(1) Samozaposleni v kulturi lahko z vlogo zaprosi za pridobitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost, če njegovo delo v zadnjih petih letih pomeni izjemen kulturni prispevek.
(1) Samozaposleni v kulturi lahko zaprosi za pridobitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost z vlogo na obrazcu, ki je kot Priloga VI sestavni del te uredbe, če njegovo delo v zadnjih petih letih pomeni izjemen kulturni prispevek.
(2) Pri deficitarnih poklicih lahko samozaposleni v kulturi zaprosi za pridobitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost v primeru, če njegovo delo v zadnjih petih letih pomeni prispevek k razvoju področja, ki ga zajema deficitarni poklic iz priloge II, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Pravica do plačila prispevkov za socialno varnost se podeljuje za pet let, z možnostjo ponovnih podeljevanj.
(4) Pravica do plačila prispevkov za socialno varnost samozaposlenemu v kulturi preneha po zakonu naslednji dan, ko izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine.
(5) Ne glede na tretji odstavek tega člena se samozaposlenemu v kulturi, ki je dosegel starost najmanj 55 let in mu je bila priznana pravica do plačila prispevkov iz državnega proračuna v skupnem trajanju najmanj 20 let, pri čemer se v to obdobje všteva tudi čas zaposlitve v javnih zavodih s področja kulture, prizna pravica do plačila prispevkov za socialno varnost vse do izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine.

(1) Pravica do plačila prispevkov za socialno varnost po tej uredbi se dodeli kot pomoč »de minimis« v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči »de minimis« Uredbo Komisije (EU) 2023/2831 z dne 13. decembra 2023 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 2023/2831 z dne 15. 12. 2023; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2023/2831/EU) (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013).
(2) Skupna pomoč »de minimis«, ki se odobri in izplača istemu upravičencu − enotnemu podjetju, ne sme presegati zgornje meje, 200.000 eurov 300.000 eurov, v kateremkoli obdobju treh proračunskih let ne glede na obliko in namen pomoči. Enotno podjetje je podjetje, kot je opredeljeno v 2. točki 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013 Uredbe 2023/2831/EU.
(3) Če je upravičenec za iste upravičene stroške prejel ali namerava prejeti tudi državno pomoč, skupni znesek prejete pomoči ne sme preseči zgornje meje in intenzivnosti pomoči, določene za posebne okoliščine vsakega primera v predpisih Evropske unije.

(1) Ministrstvo od prejemnika pomoči pred dodelitvijo pomoči »de minimis« pridobi:
– pisno izjavo o že prejetih pomočeh »de minimis«, vključno z navedbo, pri katerih dajalcih in v kakšnem znesku, o kandidaturi za pomoč »de minimis« in o že odobreni in še ne izplačani pomoči »de minimis«, vse v zadnjem triletnem obdobju,
– pisno izjavo o drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške,
– pisno izjavo, da z dodeljenim zneskom pomoči »de minimis« ne bo presežena zgornja meja pomoči »de minimis« in dovoljene intenzivnosti pomoči po drugih predpisih, in
– seznam vseh z njim povezanih podjetij.
(2) Ministrstvo prejemnika obvesti, da je pomoč dodeljena po pravilu de minimis v skladu z Uredbo Komisije št. 1407/2013 z Uredbo 2023/2831/EU, o višini pomoči »de minimis« pomoči ter o nazivu in številki sheme »de minimis« pomoči.