(1) Učni jezik na visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji je slovenščina. Študent v Republiki Sloveniji ima pravico, da se na visokošolskih zavodih izobražuje in izpopolnjuje v slovenščini.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko visokošolski zavod v Republiki Sloveniji v tujem jeziku izvaja:

1. študijske programe tujih jezikov in književnosti,
2. študijske programe, če jih izvaja tuj visokošolski zavod v skladu z drugim oziroma tretjim odstavkom 47. člena tega zakona,
3. skupne študijske programe s tujimi visokošolskimi zavodi,
4. dele študijskih programov, ki jih izvajajo gostujoči visokošolski učitelji iz tujine ali če je vanje vpisano večje število tujih študentov,
5. dele študijskih programov, ki so namenjeni mednarodni izmenjavi študentov,
6. študijske programe in dele študijskih programov, če se na visokošolskem zavodu hkrati izvajajo tudi v slovenščini.

(3) Če je študijski program ali del študijskega programa akreditiran za izvajanje v tujem jeziku, morajo biti te iste vsebine akreditirane za izvajanje v slovenščini in se tudi izvajati v slovenščini. Določbe tega odstavka veljajo tudi za študijski program z javno veljavnostjo, ki ga je sprejela univerza sama.

(4) Visokošolski zavod s statutom podrobneje opredeli področja, pogoje in način izvajanja študijskih programov in delov študijskih programov v tujem jeziku.

(5) Visokošolski zavodi skrbijo za razvoj slovenščine kot strokovnega oziroma znanstvenega jezika tako, da z izdelano strategijo rabe slovenščine vzpodbujajo njegovo rabo pri objavljanju znanstvenih, strokovnih in poljudno znanstvenih del, objavljanju preglednih znanstvenih del in objavljanju terminoloških slovarjev kot samostojnih publikacij ali dodatka k drugim publikacijam. Visokošolski zavodi preverjajo uresničevanje strategije v okviru rednih samoevalvacij.

(6) Tujcem in Slovencem brez slovenskega državljanstva se omogoči učenje slovenščine.