(1) Za postopek zagotavljanja ustreznih zalog zdravil, ki jih mora javni lekarniški zavod na primarni ravni zdravstvene dejavnosti zagotavljati v skladu s prejšnjim členom, se uporabljajo določbe tega člena.
(2) Javni lekarniški zavod pridobi zdravilo od imetnika dovoljenja za opravljanje dejavnosti z zdravili na debelo, kot ga določa zakon, ki ureja zdravila (v nadaljnjem besedilu: veletrgovec), ki razpolaga z zadostno zalogo ustreznih zdravil, tako da na pregleden način in brez neupravičenega omejevanja konkurence med veletrgovci, veletrgovcu izda naročilo, ob prevzemu zdravila podpiše dobavni list veletrgovca oziroma elektronsko potrdi prevzem zdravila, zdravilo izroči pacientu in izstavi fakturo plačniku.
(3) Javni lekarniški zavod zdravila, ki so na trgu v Republiki Sloveniji, v tekočem poslovnem letu naroča vsaj pri treh veletrgovcih, pri čemer lahko z enim veletrgovcem, ki ponuja vsa zdravila, ki so na slovenskem trgu, ustvari največ 70 % letnega prometa z zdravili. Podatke o poslovanju s posameznim veletrgovcem javni lekarniški zavod vključi v letno poročilo o poslovanju zavoda.
(4) Javni lekarniški zavod pridobiva zaloge zdravil od veletrgovcev tako, da zasleduje vidik kakovostne, učinkovite in pravočasne preskrbe pacienta z zdravili, ob istočasnem upoštevanju učinkovite in gospodarne rabe javnih sredstev, pri čemer upošteva zlasti stroškovna merila, ugodnosti za obseg dobave, število dobav na dan, čas izrednih dobav, sortiranost, dobavo zdravila s posebnim režimom shranjevanja in distribucije ter ekološko naravnanost veletrgovcev.
(5) Javni lekarniški zavod vodi posebno evidenco o zagotavljanju zalog zdravil za namen zagotavljanja transparentnosti in preglednosti postopka ter gospodarne in učinkovite rabe javnih sredstev, ki vsebuje naslednje podatke:
– ime in pravno organizacijsko obliko veletrgovca,
– sedež veletrgovca,
– vrsto zdravila po ATC klasifikaciji in
– vrednost pridobljenega zdravila brez DDV.
(6) Javni lekarniški zavod hrani evidenco iz prejšnjega odstavka pet let.

Farmacevtski strokovni delavci, ki pri izvajalcih lekarniške dejavnosti izdajajo zdravila in izdelke za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja, ugovora vesti ne morejo uveljavljati.

(1) Koncesija za izvajanje lekarniške dejavnosti na primarni ravni se lahko, pod pogoji, določenimi v tem zakonu, podeli fizični osebi, ki je nosilec lekarniške dejavnosti, ali pravni osebi, v kateri ima nosilec lekarniške dejavnosti, ki je tudi njen poslovodja oziroma poslovodni organ, več kot 50 % delež v osnovnem kapitalu te osebe (v nadaljnjem besedilu: koncesionar).
(2) Koncesionar organizira lekarne oziroma podružnice lekarn kot svoje organizacijske enote za izvajanje lekarniške dejavnosti na območjih, za katera ima koncesijo oziroma dovoljenje za poslovanje podružnice lekarne, v skladu z mrežo lekarniške dejavnosti na primarni ravni po predhodnem mnenju pristojne zbornice in s soglasjem ministrstva.
(3) Koncesionar mora imeti sedež v Republiki Sloveniji ali v kateri od držav članic Evropske unije, pri čemer pa mora imeti v Republiki Sloveniji izpostavo v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.
(4) Koncesija za izvajanje lekarniške dejavnosti se lahko podeli za določeno obdobje, ki ne sme biti krajše od 15 in ne daljše od 30 let, pri čemer se pri določanju dolžine trajanja obdobja, za katerega se podeli koncesija, upoštevajo merila iz drugega odstavka 8. člena tega zakona.
(5) Nosilec lekarniške dejavnosti mora imeti ves čas trajanja koncesije, ki je bila podeljena pravni osebi, več kot 50 % delež v osnovnem kapitalu te pravne osebe in biti njen poslovodja oziroma poslovodni organ.
(6) Koncesija ni predmet dedovanja, prodaje, prenosa ali druge oblike pravnega prometa. Pravni posel v nasprotju s prejšnjim stavkom je ničen.
(7) Prejšnji odstavek se ne uporablja za primere iz četrtega odstavka 55. člena tega zakona.

Koncedent z odločbo odvzame koncesijo zaradi kršitve koncesionarja, če:
– nosilec lekarniške dejavnosti, ki ima več kot 50 % delež v osnovnem kapitalu pravne osebe s koncesijo, ne izpolnjuje več pogojev ali nima več zaposlene osebe, ki izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka 13. člena tega zakona,
– koncesionar ne izpolnjuje več pogojev iz prve alineje prvega odstavka 45. člena tega zakona,
– krši določbe koncesijske pogodbe,
– ne ravna v skladu z izrečenimi ukrepi v okviru nadzora po tem zakonu.
Koncedent z odločbo odvzame koncesijo zaradi kršitve koncesionarja, če:
– nosilec lekarniške dejavnosti, ki ima več kot 50 % delež v osnovnem kapitalu pravne osebe s koncesijo, ne izpolnjuje več pogojev iz 3. člena tega zakona ali nima več zaposlene osebe, ki izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka 13. člena tega zakona,
– nosilec lekarniške dejavnosti ne izpolnjuje več pogojev iz petega odstavka 39. člena tega zakona,
– koncesionar ne izpolnjuje več pogojev iz prve alineje prvega odstavka 45. člena tega zakona,
– krši določbe koncesijske pogodbe,
– ne ravna v skladu z izrečenimi ukrepi v okviru nadzora po tem zakonu.