Dodatek za specializacijo po končanem univerzitetnem izobraževanju (prejšnja v ZSPJS; v nadaljevanju specializacija), znanstveni magisterij ali doktorat pripada javnim uslužbencem v primeru, da izobrazba, pridobljena s specializacijo, magisterijem ali doktoratom v veljavnem aktu o sistemizaciji delovnih mest ni opredeljena kot pogoj za zasedbo določenega delovnega mesta ali za pridobitev naziva, če je specializacija, magisterij oziroma doktorat pridobljen na poklicnem področju, za katerega je javni uslužbenec sklenil delovno razmerje oziroma opravlja delo.
Dodatek iz prejšnjega člena je določen v nominalnem znesku, in sicer višina dodatka za specializacijo znaša 24,32 € bruto, za znanstveni magisterij 37,84 € bruto in za doktorat 62,15 € bruto.
Dodatek iz prejšnjega člena je določen v nominalnem znesku, in sicer višina dodatka za specializacijo znaša 25,14 eurov, za znanstveni magisterij 39,11 eurov in za doktorat 64,24 eurov
Dodatki se usklajujejo na enak način kot osnovne plače.
Dodatki se med seboj izključujejo.
V primeru, da ima javni uslužbenec več naslovov iste stopnje, mu pripada samo en dodatek.

Dodatka za manj ugodne delovne pogoje sta:
1. Dodatek za izpostavljenost pri delu v kontroliranem območju ionizirajočega sevanja pripada javnemu uslužbencu, ki občasno opravlja delo v kontroliranem območju ionizirajočega sevanja. Višina dodatka znaša 1,09 1,13 euro za vsako začeto uro dela v kontroliranem območja ionizirajočega sevanja.
2. Dodatek za izpostavljenost pri delu s citostatiki pripada javnemu uslužbencu, ki občasno opravlja delo s citostatiki in kontaminiranimi odpadki. Višina dodatka znaša:
– za pripravo ali aplikacijo citostatikov ali za nego 1,09 1,13 eura za vsako začeto uro dela v teh pogojih,
– za delo z bolniki, ki imajo aplicirane diagnostične doze izotopov 1,09 1,13 eura za vsako začeto uro dela v teh pogojih,
– za sodelovanje pri diagnostičnih rtg postopkih 1,09 1,13 eura za vsako začeto uro dela v teh pogojih,
– za delo s kontaminiranimi odpadki 0,53 0,55 eura za vsako začeto uro dela v teh pogojih.
Delovna mesta, za katera se šteje, da je delavec izpostavljen ionizirajočemu sevanju ali učinku citostatikov, določi oseba javnega prava.
Dodatek pripada javnemu uslužbencu samo za čas, ko javni uslužbenec dela v manj ugodnih delovnih pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.
Dodatek javnemu uslužbencu ne pripada, v kolikor so manj ugodni delovni pogoji že upoštevani v okviru vrednotenja osnovne plače delovnega mesta. Šteje se, da so manj ugodni delovni pogoji že upoštevani, če je bil pri prevedbi osnovne plače delovnega mesta v prevedbo vključen dodatek za manj ugodne delovne pogoje.
Dodatki, katerih višina je določena v znesku, se usklajujejo z odstotkom povišanja osnovnih plač.