enovite magistrske študijske programe.

(6) Na način in po postopku, kot sta določena s statutom, se lahko s študijskim programom prilagodita organizacija in časovna razporeditev predavanj, seminarjev in vaj na umetniških študijskih programih.

(1) V študij po univerzitetnem študijskem programu in po enovitem magistrskem študijskem programu se lahko vpiše, kdor je opravil splošno maturo ali kdor je opravil poklicno maturo iz petih predmetov po ustreznem programu za pridobitev srednje strokovne izobrazbe z ustreznega strokovnega področja. Nabor strokovnih področij določi visokošolski zavod sam.

(2) V študij po visokošolskem strokovnem študijskem programu se lahko vpiše, kdor je opravil poklicno maturo, lahko pa tudi, kdor je opravil splošno maturo.

(3) S študijskim programom se lahko kot pogoj za vpis določijo tudi posebne nadarjenosti, psihofizične sposobnosti oziroma sprejemni izpiti.

(4) Visokošolski zavod lahko kot pogoj za vpis v študijski program iz prvega odstavka tega člena določi enega ali dva izbirna predmeta splošne mature ali ustrezna predhodna znanja.

(5) Visokošolski zavod lahko kot pogoj za vpis v študijski program iz drugega odstavka tega člena določi tudi ustrezna predhodna znanja.

(6) Umetniška akademija lahko s svojim študijskim programom določi, da se v študij vpiše tudi, kdor ne izpolnjuje pogojev iz prvega, drugega, četrtega ali petega odstavka tega člena, izkazuje pa izjemno umetniško nadarjenost.

(1) V magistrski študijski program se lahko vpiše, kdor je končal:

• študijski program prve stopnje z ustreznih strokovnih področij, kot jih s študijskim programom določi visokošolski zavod;
• študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij; s študijskim programom se lahko določijo tudi dodatne obveznosti, ki obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk, kandidati pa jih lahko opravijo med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program;
• enoviti magistrski študijski program z ustreznega strokovnega področja, ki ga visokošolski zavod določi z magistrskim študijskim programom.

(2) V magistrski študijski program, ki obsega 60 ECTS, se lahko ob izpolnjevanju pogojev iz prve ali druge alineje prejšnjega odstavka vpiše tudi, kdor je končal študijski program prve stopnje, v katerem je dosegel 180 ECTS, če je pred vpisom opravil dodatne študijske obveznosti v obsegu 60 ECTS, kot so določene s študijskim programom, v katerega se vpisuje.

(3) Z magistrskim študijskim programom se lahko kot pogoj za vpis določijo tudi posebne nadarjenosti oziroma psihofizične sposobnosti, ustrezne delovne izkušnje oziroma ustrezna predhodna znanja.

(4) V doktorski študijski program se lahko vpiše, kdor je končal študijski program druge stopnje. Visokošolski zavod lahko z doktorskim študijskim programom določi tudi dodatne pogoje za vpis, vključno z izobraževalnim področjem študijskega programa druge stopnje.

Pogoje za vpis iz 53. in 54. člena tega zakona izpolnjuje tudi, kdor je končal primerljivo izobraževanje v tujini.

(1) Prehod med študijskimi programi za pridobitev izobrazbe pomeni vpis v drugi ali višji letnik študijskega programa ali smeri na isti stopnji, pri čemer je bil kandidat predhodno vpisan v drug študijski program v visokem šolstvu ali je zaključil višješolski strokovni študijski program.

(2) Pogoje za prehod v višji letnik študijskega programa za pridobitev izobrazbe določi visokošolski zavod.

(3) Kandidat mora izpolnjevati pogoje za vpis v študijski program za pridobitev izobrazbe, v katerega prehaja.

(1) Vpis v študijske programe z javno veljavnostjo se opravi na podlagi javnega razpisa najpozneje do 30. septembra, iz upravičenih razlogov, ki jih določi pristojni organ visokošolskega zavoda, pa najpozneje do 30. oktobra, če tako na podlagi prošnje kandidata odloči pristojni organ visokošolskega zavoda. Za študenta, ki se po prvem vpisu v prvi letnik študijskega programa izpiše do 15. oktobra v študijskem letu, v katerem se je vpisal, se šteje, da se v ta študijski program ni vpisal.

(2) Razpis za vpis obsega:

1. ime visokošolskega zavoda in njegov naslov,
2. ime študijskega programa,
3. kraj izvajanja študijskega programa,
4. trajanje študija,
5. pogoje za vpis in merila za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa,
6. predvideno število prostih vpisnih mest,
7. postopke in roke za prijavo na razpis in za izvedbo vpisa,
8. druga podrobnejša navodila in informacije, pomembne za izbiro študija.

(3) Vsi kandidati morajo oddati elektronsko prijavo za vpis prek spletnega portala eVŠ.

(4) Visokošolski zavodi razpise za vpis v dodiplomske študijske programe objavijo najmanj šest mesecev pred začetkom novega študijskega leta. Razpis za vpis v dodiplomske študijske programe in enovite magistrske študijske programe, ki jih izvajajo javne univerze in koncesionirani visokošolski zavodi, je skupen in ga ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, objavi na spletnem portalu eVŠ.

(5) Razpisi za vpis v podiplomske študijske programe se objavijo najmanj šest mesecev pred začetkom novega študijskega leta.

(6) Podrobnejše določbe o izvedbi razpisa za vpis predpiše minister.

(7) Visokošolski zavodi vročajo oziroma posredujejo kandidatom v seznanitev dokumente in obvestila v zvezi z razpisom za vpis z odložitvijo dokumenta oziroma obvestila v spletni portal eVŠ.

(8) Visokošolski zavod o vložitvi dokumenta oziroma obvestila iz prejšnjega odstavka preko portala eVŠ obvesti kandidata o prejemu dokumenta oziroma obvestila. Informativno sporočilo o elektronsko odloženem dokumentu oziroma obvestilu pošlje kandidatu na elektronski naslov, ki ga je sporočil ob prijavi, in na številko mobilnega telefona, če jo je sporočil ob prijavi za vpis preko portala eVŠ.

(9) Ob osebni vročitvi odločbe in drugega dokumenta preko portala eVŠ, od vročitve katerih začne teči rok, kandidat elektronsko potrdi elektronsko vročilnico. Dan elektronske potrditve elektronske vročilnice iz prejšnjega stavka šteje za dan vročitve dokumenta. Če kandidat dokumenta ne prevzame v petih dneh od dneva prejema informativnega sporočila o elektronsko odloženem dokumentu na portalu eVŠ, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka.

10. Ostale dokumente oziroma obvestila prevzame kandidat s spletnega portala eVŠ v elektronski obliki po predhodni avtentikaciji. Šteje se, da je bil kandidat seznanjen z vsebino dokumenta oziroma obvestila z vpisom v spletni portal eVŠ.
11. Elektronska vročilnica iz devetega odstavka tega člena vsebuje naslednje podatke:

• številko dokumenta,
• navedbo prejemnika (kandidata),
• naslov prejemnika (kandidata) in
• datum in uro vročitve.

12. Kandidat vloži pritožbo zoper odločitev visokošolskega zavoda preko spletnega portala eVŠ.

(1) Visokošolski zavod lahko omeji vpis v študijske programe, ki se izvajajo v okviru javne službe, če število prijav za vpis bistveno presega število razpisanih mest oziroma njegove zmogljivosti (kadrovske, prostorske, infrastrukturne in druge).

(2) Pri izbiri kandidatov za vpis v visokošolske strokovne, univerzitetne in enovite magistrske študijske programe se upoštevata uspeh, dosežen pri splošni maturi oziroma poklicni maturi, ter učni uspeh, dosežen v tretjem in četrtem letniku srednje šole, lahko pa tudi uspeh pri posameznih, s študijskim programom določenih predmetih splošne mature oziroma poklicne mature ter pri posameznih predmetih iz tretjega in četrtega letnika srednje šole ali uspeh pri sprejemnem izpitu oziroma preizkusu nadarjenosti.

(3) Pri izbiri kandidatov za vpis v magistrske študijske programe se upošteva uspeh pri študiju prve stopnje (povprečna ocena in ocena diplomskega dela), lahko pa tudi uspeh pri posameznih, s študijskim programom določenih predmetih oziroma predmetnih področjih prve stopnje oziroma pri izbirnem izpitu, določenem s študijskim programom.

(4) Pri izbiri kandidatov iz drugega in tretjega odstavka se lahko upošteva tudi uspeh preizkusa posebne nadarjenosti, psihofizičnih sposobnosti oziroma sprejemnega izpita iz tretjega odstavka 53. člena oziroma tretjega odstavka 54. člena tega zakona.

(5) Izbiro kandidatov za vpis v doktorske študijske programe določi visokošolski zavod z doktorskim študijskim programom.

(6) Če je v izbirnem postopku na zadnjem mestu več kandidatov z istim številom doseženih točk, lahko visokošolski zavod opravi izbor med njimi na podlagi meril, določenih s študijskim programom.

(1) Visokošolski zavodi organizirajo in izvajajo znanstvenoraziskovalno oziroma umetniško delo ter skrbijo za razvoj strok.

(2) Visokošolski zavodi, ki opravljajo javno službo, izvajajo znanstvenoraziskovalno in umetniško delo v skladu s programom, ki ga sprejme in objavi senat visokošolskega zavoda po postopku, določenem za sprejetje in objavo študijskih programov.

(3) Visokošolski zavodi izvajajo temeljno-raziskovalne, aplikativno-raziskovalne ter razvojne in druge projekte v skladu z zakonom, ki ureja raziskovalno dejavnost, ter opravljajo svetovalne in druge storitve.

(4) Visokošolski zavodi se pri izvajanju dejavnosti iz tega člena lahko povezujejo z raziskovalnimi zavodi in zainteresirano javnostjo v skladu s tem zakonom, akti o ustanovitvi visokošolskih zavodov in njihovih statutov.

(1) V nacionalnem programu visokega šolstva se:

• opredelijo cilji visokega šolstva,
• določijo študijska, znanstvenoraziskovalna in umetniška področja nacionalnega pomena,
• opredelijo dejavnosti, potrebne za razvoj in učinkovito delo v visokem šolstvu,
• določijo standardi za opravljanje visokošolske dejavnosti,
• določi okvirni obseg potrebnih sredstev za njegovo izvedbo.

(2) Nacionalni program visokega šolstva in nacionalni program raziskovalne dejavnosti morata biti pri opredeljevanju raziskovalnih področij usklajena.

(1) Nacionalni program visokega šolstva sprejme Državni zbor.

(2) Predlog nacionalnega programa visokega šolstva oblikuje vlada na podlagi strokovnih izhodišč, ki jih pripravi Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo v sodelovanju z Razvojnim svetom Republike Slovenije.