(1) Sodišče ali pristojni upravni organ lahko omeji opravljanje storitev informacijske družbe ponudnika storitev s sedežem v drugi državi članici, če se ukrep navezuje na opravljanje storitev na koordiniranem področju in če:
– je ukrep potreben zaradi uresničevanja ciljev zagotavljanja javnega reda, še posebno pregona kaznivih dejanj, varstva mladoletnikov, preprečevanja sovraštva zaradi rase, spola, veroizpovedi ali narodnosti, zaščite človekovega dostojanstva ali zaradi zaščite javnega zdravja, zagotavljanja javne varnosti ali varstva potrošnikov, vključno z varstvom investitorjev in
– opravljanje storitve informacijske družbe posega v katerega od ciljev, navedenih v prejšnji alinei in
– je omejitev sorazmerna s ciljem, ki se ga želi doseči.
(2) Upravni organ o nameravanem sprejetju ukrepa iz prejšnjega odstavka obvesti službo Vlade Republike Slovenije, pristojno za elektronske komunikacije (v nadaljnjem besedilu: služba) ministrstvo, pristojno za elektronske komunikacije (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo). Služba Ministrstvo o tem uradno obvesti Komisijo in državo članico, v kateri ima ponudnik storitev sedež, in zahteva sprejetje ustreznih ukrepov. Upravni organ lahko ukrep sprejme, če država članica, v kateri ima ponudnik storitve sedež, v roku, ki je običajno potreben, ni sprejela ukrepov ali če sprejeti ukrepi niso bili ustrezni.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko upravni organ iz nujnih razlogov ukrep sprejme brez predhodnega uradnega obvestila Komisije in države članice, v kateri ima ponudnik storitev sedež. V tem primeru je treba uradno obvestilo poslati takoj, ko je mogoče, skupaj z razlogi, ki opravičujejo nujnost ukrepa.
(4) Drugi in tretji odstavek tega člena se ne uporabljata, če ukrep odredi sodišče.
(5) Ukrep, s katerim se omeji opravljanje storitev informacijske družbe, je treba odpraviti ali preklicati takoj, ko zanj niso več izpolnjeni pogoji, ali na zahtevo Komisije.

(1) Služba Ministrstvo opravlja naloge organa za zvezo, naloge mednarodnega sodelovanja in obveščanja ter spodbujevalne, posvetovalne in druge naloge v skladu s tem zakonom.
(2) Služba Ministrstvo najmanj vsaka tri leta pripravi poročilo o pogodbah, ki jih ni mogoče skleniti v elektronski obliki, in razlogih za to ter o tem obvesti Državni zbor Republike Slovenije in Komisijo.
(3) Služba Ministrstvo določi enega ali več organov za zvezo in sporoči njihove kontaktne podatke državam članicam in Komisiji. Organ za zvezo sodeluje z organi za zvezo drugih držav članic in Komisijo. Biti mora dostopen z elektronskimi sredstvi. Organ za zvezo:
– zagotavlja splošne informacije o pogodbenih pravicah in obveznostih ter o mehanizmih za pritožbo in za pravna sredstva, ki so na voljo v sporih, vključno s praktičnimi vidiki uporabe teh mehanizmov;
– zagotavlja vse potrebne informacije glede organov, združenj ali organizacij, zadolženih za dajanje nadaljnjih informacij ali praktične pomoči, in
– zagotavlja pomoč in podatke, ki jih zahtevajo druge države članice ali Komisija, tudi z uporabo elektronskih sredstev.
(4) Služba Ministrstvo v okviru svojih nalog posebej spodbuja izdelavo kodeksov ravnanja za trgovska, poklicna in potrošniška združenja ali organizacije, kodeksov ravnanja v zvezi z varstvom mladoletnikov, varstvom pravic invalidov in varstvom človekovega dostojanstva ter spremlja njihovo izvajanje. Ministrstvo zagotavlja dostopnost kodeksov ravnanja v elektronski obliki v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, spremlja njihov vpliv na prakso, navade ali običaje v zvezi z elektronskim poslovanjem in obvešča Komisijo o pripravi osnutkov kodeksov ravnanja.
(5) Služba Ministrstvo o pravnomočnih sodnih in upravnih odločbah, o odločitvah arbitraž, pristojnih za izvensodno reševanje sporov, ter o praksi, običajih in navadah v zvezi z elektronskim poslovanjem in storitvami informacijske družbe sproti obvešča Komisijo ter jih objavi na svojih spletnih straneh v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.

(1) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega zakona opravlja inšpektorica ali inšpektor (v nadaljnjem besedilu inšpektor), pristojen za trg.
(2) Inšpektor pošlje pravnomočne odločbe, izdane v postopku nadzora nad izvajanjem tega zakona službi ministrstvu.

(1) Kdor meni, da ponudnik storitev krši katero njegovo pravico, lahko zahteva sodno varstvo pred pristojnim sodiščem v skladu z zakonom.
(2) Sodišče pravnomočne odločbe v sporih iz prejšnjega odstavka pošlje službi ministrstvu.

(1) Ponudnik storitve informacijske družbe in prejemnik storitve se za reševanje medsebojnih sporov lahko dogovorita o pristojnosti arbitraže.
(2) (prenehal veljati)
(3) Arbitraža, ki odloča v sporu v zvezi z elektronskim poslovanjem, pošlje odločitve službi ministrstvu ter jo ga sproti obvešča tudi o praksi, običajih in navadah v zvezi z elektronskim poslovanjem.