(1) Ta zakon določa način in obseg elektronskega poslovanja na trgu v skladu z Direktivo 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju) (UL L št. 178 z dne 17. 7. 2000, str. 1).

(2) Zakon zlasti ureja vprašanja storitev informacijske družbe kot gospodarskih dejavnosti, ki potekajo po internetu in so stalno dostopne. Pri tem zlasti ureja vprašanja glede sedeža ponudnikov storitev informacijske družbe, komercialnih sporočil, elektronskih pogodb, odgovornosti posrednikov, kodeksov ravnanja na področju storitev informacijske družbe, izvensodnega reševanja sporov, sodnega varstva in sodelovanja med državami članicami.

(3) Pri vprašanjih elektronskega poslovanja, ki niso urejena s tem zakonom, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja elektronsko poslovanje in elektronski podpis.

(1) Ta zakon se ne uporablja za:

1. področje obdavčitve,
2. vprašanja, povezana z dogovori in ravnanjem, urejenimi s kartelnim pravom,
3. vprašanja, povezana s storitvami informacijske družbe v zvezi z varstvom osebnih podatkov, za katere se uporablja zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov ali zakon, ki ureja elektronske komunikacije in
4. naslednje dejavnosti storitev informacijske družbe:

• dejavnosti notarjev ali podobnih poklicev, če so v neposredni in posebni zvezi z izvajanjem javnih pooblastil,
• zastopanje strank in varovanje njihovih interesov na sodišču,
• dejavnosti igralništva, pri katerih gre za vložke denarne vrednosti v igrah na srečo, vključno z loterijami in transakcijami v zvezi s stavami.

(2) Ta zakon se ne uporablja za ukrepe, namenjene spodbujanju kulturne in jezikovne raznolikosti ter zagotavljanju zaščite pluralizma.

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

1. »država članica« je država pogodbenica Sporazuma o ustanovitvi Evropskega gospodarskega prostora (UL L št. 1 z dne 3. januarja 1994, str. 3), z vsemi spremembami;
2. »komercialno sporočilo« je vsaka oblika sporočila, namenjena neposredni ali posredni promociji blaga, storitev ali podobe podjetja, organizacije ali osebe, ki opravlja trgovsko, industrijsko ali obrtno dejavnost ali regulirani poklic, pri čemer podatki, ki omogočajo neposreden dostop do dejavnosti podjetja, organizacije ali osebe, predvsem ime domene ali elektronski naslov in sporočila v zvezi z blagom, storitvami ali podobo podjetja, organizacije ali osebe, ki se zagotavljajo neodvisno in brez finančnega nadomestila, sami po sebi še niso komercialno sporočilo;
3. »komisija« je Komisija v skladu s Pogodbo o Evropski uniji (UL C 325 z dne 24. decembra 2002 UL, prečiščeno besedilo), Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti (UL C 325 z dne 24. decembra 2002 UL, prečiščeno besedilo) in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (UL C 325 z dne 24. decembra 2002 UL prečiščeno besedilo), z vsemi spremembami;
4. »koordinirano področje« so zahteve, določene v pravnih sistemih držav članic za ponudnike storitev informacijske družbe ali storitve informacijske družbe, ne glede na to ali so splošne narave ali posebej določene; pri tem gre za zahteve, povezane z začetkom opravljanja teh storitev, na primer za zahteve glede kvalifikacij, dovoljenj in priglasitev ali zahteve, povezane z izvajanjem dejavnosti storitev informacijske družbe, na primer zahteve glede obnašanja ponudnika storitev in glede kakovosti ali vsebine storitve, vključno z zahtevami za oglaševanje in pogodbam ali zahtevami glede odgovornosti ponudnika storitve; ne gre pa za zahteve, povezane z blagom samim, z dobavo blaga in storitvami, ki se ne zagotavljajo elektronsko;
5. »notranji trg« je ozemlje, za katero velja Sporazum o ustanovitvi Evropskega gospodarskega prostora;
6. »ponudnik storitev ali ponudnica storitev« (v nadaljnjem besedilu: ponudnik storitev) je vsaka fizična ali pravna oseba, ki ponuja storitve informacijske družbe;
7. »ponudnik storitve s sedežem ali ponudnica storitev s sedežem« (v nadaljnjem besedilu: ponudnik storitev s sedežem) je ponudnik, ki dejansko izvaja gospodarsko dejavnost za nedoločen čas na območju, kjer ima sedež, pri čemer njegova prisotnost ter uporaba tehničnih sredstev in tehnologij, potrebnih za izvajanje dejavnosti, sami še ne pomenita ustanovitve sedeža;
8. »potrošnik ali potrošnica« (v nadaljnjem besedilu: potrošnik) je vsaka fizična oseba, ki pridobiva ali uporablja blago in storitve za namene izven njegove poklicne ali pridobitne dejavnosti;
9. »prejemnik storitve ali prejemnica storitve« (v nadaljnjem besedilu: prejemnik storitev) je vsaka fizična ali pravna oseba, ki iz poklicnih ali drugih razlogov uporablja storitev informacijske družbe, zlasti za iskanje podatkov ali omogočanje dostopa do njih;
10. »regulirani poklici« so tisti poklici oziroma poklicne dejavnosti, katerih pogoje opravljanja določa zakon ali podzakonski akt;
11. »storitev informacijske družbe« je storitev, ki se po navadi zagotavlja za plačilo, na daljavo, z elektronskimi sredstvi in na posamezno zahtevo prejemnika storitev. Pri tem "na daljavo" pomeni, da se storitev zagotavlja, ne da bi bili strani navzoči sočasno. "Z elektronskimi sredstvi" pomeni, da se storitev na začetku pošlje in v namembnem kraju sprejme z elektronsko opremo za obdelavo, vključno z digitalnim stiskanjem in za shranjevanje podatkov ter v celoti pošlje, prenese in sprejme po žici, radiu, optičnih ali drugih elektromagnetnih sredstvih. "Na posamezno zahtevo prejemnika storitev" pa pomeni, da se storitev zagotavlja s prenosom podatkov na posamezno zahtevo. Storitve informacijske družbe vključujejo zlasti prodajo blaga ali storitev, dostop do podatkov ali oglaševanje na svetovnem spletu ter dostop do komunikacijskega omrežja, prenos podatkov ali shranjevanje prejemnikovih podatkov v komunikacijskem omrežju.

(1) Za začetek opravljanja in izvajanje dejavnosti storitev informacijske družbe ni treba pridobiti predhodnega dovoljenja.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka mora ponudnik storitev pridobiti tista dovoljenja, ki se ne nanašajo posebej in izključno na storitve informacijske družbe ali jih je treba pridobiti v skladu z drugimi predpisi.

(1) Ponudnik storitev mora na svojih spletnih straneh prejemnikom storitve in pristojnim organom poleg drugih zahtev v zvezi s podatki v skladu z veljavnimi predpisi zagotavljati lahek, neposreden in stalen dostop do:

• podatkov o podjetju in sedežu ponudnika storitev,
• veljavnega elektronskega naslova za hitro in učinkovito komuniciranje,
• matične številke,
• davčne številke,
• podatkov o dovoljenjih iz drugega odstavka prejšnjega člena in pristojnih nadzornih organih,
• pri reguliranih poklicih navedbe poklicnega združenja, v katero je ponudnik včlanjen, poklicnega naziva in države, v kateri je bil podeljen naziv, ter napotila k uporabnim poklicnim pravilom v državi članici, v kateri je registrirana dejavnost, in načinom dostopa do njih.

(2) Ponudnik storitev mora dostop do podatkov iz prejšnjega odstavka omogočiti s povezavami, ki jih objavi na svoji glavni spletni strani.

(3) Ponudnik storitev mora prejemnikom storitve in pristojnim organom poleg drugih zahtev, v zvezi s podatki v skladu z veljavnimi predpisi jasno in nedvoumno označiti ceno storitve ter navesti, ali je v njej vključen davek, stroški dobave in morebitne druge dajatve.

(1) Ponudnik storitev lahko pošilja komercialna sporočila, ki so del storitev informacijske družbe, če:

• je komercialno sporočilo kot tako jasno razpoznavno,
• je nedvoumno navedena fizična ali pravna oseba, v imenu katere je komercialno sporočilo poslano,
• so jasno in nedvoumno navedeni pogoji za sprejem posebnih ponudb, ki so povezane s popusti, premijami in darili, ki morajo biti kot taki nedvoumno označeni, in
• so jasno in nedvoumno ter lahko dostopno navedeni pogoji za sodelovanje v nagradnih tekmovanjih ali igrah na srečo, ki morajo biti kot taki jasno razpoznavni.

(2) Poleg pogojev iz prejšnjega odstavka mora ponudnik storitev pri pošiljanju komercialnih sporočil, ki so del storitev informacijske družbe, upoštevati tudi pravila o soglasju prejemnika storitve skladno z zakonom, ki ureja elektronske komunikacije.

(3) Poleg pogojev iz prvega in drugega odstavka tega člena mora ponudnik storitev z reguliranim poklicem pri pošiljanju komercialnih sporočil kot dela storitve informacijske družbe, ki jo opravlja, upoštevati tudi morebitna posebna pravila reguliranega poklica v zvezi z neodvisnostjo, dostojanstvom in častjo poklica, poklicno skrivnostjo ter poštenostjo do strank in sodelavcev.

(1) Ponudnik storitev, ki sklepa pogodbe v elektronski obliki, mora pogodbena določila in splošne pogoje zagotoviti v taki obliki, da jih prejemnik storitve lahko shrani in reproducira.

(2) Ponudnik storitev mora poleg drugih zahtev v zvezi s podatki v skladu z veljavnimi predpisi pred oddajo naročila prejemnika storitve v elektronski obliki, jasno, razumljivo in nedvoumno:

• opisati tehnične postopke za sklenitev pogodbe,
• navesti, ali bo shranil besedilo pogodbe in ali bo dostopno prejemniku storitve,
• opisati tehnična sredstva za prepoznavanje in popravo napak pred oddajo naročila ter
• poleg slovenščine navesti ostale jezike, v katerih je mogoče skleniti pogodbo.

(3) Ponudnik storitev mora prejemniku storitve omogočiti uporabo ustreznih, učinkovitih in dostopnih elektronskih sredstev, s katerimi lahko prepozna in popravi napake pri vnosu pred oddajo naročila.

(4) Ponudnik storitev mora prejem naročila v elektronski obliki, takoj potrditi s potrdilom o prejemu v elektronski obliki.

(5) Naročilo in potrdilo o prejemu se štejeta za prejeti, ko je strankam, ki sta jima namenjeni, omogočen dostop do njiju.

(6) Kadar ponudnika storitev zavezujejo kodeksi ravnanja, jih mora navesti ter zagotoviti ali opisati elektronski dostop do njih.

(7) Določbe drugega, tretjega, četrtega in šestega odstavka tega člena se ne uporabljajo, če se pogodba sklene izključno z izmenjavo elektronske pošte ali s primerljivimi posamičnimi sporočili.

(8) Določbe drugega, tretjega, četrtega, petega in šestega odstavka tega člena se ne uporabljajo če se stranke, ki niso potrošniki, dogovorijo drugače.