Državljani Republike Slovenije imajo pravico do izobraževanja na visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji pod enakimi pogoji.
Slovenci brez slovenskega državljanstva se lahko na visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji izobražujejo pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije.
Slovenci brez slovenskega državljanstva po tem zakonu so potomci oseb slovenske narodnosti do tretjega kolena v ravni vrsti.
Državljani članic Evropske unije imajo pravico do izobraževanja na visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije.
Tuji državljani se, pod pogojem, da se uporablja načelo vzajemnosti, lahko izobražujejo na visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije.
Visokošolski zavodi zagotavljajo enako obravnavo ne glede na narodnost, raso ali etnično poreklo, nacionalno in socialno poreklo, spol, zdravstveno stanje, invalidnost, vero ali prepričanje, starost, spolno usmerjenost, družinsko stanje, premoženjsko stanje ali drugo osebno okoliščino.
Podrobnejše pogoje v zvezi s številom prostih vpisnih mest, plačilom šolnine, bivanjem v študentskih domovih ter drugimi pravicami in dolžnostmi študentov v skladu s tem zakonom za izobraževanje oseb iz drugega in četrtega odstavka tega člena in za tujce določi minister, pristojen za visoko šolstvo. S statutom javnega visokošolskega zavoda se za Slovence brez slovenskega državljanstva lahko določijo ugodnejši pogoji za vpis.

Vsak študent ima pravico do varnega študijskega okolja z ničelno toleranco do spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja.
Prepovedano je spolno in drugo nadlegovanje. Spolno nadlegovanje je kakršna koli oblika neželenega verbalnega, neverbalnega ali fizičnega ravnanja ali vedenja spolne narave z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe, zlasti kadar gre za ustvarjanje zastraševalnega, sovražnega, ponižujočega, sramotilnega ali žaljivega okolja. Nadlegovanje je vsako neželeno vedenje, povezano s katero koli osebno okoliščino, z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe ali ustvariti zastraševalno, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje.
Odklonitev ravnanj in vedenja iz prejšnjega odstavka s strani prizadetega študenta ne sme biti razlog za diskriminacijo pri študijskih dejavnostih ali študijskem napredovanju.
Prepovedano je trpinčenje v študijskem okolju. Trpinčenje v študijskem okolju je vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim študentom v študijskem okolju.
Študent, ki je žrtev prepovedanih ravnanj in vedenja iz tega člena, in osebe, ki mu pomagajo, ne smejo biti izpostavljene neugodnim posledicam zaradi ukrepanja proti spolnemu in drugemu nadlegovanju ter trpinčenju.
Minister, pristojen za visoko šolstvo, sprejme pravilnik, ki opredeljuje postopek obravnave zaznane kršitve.

Študent je oseba, ki se vpiše na visokošolski zavod na podlagi razpisa za vpis in se izobražuje po dodiplomskem ali podiplomskem študijskem programu.
Status študenta se izkazuje s študentsko izkaznico.
Študentska izkaznica se izda v obliki, ki jo predpiše minister, pristojen za visoko šolstvo. Študentska izkaznica se izdaja v slovenskem in angleškem jeziku. Študentska izkaznica se lahko izda tudi v digitalni obliki.
Študentska izkaznica vsebuje naslednje podatke:
– enolični identifikator študentske izkaznice,
– fotografijo študenta,
– osebno ime,
– vpisno številko študenta,
– ime in naslov visokošolskega zavoda, na katerega je vezan status študenta,
– datum izdaje in veljavnost študentske izkaznice,
– organ, pristojen za izdajo študentske izkaznice, in
– kontakt za vračilo izgubljene študentske izkaznice, kadar ta ni izdana v digitalni obliki.

Status študenta preneha:
– študentu, ki zaključi študijski program prve stopnje, z iztekom študijskega leta, v katerem je zaključil študij,
– študentu, ki zaključi študijski program druge stopnje, z iztekom študijskega leta, v katerem je zaključil študij,
– študentu, ki zaključi študijski program tretje stopnje,
– če študent ne zaključi študija na študijskem programu prve ali druge stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,
– če študent ne zaključi študija druge stopnje po enovitem magistrskem študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,
– če študent ne zaključi podiplomskega študija tretje stopnje v ustreznem, s statutom predpisanem roku,
– če se med študijem ne vpiše v naslednji letnik oziroma semester,
– če se izpiše,
– če je bil izključen.
Ne glede na četrto alineo prejšnjega odstavka študentu status preneha ob zaključku zadnjega semestra, če je v času študija ponavljal letnik ali spremenil študijski program ali smer.
V primerih iz četrte, pete in sedme alinee prvega odstavka ter drugega odstavka tega člena se študentu iz upravičenih razlogov status študenta lahko tudi podaljša, vendar največ za eno leto.
Študentke matere, ki v času študija rodijo, in študenti, ki v času študija postanejo očetje, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živorojenega rojenega otroka.
Ne glede na osmo alinejo prvega odstavka tega člena status študenta ne preneha študentu, ki se pred zaključkom študijskega leta prepiše na drug študijski program.
V primerih iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena se lahko študent po zaključku študijskega programa odpove statusu študenta.
Način in obliko zagotavljanja podatkov glede odpovedi statusa študenta iz prejšnjega odstavka določi minister, pristojen za visoko šolstvo.

Pisarna za študentske domove s soglasjem ministrstva, pristojnega za visoko šolstvo, do 1. junija objavi javni razpis za sprejem oziroma podaljšanje subvencioniranega bivanja študentov.
Javni razpis obsega:
1. ime in sedež ministrstva,
2. predmet javnega razpisa,
3. višino subvencije,
4. pogoje, ki jih morajo študenti izpolnjevati,
5. navedbo obveznosti študentov,
6. obdobje subvencioniranja,
7. način oddajanja vlog,
8. rok, v katerem bodo študenti obveščeni o izbiri,
9. okvirne sestavine pogodbe med študentskim domom in študentom,
10. predvideno število prostih mest za sprejem v posameznih študentskih domovih oziroma njihovih enotah,
11. višino cene bivanja v posameznih študentskih domovih oziroma njihovih enotah,
12. kontakt za tehnično pomoč študentom,
13. navedbo dokumentacije, ki jo mora vlagatelj predložiti, s katero dokazuje izpolnjevanje pogojev,
14. druge podatke, pomembne za odločitev o dodelitvi pravice.
Javni razpis se objavi kot javni razpis z odprtim rokom za vložitev vloge in je odprt do objave novega javnega razpisa.

Za namen izgradnje in obnove bivanjskih kapacitet za študente se poleg namenskih sredstev iz naslova dodatne koncesijske dajatve od prejemkov, izplačanih za občasna in začasna dela študentov in študentk ter dijakov in dijakinj, iz proračuna Republike Slovenije zagotovi dodatna namenska sredstva v višini sredstev, prejetih iz naslova dodatne koncesijske dajatve od prejemkov, izplačanih za občasna in začasna dela študentov in študentk ter dijakov in dijakinj v preteklem koledarskem letu. Ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, sredstva prioritetno namenja za gradnjo novih bivanjskih kapacitet za študente glede na izkazane potrebe v študijskih središčih.

Šolnina in drugi prispevki za študij po študijskih programih z javno veljavnostjo so prihodek visokošolskega zavoda in se določijo v skladu s predpisom ministra, pristojnega za visoko šolstvo. Za redni in izredni študij javni visokošolski zavodi ne smejo zaračunavati vpisnih stroškov (stroški izbirnih postopkov, vpisna dokumentacija, indeks, študentska izkaznica ipd.). Drugi prispevki za študij se študentom zaračunajo po dejanskih materialnih stroških, ki jih imajo javni visokošolski zavodi.
S predpisom iz prejšnjega odstavka se lahko določijo tudi prispevki za druge posamične storitve visokošolskega zavoda.
Državljanom Republike Slovenije in državljanom članic Evropske unije šolnine ni mogoče predpisati za izobraževanje v okviru dodiplomskih študijskih programov in podiplomskih študijskih programov druge stopnje z javno veljavnostjo, ki se izvajajo kot javna služba.
Ne glede na prejšnji odstavek se državljanom Republike Slovenije in državljanom članic Evropske unije šolnina lahko zaračuna, če imajo že doseženo izobrazbo, ki ustreza najmanj ravni izobrazbe, pridobljene po študijskem programu, v katerega so vpisani, oziroma še nimajo dosežene izobrazbe, ki ustreza najmanj ravni izobrazbe pridobljene po študijskem programu, v katerega so vpisani, in jim je prenehal status študenta v skladu z 70. členom tega zakona na prejšnjem študijskem programu.
Postopke in roke za vpis ter vpisna mesta iz prejšnjega odstavka določi minister v predpisu iz osmega odstavka 40. člena tega zakona.

Evidenco iz tega člena vodijo visokošolski zavodi in študentski domovi, ki vodijo postopke glede subvencioniranega bivanja študentov. V evidenci se vodijo naslednji podatki o študentih:
1. osebno ime,
2. enotna matična številka občana,
3. vrsta in številka osebnega dokumenta,
4. spol,
5. datum, kraj, občina in država rojstva,
6. državljanstvo,
7. o tem, ali je študent zaposlen,
8. stalno prebivališče in naslov za osebno vročanje pošte (ulica, hišna številka, kraj, poštna številka, občina, država),
9. telefon in elektronski naslov,
10. številka in datum izdaje odločbe, izdane v postopku uveljavljanja pravice do subvencioniranega bivanja,
11. številka in datum sklenitve nastanitvene pogodbe za subvencionirano bivanje oziroma aneksa k nastanitveni pogodbi za subvencionirano bivanje ter čas veljavnosti,
12. o tem, kje uveljavlja pravico do bivanja,
13. ime visokošolskega ali višješolskega zavoda, na katerega je študent vpisan,
14. ime študijskega programa, na katerega je študent vpisan,
15. kraj izvajanja študija,
16. stopnja in vrsta študijskega programa,
17. letnik študija,
18. vrsta vpisa (prvi vpis v letnik, ponavljanje letnika, zamenjava študijskega programa, nadaljevanje študija po merilih za prehode in vzporedni vpis),
19. način študija,
20. študijsko leto prvega vpisa na sedanji študijski program,
21. študijsko leto prvega vpisa na kateri koli študijski program,
22. število let koriščenja subvencioniranega bivanja in potek študija po študijskih letih študija,
23. datum vselitve in datum izselitve,
24. o prekinitvi študija,
25. o tem, ali izpolnjuje pogoj za izjemno podaljšanje subvencioniranega bivanja,
26. o uveljavljanju starševstva in podatki o drugem roditelju, s katerim biva v študentskem domu (osebno ime, enotna matična številka občana),
27. o tem, ali ima status študenta invalida s spremljevalcem,
28. o tem, ali je študent spremljevalec invalida in podatki o študentu, kateremu je spremljevalec (osebno ime, enotna matična številka občana).
Za tuje študente, ki so v Republiki Sloveniji na mednarodni izmenjavi v okviru študija in bivajo v študentskih domovih, se v evidenci iz tega člena vodijo podatki iz 1. do 6., 8., 9., 11. in 23. točke prejšnjega odstavka ter podatek o vrsti mednarodne izmenjave, to je podatek o mednarodnem programu ali sporazumu, po katerem je opravljena izmenjava.
Visokošolski zavodi in študentski domovi obdelujejo osebne podatke iz evidence tega člena za potrebe odločanja o pravici do subvencioniranega bivanja študentov oziroma podaljšanja subvencioniranega bivanja študentov in za potrebe ministrstva, pristojnega za visoko šolstvo, pri izplačevanju subvencij v skladu s 73.b členom tega zakona.
Podatki iz prvega in drugega odstavka tega člena se začnejo obdelovati z dnem vselitve, prenehajo pa se zbirati z dnem izselitve.