Ta zakon ureja namen, vsebino in pogoje za izvajanje lekarniške dejavnosti, organiziranost, pogoje in postopke za podeljevanje in izvajanje koncesij, farmacevtske strokovne delavce in njihova strokovna združenja, medmrežno lekarniško dejavnost in nadzor.

(1) Namen lekarniške dejavnosti je zagotavljanje kakovostne in učinkovite preskrbe z zdravili in drugimi izdelki za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja ter svetovanje glede njihove varne, pravilne in učinkovite uporabe pacientom in zdravstvenim delavcem v zdravstvu.

(2) Poleg namena iz prejšnjega odstavka lekarniška dejavnost zagotavlja tudi farmacevtske obravnave za ohranjanje zdravja in doseganje pričakovanih kliničnih, humanističnih in ekonomskih izidov zdravljenja.

(1) Nosilec oziroma nosilka lekarniške dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: nosilec lekarniške dejavnosti) je magister oziroma magistra farmacije (v nadaljnjem besedilu: magister farmacije) z licenco.

(2) Nosilec lekarniške dejavnosti v okviru svoje pristojnosti:

• zagotavlja smiselno uporabo zdravil pri zdravljenju in izdelkov za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja,
• prepreči nepravilno uporabo zdravil in izdelkov za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja,
• prepreči škodo ali zdravstvene težave pacienta, ki bi lahko nastale kot posledica napačnega zdravljenja ali nepravilne uporabe zdravil in izdelkov za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja.

(3) Nosilec lekarniške dejavnosti ravna tako, da ohranja nepristranskost in strokovno neodvisnost pri izvajanju lekarniške dejavnosti, varuje ugled svojega poklica in lekarniške dejavnosti.

(4) Nosilec lekarniške dejavnosti je pri sprejemanju strokovnih odločitev neodvisen, pri svojem delu pa ravna po najnovejših spoznanjih znanosti in stroke ter varuje javno zdravje in zdravje posameznega pacienta. Pri svojem delu upošteva Kodeks lekarniške deontologije.

(1) Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:

1. Brezšivna skrb je zagotavljanje neprekinjene preskrbe pacienta z zdravili in farmacevtska obravnava pri prehajanju med različnimi ravnmi zdravstvenega varstva. V okviru brezšivne skrbi izvajalci lekarniške dejavnosti na primarni, sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti zagotovijo medsebojno izmenjavo informacij o zdravljenju z zdravili pri posameznem pacientu, ki omogočajo hitro in učinkovito usklajevanje zdravljenja z zdravili in so pomembne za varno nadaljevanje zdravljenja z zdravili ob sprejemu pacienta v bolnišnico in ob odpustu z nje.
2. Farmacevt svetovalec oziroma farmacevtska svetovalka (v nadaljnjem besedilu: farmacevt svetovalec) je magister farmacije z licenco in opravljeno specializacijo iz klinične ali lekarniške farmacije, usposobljen za izvajanje farmakoterapijskega pregleda in je zaposlen v lekarniški dejavnosti ter zagotavlja potrebne informacije o zdravilih in farmacevtski obravnavi pacienta.
3. Farmacevtska intervencija je strokovni poseg nosilca lekarniške dejavnosti v primeru nepopolnosti, nejasnosti ali napak na predpisanem receptu, ki so lahko administrativne ali strokovne narave in bi lahko povzročile ekonomske ali zdravstvene posledice za uporabnika ali zdravstveni sistem ter niso skladne s temeljnim namenom zdravljenja ali zdravstvenimi pravili.
4. Farmakoterapijski pregled je storitev optimizacije in racionalizacije zdravljenja z zdravili posameznega pacienta s ciljem izboljšati oziroma vzdrževati pacientovo z zdravjem povezano kakovost življenja, ki jo na podlagi informacij o predpisanih oziroma uporabljenih zdravilih ter vseh relevantnih kliničnih informacijah o pacientovem zdravstvenem stanju in informacij, ki jih poda pacient oziroma skrbnik, opravi farmacevt svetovalec.
5. Gravitacijsko območje lekarne je določeno geografsko območje sosednjih naselij in povprečno število prebivalcev tega območja, ki iz različnih razlogov gravitirajo k določenemu središču, kjer se organizira lekarna oziroma podružnica lekarne za preskrbo prebivalcev tega območja. Povprečno število prebivalcev na določenem gravitacijskem območju se ugotavlja na podlagi uradnih statističnih podatkov o stalnem prebivališču.
6. Izdaja zdravila v lekarni je postopek vročitve zdravila uporabniku, ki ga spremlja dajanje ustreznega navodila za uporabo, vključno s pisnim navodilom ter svetovanjem za pravilno in varno uporabo.
7. Izdelki za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja so izdelki, ki se izdajajo ali prodajajo v lekarni, med katerimi so zlasti: medicinski pripomočki, živila za posebne zdravstvene namene, živila za posebne prehranske namene, prehranska dopolnila, kozmetični in drugi izdelki, namenjeni negi in zaščiti ljudi, izdelki, namenjeni dezinfekciji in dezinsekciji, laboratorijski pribor in strokovna literatura, namenjena pacientom.
8. Izvajalec oziroma izvajalka lekarniške dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: izvajalec lekarniške dejavnosti) je fizična ali pravna oseba s koncesijo za izvajanje lekarniške dejavnosti v skladu s tem zakonom, javni lekarniški zavod, bolnišnica ali drugi izvajalci v skladu s tem zakonom.
9. Klinična farmacija je specialistična farmacevtska dejavnost, ki zajema aktivnosti in storitve farmacevta oziroma farmacevtke (v nadaljnjem besedilu: farmacevt), ki vodijo k celoviti osebni obravnavi pacienta, racionalni in optimalni uporabi zdravil ter so komplementarne aktivnostim drugih zdravstvenih delavcev. Vključuje sodelovanje specialista klinične farmacije v zdravstvenem timu pri obravnavi posameznega pacienta ali pri pripravi sistemskih rešitev in razvojno-raziskovalnih projektov na področju zdravljenja z zdravili, vključno s sodelovanjem pri kliničnih preskušanjih zdravil.
10. Naselje je s prostorskim aktom določeno območje strnjeno grajenih stavb različnih namembnosti s pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo uporabo, in območje površin, predvidenih za širitev.
11. Oddelčna lekarna je prostor na oddelku bolnišnice, kjer je shranjen del zaloge zdravil bolnišnične lekarne, ki so namenjena oskrbi pacientov oddelka. Oddelčno lekarno organizira bolnišnična lekarna za potrebe preskrbe bolnišničnega oddelka z zdravili.
12. Opozorilni nevarni dogodek je dogodek, ki privede ali bi lahko privedel do nepričakovane smrti ali večje stalne izgube telesne funkcije in ni povezan z naravnim potekom bolezni ter pomeni nepredvideno odstopanje med zdravljenjem.
13. Pregled uporabe zdravil je storitev optimizacije in racionalizacije uporabe zdravil posameznega pacienta s ciljem izboljšati oziroma vzdrževati pacientovo z zdravjem povezano kakovost življenja, ki jo na podlagi informacij o uporabljenih zdravilih in informacij, ki jih navede pacient oziroma njegov skrbnik, opravi magister farmacije z licenco, zaposlen v lekarniški dejavnosti.
14. Radiofarmacevtska lekarna je organizacijska enota bolnišnične lekarne ali bolnišnice, ki izvaja radiofarmacevtsko lekarniško dejavnost.
15. Radiofarmacevtska lekarniška dejavnost je lekarniška dejavnost, ki je namenjena preskrbi nuklearno-medicinske dejavnosti z radiofarmacevtskimi izdelki.
16. Recept je javna listina za predpisovanje zdravil in drugih izdelkov, kot je opredeljena v predpisih, ki urejajo predpisovanje in izdajo zdravil in drugih izdelkov ali naročilnica, ki je vrsta zdravniškega recepta za predpisovanje zdravil za večje število pacientov.
17. Rekonstitucija zdravila je dokončna priprava zdravila, ki ni v primerni farmacevtski obliki ali jakosti za potrebe zdravljenja pacienta, npr. s suspendiranjem, raztapljanjem, emulgiranjem, v skladu s povzetkom glavnih značilnosti zdravila oziroma z navodilom za uporabo.
18. Telefarmacija je način svetovanja na daljavo s pomočjo sodobnih telekomunikacijskih tehnologij.
19. Urbano območje je območje mesta in območje drugih naselij, ki imajo vsaj 5000 prebivalcev.
20. Zdravnik je doktor medicine, doktor dentalne medicine ali doktor veterinarske medicine.
21. Zdravilo sirota je zdravilo, ki je namenjeno za zdravljenje zelo resnih in redkih bolezni v skladu z določbami zakona, ki ureja zdravila.
22. Zdravilo za sočutno uporabo je zdravilo z novo učinkovino, ki predstavlja pomembno terapevtsko, znanstveno in tehnično inovacijo v skladu z določbami zakona, ki ureja zdravila.

(2) Drugi izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo enak pomen, kot v zakonu, ki ureja zdravila in zakonu, ki ureja pacientove pravice.

(1) Lekarniška dejavnost je javna zdravstvena služba, s katero se zagotavlja trajna in nemotena oskrba prebivalstva in izvajalcev zdravstvene dejavnosti z zdravili ter farmacevtska obravnava pacientov.

(2) Lekarniška dejavnost se izvaja na primarni, sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti.

(3) Mrežo lekarniške dejavnosti v skladu s tem zakonom na primarni ravni zagotavlja občina ali več sosednjih občin skupaj, na sekundarni in terciarni ravni pa država.

(1) Lekarniška dejavnost vključuje:

• izdajanje zdravil za uporabo v humani in veterinarski medicini na recept in brez recepta,
• izdaja živil za posebne zdravstvene namene,
• farmacevtsko obravnavo pacienta,
• dejavnosti farmacevta svetovalca,
• farmacevtsko intervencijo,
• storitve telefarmacije,
• pripravo magistralnih zdravil za uporabo v humani in veterinarski medicini (v nadaljnjem besedilu: magistralna zdravila),
• pripravo izdelkov za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja,
• izdelovanje galenskih zdravil za uporabo v humani in veterinarski medicini (v nadaljnjem besedilu: galenska zdravila),
• radiofarmacevtsko lekarniško dejavnost,
• preverjanje kakovosti vhodnih snovi za pripravo in izdelavo magistralnih in galenskih zdravil,
• preverjanje kakovosti galenskih zdravil,
• spremljanje podatkov in poročanje o neželenih učinkih ali sumu nanje,
• prevzem neporabljenih oziroma odpadnih zdravil v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadnimi zdravili,
• drugo dejavnost pri izdaji zdravil in drugih izdelkov, ki zagotavlja njihovo pravilno, smiselno in varno uporabo.

(2) Farmacevtska obravnava pacienta iz tretje alineje prejšnjega odstavka je individualna, celovita, proaktivna, periodična in sistematična obravnava pacientov za zagotovitev njihovega aktivnega ohranjanja zdravja, preprečevanje nastanka bolezni ali poslabšanja zdravstvenega stanja, pravilne uporabe zdravil in drugih ukrepov za obvladovanje bolezni in pravočasnega vključevanja drugih zdravstvenih delavcev, ki vključuje:

• sodelovanje nosilca lekarniške dejavnosti z zdravnikom ali v zdravstvenem timu pri celostnem pristopu k zdravljenju pacienta, vključno s pregledom zdravljenja z zdravili in drugimi izdelki za podporo zdravljenja, strokovnim svetovanjem, spremljanjem uvajanja novih zdravil in predlaganjem njihove uporabe zdravnikom,
• pregled uporabe zdravil in farmakoterapijski pregled,
• pregled uporabe izdelkov za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja ter sočasne uporabe zdravil na željo pacienta, vključno s strokovnim svetovanjem,
• svetovanje pri samozdravljenju, ki zajema pogovor s pacientom o njegovem zdravstvenem stanju, presojo in oceno farmacevtskega strokovnega delavca oziroma farmacevtske strokovne delavke (v nadaljnjem besedilu: farmacevtski strokovni delavec) v lekarni in njegovo svetovanje,
• neodvisno strokovno svetovanje nosilca lekarniške dejavnosti pri usklajevanju zdravljenja z zdravili znotraj posamezne ravni in med različnimi ravnmi zdravstvene dejavnosti,
• sodelovanje nosilca lekarniške dejavnosti v komisiji za zdravila in druge izdelke za podporo zdravljenja v bolnišnicah,
• sodelovanje nosilca lekarniške dejavnosti pri kliničnih preskušanjih zdravil v skladu s predpisi, ki urejajo klinično preskušanje zdravil, vključno z vodenjem evidenc in nadzorom nad zdravili za preskušanje in za raziskovalne namene,
• spremljanje in poročanje nosilca lekarniške dejavnosti o neželenih škodljivih učinkih zdravil in drugih izdelkov za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja,
• vzpostavitev in vzdrževanje sistema farmakovigilance za magistralna in galenska zdravila,
• promocijo zdravja z izobraževanjem prebivalstva o preprečevanju bolezni ter varovanju in ohranjanju zdravja,
• nove storitve po predhodni odobritvi najvišjega strokovnega organa na področju lekarniške farmacije.

Poleg dejavnosti iz prejšnjega člena lahko lekarne opravljajo še naslednje dejavnosti:

• preskrbo z drugimi izdelki za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja,
• izdelovanje galenskih izdelkov,
• pripravo magistralnih homeopatskih zdravil,
• preskrbo z veterinarskimi izdelki,
• preskrbo z biocidnimi izdelki in kemikalijami,
• izvajanje samodiagnostičnih meritev in testov,
• preventivno in zdravstveno-izobraževalno dejavnost,
• pedagoško-izobraževalno dejavnost,
• znanstvenoraziskovalno dejavnost,
• druge dejavnosti in storitve s področja krepitve in varovanja zdravja,
• dostavo zdravil in drugih izdelkov na dom pacientov, k izvajalcem zdravstvene dejavnosti ter k drugim pravnim in fizičnim osebam,
• druge storitve, povezane z lekarniško dejavnostjo.

(1) Lekarniška dejavnost na primarni ravni se izvaja:

• v lekarni,
• v podružnici lekarne ali
• s priročno zalogo zdravil.

(2) Mreža izvajalcev lekarniške dejavnosti na primarni ravni je določena na podlagi naslednjih meril:

• potreb prebivalstva po dostopu do zdravil in drugih izdelkov za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja,
• števila prebivalcev na gravitacijskem območju lekarne,
• cestne razdalje med lekarnami,
• prisotnosti zdravstvene dejavnosti na primarni ravni.

(3) Najmanjša razdalja med obstoječo in novo lekarno ali podružnico lekarne, merjena po javni cesti, je:

• na urbanih območjih vsaj 400 m,
• na drugih območjih vsaj 5 km.

(1) Lekarna se ustanovi, če število prebivalcev na gravitacijskem območju lekarne presega 6000.

(2) V vsaki od območnih enot Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS) se organizira vsaj ena lekarna, ki zagotavlja 24-urno preskrbo prebivalstva z zdravili. Lekarne iz prejšnjega stavka s sklepom določi minister, pristojen za zdravje (v nadaljnjem besedilu: minister).

(3) Lekarna lahko izvaja lekarniško dejavnost in drugo dejavnost lekarn tudi preko medmrežja kot spletna lekarna v skladu s 70. členom tega zakona.

(4) Lekarna začne izvajati lekarniško dejavnost, ko ji je izdano dovoljenje v skladu s prvim odstavkom 67. člena tega zakona.

(1) Podružnica lekarne se ustanovi na območjih, kjer število prebivalcev na gravitacijskem območju podružnice presega 2500 in je v kraju organizirana zdravstvena dejavnost na primarni ravni.

(2) Podružnica lekarne lahko deluje samo pod strokovnim nadzorom lekarne, ki jo je organizirala. Za poslovanje podružnice lekarne je odgovoren vodja lekarne, ki je podružnico organizirala.

(3) Dovoljenje za poslovanje podružnice lekarne izda občina, na območju katere se podružnica lekarne ustanovi, na podlagi predhodnega mnenja Lekarniške zbornice Slovenije in soglasja ministrstva.

(4) Dovoljenje za poslovanje podružnice lekarne se lahko izda tudi za določen čas oziroma za določeno obdobje v letu (turistična sezona).

(5) Če se na gravitacijskem območju podružnice lekarne ustanovi lekarna, se dovoljenje za poslovanje podružnice lekarne odvzame.

(6) Ne glede na merila iz prvega odstavka tega člena se izjemoma lahko dovoli ustanovitev nove podružnice lekarne na demografsko ogroženih območjih.

(7) Podružnica lekarne začne izvajati lekarniško dejavnost, ko ji je izdano dovoljenje v skladu s prvim odstavkom 67. člena tega zakona.

(1) Priročno zalogo zdravil lahko organizira lekarna pri zdravniku v kraju, ki je od najbližje lekarne ali podružnice lekarne oddaljena najmanj 10 km.

(2) Dovoljenje za organiziranje priročne zaloge zdravil izda občina, na območju katere se priročna zaloga zdravil organizira, na podlagi predhodnega mnenja pristojne zbornice in soglasja ministrstva.

(1) Lekarniška dejavnost na sekundarni in terciarni ravni se izvaja v bolnišnični lekarni, ki jo organizira izvajalec zdravstvene dejavnosti na sekundarni ali terciarni ravni zdravstvene dejavnosti.

(2) Bolnišnična lekarna začne izvajati lekarniško dejavnost, ko ji je izdano dovoljenje v skladu s prvim odstavkom 67. člena tega zakona.

(3) Izvajalce lekarniške dejavnosti na sekundarni in terciarni ravni, ki opravljajo 24-urno dežurno službo, določi minister.

(1) Vodja lekarne je odgovoren za organizacijo dela v lekarni in za strokovno izvajanje lekarniške dejavnosti ter zagotavlja:

• strokovno, etično, odgovorno in kakovostno izvajanje lekarniške dejavnosti z namenom varovanja in ohranjanja javnega zdravja,
• strokovno neodvisnost farmacevtskih strokovnih delavcev iz prvega odstavka 71. člena tega zakona v skladu z njihovimi pristojnostmi,
• farmacevtskim strokovnim delavcem dostop do neodvisne strokovne literature in podatkovnih zbirk zdravil, dostopnih v Republiki Sloveniji,
• naročanje in zagotavljanje kakovostne in ustrezne preskrbe z zdravili in drugimi izdelki za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja, ki so dostopni na trgu v Republiki Sloveniji,
• izvajanje lekarniške dejavnosti v skladu s predpisi.

(2) Vodja lekarne izpolnjuje naslednje pogoje:

• ima pridobljen strokovni naslov magister farmacije oziroma mu je bila z odločbo priznana kvalifikacija magister farmacije v skladu s predpisi, ki urejajo postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij, če je pridobil poklicno kvalifikacijo v državi članici Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije ali je končal primerljivo izobraževanje v drugih državah, vrednoteno v skladu s predpisi, ki urejajo vrednotenje in priznavanje izobraževanja,
• ima v skladu s predpisi, ki urejajo standarde o stopnji potrebnega znanja slovenskega jezika na področju zdravstva, visoko stopnjo znanja slovenskega jezika, na območjih občin, na katerih živi italijanska ali madžarska narodna skupnost, pa tudi jezika narodne skupnosti,
• ima z izvajalcem lekarniške dejavnosti sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas,
• ima licenco,
• ima najmanj pet let delovnih izkušenj na področju lekarniške dejavnosti,
• ni v delovnem ali pogodbenem razmerju pri pravnih ali fizičnih osebah, ki opravljajo dejavnost izdelovanja zdravil ali dejavnost prometa na debelo z zdravili, nima lastniškega deleža ali lastništva z možnostjo vpliva pri proizvajalcu zdravil oziroma pri delodajalcu, ki je s temi osebami povezana družba v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske družbe,
• da oseba ni bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, in da ni bila obsojena na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev.

(3) Vodja lekarne je lahko vodja le v eni lekarni. Ob odsotnosti vodje lekarne lekarno vodi njegov namestnik, ki je magister farmacije z licenco.

(4) Ne glede na določbo šeste alineje drugega odstavka tega člena lahko vodja lekarne izvaja splošno izobraževalno in znanstveno delo, ki ni povezano s posameznim zdravilom ali drugim izdelkom za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja.

Lekarna vzdržuje primerne zaloge po količini in vrsti zdravil glede na potrebe pacientov ter fizičnih in pravnih oseb, ki opravljajo zdravstveno dejavnost na njenem območju. Lekarna zagotovi vsa zdravila, ki so na trgu v Republiki Sloveniji, najpozneje v 24 urah od naročila oziroma naslednji delovni dan.

(1) Izvajanje lekarniške dejavnosti je financirano iz javnih in zasebnih sredstev. Javna sredstva iz prejšnjega stavka zajemajo zlasti:

• plačila za opravljeno delo v okviru lekarniške dejavnosti na podlagi pogodbe z nosilci zdravstvenih zavarovanj,
• plačila iz proračunskih sredstev,
• sredstva ustanovitelja.

(2) Država v skladu s svojimi pristojnostmi zagotavlja vzdržni sistem financiranja lekarniške dejavnosti, ki omogoča izvajanje in razvoj lekarniške dejavnosti v skladu s smernicami in priporočili, ki jih sprejme pristojna zbornica.

Ne glede na določbe drugih predpisov, ki urejajo pravila vodenja poslovnih knjig in izdelave računovodskih poročil, izvajalec lekarniške dejavnosti ločeno izkazuje podatke o finančnem in materialnem poslovanju, kar omogoča spremljanje poslovanja in prikaz izida poslovanja z javnimi sredstvi ločeno od spremljanja poslovanja z zasebnimi sredstvi.

Pravna oseba in posameznik lahko v pravnem prometu uporabljata ime lekarna, apoteka ali druge izpeljanke in prevode tega izraza ali poslujeta pod imenom lekarna, apoteka ali drugimi izpeljankami in prevodi tega izraza, če imata dovoljenje iz prvega odstavka 67. člena tega zakona.

(1) Oglaševanje lekarniške dejavnosti in izvajalcev lekarniške dejavnosti zaradi pospeševanja prodaje zdravil ni dovoljeno.

(2) Za oglaševanje iz prejšnjega odstavka se ne štejejo objavljanje člankov in nastopi v medijih s preventivno vsebino za širšo javnost v zvezi z zdravjem ali boleznimi, vendar brez napotila na določena zdravila, medicinske pripomočke ali druge izdelke, s katerimi lekarna izvaja promet na drobno, in objavljanje strokovnih člankov v strokovnih revijah, knjigah in publikacijah, namenjenih obveščanju laične in strokovne javnosti ali izvajalcev lekarniške dejavnosti oziroma farmacevtskih strokovnih delavcev.

(3) Oglaševanje iz prejšnjega odstavka ne sme biti zavajajoče, nedostojno ali nedovoljeno primerjalno.

(4) Zavajajoče oglaševanje je oglaševanje, ki:

• na kakršen koli način, vključno s predstavitvijo lekarn in farmacevtskih strokovnih delavcev, zavaja ali utegne zavajati,
• izkorišča ali bi lahko izkoriščalo paciente zaradi njihove neizkušenosti, neobveščenosti ali neznanja oziroma nepoznavanja področja zdravil, medicinskih pripomočkov in drugih izdelkov za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja v dobičkonosne namene ali
• vsebuje nejasnosti, čezmerno pretiravanje ali druge podobne vsebine, ki zavajajo ali bi lahko zavajale.

(5) Nedostojno oglaševanje lekarniške dejavnosti in lekarn je oglaševanje, ki vsebuje vsebine, ki so žaljive ali bi bile lahko žaljive ali nasprotujejo morali.

(6) Nedovoljeno primerjalno oglaševanje lekarniške dejavnosti in lekarn je oglaševanje, ki lahko povzroči izkrivljanje konkurence, škodi konkurentom in škodljivo vpliva na izbiro lekarn.

(7) Lekarne in farmacevtski strokovni delavci kot predstavniki svoje poklicne skupine ne smejo oglaševati ali nastopati v oglasih, ki se nanašajo na lekarniško dejavnost oziroma lekarniške storitve ali na zdravila, medicinske pripomočke ali druge izdelke, s katerimi lekarna izvaja promet na drobno.

(1) Dovoljeno je obveščanje javnosti o lekarniški dejavnosti, ki ima obvestilno (ime in naslov lekarne, njen logotip, poslovni čas lekarne), zdravstveno-vzgojno ali znanstveno naravo.

(2) Obveščanje javnosti o izvajanju lekarniške dejavnosti iz prejšnjega odstavka ne sme vsebovati slikovnih, zvočnih ali drugih vsebin z oglaševalsko naravo.

(3) V prostorih lekarne in na spletni strani lekarne sta dovoljena obveščanje javnosti o izvajanju lekarniške dejavnosti v obliki obvestil ter oglaševanje zdravil in medicinskih pripomočkov v skladu s predpisi, ki urejajo oglaševanje zdravil in medicinskih pripomočkov.

(1) Lekarna se označi:

• z napisom "lekarna",
• s svetlobnim lekarniškim znakom,
• z imenom in oznako izvajalca lekarniške dejavnosti.

(2) Spletna lekarna ima oznako lekarne, ki jo organizira, in druge oznake v skladu s predpisi, ki urejajo zdravila.

(3) Podrobnejše oznake lekarne določi minister.

(1) Lekarna ne sme z nagrajevanjem ali z drugimi tržnimi pristopi spodbujati pacientov k čezmernemu in nekritičnemu nakupovanju zdravil in drugih izdelkov za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja, kar ima lahko za posledico njihovo čezmerno, nepotrebno ali nesmiselno uporabo.

(2) Lekarna ne sme izdajati elektronskih nosilcev zapisa ali drugih oblik, s katerimi se zapisuje izdaja zdravil v lekarni, na podlagi katerih lekarna zagotavlja kupcem popuste ali kakršne koli druge nagrade, povezane z izdajo zdravil in drugih izdelkov za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja. Lekarna ne sme uporabiti kupčeve kartice zdravstvenega zavarovanja ali druge kartice, ki vsebuje njegove osebne podatke oziroma omogoča povezavo z njegovimi zdravstvenimi ali drugimi osebnimi podatki, v kakršni koli komercialni povezavi oziroma za kakršne koli komercialne ali tržne namene.

(3) Zdravila in drugi izdelki za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja, katerih izdaja ni omejena le na lekarne, se ne smejo oglaševati z navedbo, da so na voljo v lekarnah.

(1) Izvajalci lekarniške dejavnosti vzdržujejo sistem kakovosti, ki vključuje organizacijsko strukturo, postopke, procese in vire, potrebne za izvajanje lekarniške dejavnosti v skladu s standardi lekarniške dejavnosti in pravili dobre lekarniške prakse, ki jih sprejme pristojna zbornica.

(2) Za sistem kakovosti je odgovorno vodstvo izvajalca lekarniške dejavnosti.

Izvajalec lekarniške dejavnosti za izboljševanje kakovosti in varnosti opravlja vsaj naslednje naloge:

• določa program in letne načrte za izboljševanje kakovosti in varnosti,
• izdela varnostne protokole za posamezne storitve,
• izvaja notranjo presojo dobre prakse,
• spremlja kazalnike kakovosti in izsledke objavi na svoji spletni strani,
• vzpostavi sistem za obvladovanje tveganj,
• anonimizirano spremlja in analizira opozorilne nevarne dogodke in napake pri izvajanju lekarniške dejavnosti.

(1) Farmacevtski strokovni delavec, ki izve za opozorilni nevarni dogodek oziroma napako pri zdravljenju ali je vanj vpleten, o tem poroča osebi, odgovorni za kakovost in varnost pri izvajalcu lekarniške dejavnosti.

(2) Osebni podatki pacientov in farmacevtskih strokovnih delavcev, udeleženih v opozorilnem nevarnem dogodku oziroma napaki pri zdravljenju, so anonimizirani.

(1) Lekarniško dejavnost izvajajo izvajalci lekarniške dejavnosti na podlagi dovoljenja iz prvega odstavka 67. člena tega zakona.

(2) Izvajalec lekarniške dejavnosti lahko za izdelavo galenskih zdravil organizira galenski laboratorij in kontrolno-analizni laboratorij.

(3) Izvajalec lekarniške dejavnosti lahko prek medmrežja izdaja zdravila, medicinske pripomočke in druge izdelke, za izdajo katerih ni potreben recept, če mu je izdano dovoljenje iz 70. člena tega zakona.

(4) Za spremljanje izvajanja lekarniške dejavnosti vodi ministrstvo evidenco izdanih dovoljenj za izvajanje lekarniške dejavnosti oziroma izdajo prek medmrežja, ki vsebuje naslednje podatke:

• naziv in naslov izvajalca lekarniške dejavnosti,
• datum vloge,
• ime in naslov lekarne,
• datum in številko dovoljenja za izvajanje lekarniške dejavnosti.

(1) Izvajalci lekarniške dejavnosti ne smejo omejevati preskrbe z zdravili, ki so dostopna na trgu v Republiki Sloveniji, s sklepanjem dogovorov o dobavah določenim proizvajalcem, zastopanju določenih proizvajalcev, dajanjem prednosti določenim proizvajalcem ali kakor koli drugače omejevati izbire zdravil, s katerimi lekarna oskrbuje paciente, v korist določenega proizvajalca, skupine proizvajalcev ali veletrgovca.

(2) Izvajalci lekarniške dejavnosti neposredno ali posredno prek povezanih oseb ne smejo ustanavljati, voditi ali nadzirati pravnih oseb, ki opravljajo dejavnost industrijske proizvodnje zdravil, medicinskih pripomočkov ter drugih izdelkov za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja ali dejavnost prometa na debelo z zdravili in medicinskimi pripomočki, ali prek kapitalskih naložb ali kako drugače pridobiti ali imeti nadzor nad upravljanjem teh pravnih oseb oziroma jih voditi.

(3) Ne glede na določbo drugega odstavka prejšnjega člena lahko javni lekarniški zavod ustanovi organizacijo, katere temeljna dejavnost je dobava zdravil, če ta pravna oseba izpolnjuje naslednje pogoje:

• da obvladuje določeno pravno osebo podobno kot svoje službe,
• da pravna oseba izvaja več kot 80 odstotkov svoje dejavnosti za izpolnitev nalog, ki ji jih je dal javni lekarniški zavod, ki jo obvladuje, ali ki so ji jih dale druge pravne osebe, ki jih javni lekarniški zavod obvladuje,
• v pravni osebi neposredni zasebni kapital ni udeležen in
• vrednost predmeta naročanja je enaka ali nižja od cen za ta predmet na trgu.

(4) Pod pogoji iz prejšnjega odstavka lahko organizacijo, katere temeljna dejavnost je dobava zdravil, ustanovi tudi samoupravna lokalna skupnost. Ta organizacija mora biti v izključni lasti samoupravne lokalne skupnosti, pri čemer ji ni treba izpolnjevati pogoja iz druge alineje prejšnjega odstavka.

(5) Glede razpolaganja s presežki prihodkov nad odhodki v organizacijah iz tretjega in četrtega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe 38. člena tega zakona.

(6) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena izvajalci lekarniške dejavnosti neposredno ali posredno prek povezanih oseb ne smejo imeti v lasti delnic ali deležev v kapitalu ali drugih naložb v pravnih osebah, ki opravljajo dejavnost industrijske proizvodnje zdravil, medicinskih pripomočkov ter drugih izdelkov za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja ali dejavnost prometa na debelo z zdravili in medicinskimi pripomočki.

(7) Pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost industrijske proizvodnje zdravil, medicinskih pripomočkov ter drugih izdelkov za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja ali dejavnost prometa na debelo z zdravili in medicinskimi pripomočki, ne smejo imeti v lasti deležev v kapitalu ali drugih naložb v pravnih osebah, ki opravljajo lekarniško dejavnost.

(8) Če ni s tem zakonom določeno drugače, se za povezane osebe uporabljajo predpisi, ki urejajo gospodarske družbe.

(9) Izvajalec lekarniške dejavnosti ne sme biti imetnik dovoljenja za promet z zdravilom.

(1) Javni lekarniški zavod na primarni ravni (v nadaljnjem besedilu: javni zavod) na svojem območju ustanovi občina ali več sosednjih občin skupaj po predhodnem mnenju pristojne zbornice in s soglasjem ministrstva.

(2) Vsaka občina ustanoviteljica javnega zavoda ima pravico in dolžnost v skupnem javnem zavodu zagotavljati izvajanje lekarniške dejavnosti na svojem območju ter sodelovati pri upravljanju javnega zavoda v sorazmerju s številom svojih prebivalcev.

Javni zavod ustanovi lekarno in podružnico lekarne kot svojo organizacijsko enoto za izvajanje lekarniške dejavnosti na območju občine ustanoviteljice oziroma občin soustanoviteljic v skladu z mrežo lekarniške dejavnosti na primarni ravni po predhodnem mnenju pristojne zbornice in s soglasjem ministrstva.

Javni zavod izvaja lekarniško dejavnost v skladu s 6. členom in drugo dejavnost lekarn v skladu s 7. členom tega zakona.

Ustanovitelj javnega zavoda:

• sprejme akt o ustanovitvi javnega zavoda,
• daje soglasje k imenovanju in razrešitvi direktorja oziroma direktorice (v nadaljnjem besedilu: direktor),
• imenuje in razrešuje predstavnike ustanovitelja v svetu zavoda,
• odloča o presežku prihodkov nad odhodki v skladu s petim odstavkom 38. člena tega zakona,
• daje soglasje k razpolaganju z nepremičnim premoženjem javnega zavoda,
• daje soglasje k najemanju posojil, ki presegajo znesek, določen v aktu o ustanovitvi.

(1) Javni zavod se ustanovi z aktom o ustanovitvi, ki ga sprejme ustanovitelj.

(2) Akt o ustanovitvi vsebuje:

• ime in sedež ustanovitelja,
• ime in sedež javnega zavoda,
• dejavnost javnega zavoda,
• organizacijske enote javnega zavoda,
• pravice, obveznosti in odgovornosti javnega zavoda v pravnem prometu,
• določbe o organih javnega zavoda (sestava, pristojnosti in naloge za vsak posamezen organ ter pogoji in postopek njihovega imenovanja oziroma izvolitve in razrešitve),
• sredstva, ki so javnemu zavodu zagotovljena za ustanovitev in začetek dela,
• vire, pogoje in način pridobivanja sredstev za delo javnega zavoda,
• obseg premoženja, ki se zagotavlja javnemu zavodu,
• določbe o obsegu premoženja, ki je javnemu zavodu dano v last ali upravljanje,
• določbe o ravnanju s premoženjem javnega zavoda,
• določbe o odgovornosti ustanovitelja za obveznosti javnega zavoda in njegovo poslovanje,
• medsebojne pravice in obveznosti ustanovitelja in javnega zavoda.

(1) Javni zavod ima:

• direktorja,
• strokovnega vodjo, kadar direktor javnega zavoda ni nosilec lekarniške dejavnosti, in
• svet zavoda.

(2) Javni zavod ima lahko tudi druge organe, če tako določa akt o ustanovitvi.

(1) Direktor javnega zavoda zastopa in predstavlja zavod in je odgovoren za zakonitost dela zavoda.

(2) Direktor javnega zavoda opravlja naslednje naloge:

• organizira delo in poslovanje javnega zavoda,
• predlaga načrt investicij in razvoj lekarniške dejavnosti v soglasju s svetom zavoda,
• predlaga nove lekarniške programe v soglasju s svetom zavoda,
• zagotavlja neodvisno strokovno izpopolnjevanje farmacevtskih strokovnih delavcev,
• poroča ministrstvu o številu prejetih receptov in številu farmacevtskih strokovnih delavcev,
• farmacevtske strokovne delavce spodbuja k strokovnemu in etičnemu izvajanju lekarniške dejavnosti,
• zagotavlja strokovno neodvisnost vodij lekarn glede naročanja zdravil, medicinskih pripomočkov ali drugih izdelkov za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja,
• druge naloge, določene z zakonom, aktom o ustanovitvi in statutom.

(3) Za direktorja javnega zavoda je lahko imenovan, kdor:

• ima izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu najmanj druge stopnje, oziroma ima raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje,
• ima izkušnje s področja vodenja in upravljanja,
• ni hkrati član sveta zavoda istega ali drugega javnega lekarniškega, zdravstvenega ali socialnovarstvenega zavoda,
• ni v delovnem ali pogodbenem razmerju pri pravnih ali fizičnih osebah, ki opravljajo dejavnost izdelovanja zdravil ali dejavnost prometa na debelo z zdravili, nima lastniškega deleža ali lastništva z možnostjo vpliva pri proizvajalcu zdravil oziroma pri delodajalcu, ki je s temi osebami povezana družba v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske družbe,
• ni pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, in ni bil obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev in
• izpolni druge pogoje, določene z aktom o ustanovitvi.

(4) Strokovni vodja je odgovoren za strokovno delo javnega zavoda.

(5) Za strokovnega vodjo je lahko imenovan nosilec lekarniške dejavnosti z najmanj petimi leti delovnih izkušenj na področju lekarniške dejavnosti.

(1) Direktorja imenuje in razrešuje svet zavoda s soglasjem ustanovitelja na podlagi javnega razpisa za dobo petih let.

(2) Javni razpis za imenovanje direktorja se objavi na spletni strani javnega zavoda in v sredstvih javnega obveščanja ter vsebuje:

• pogoje za imenovanje,
• čas mandata,
• rok za prijavo kandidatov, ki ne sme biti krajši od osmih dni od objave javnega razpisa,
• rok, v katerem bodo prijavljeni kandidati obveščeni o izbiri, ki ne sme biti daljši od 60 dni od objave javnega razpisa, in
• druge podatke.

(3) Svet zavoda izvede postopek javnega razpisa in opravi izbirni postopek.

(4) Svet zavoda v roku, določenem v javnem razpisu, obvesti vsakega prijavljenega kandidata o izbiri in ga pouči, da lahko zahteva sodno varstvo pri sodišču, pristojnem za delovne spore.

(5) Če se na javni razpis ni prijavil nihče ali če nihče od prijavljenih kandidatov ni imenovan, se javni razpis ponovi. Za čas do imenovanja direktorja na podlagi ponovljenega razpisa, vendar najdlje za eno leto, svet zavoda imenuje vršilca dolžnosti direktorja. Za vršilca dolžnosti direktorja veljajo pogoji, ki se zahtevajo za direktorja.

(6) Strokovnega vodjo imenuje in razrešuje svet zavoda. Glede postopka imenovanja in razrešitve se smiselno uporabljajo določbe tega in 35. člena tega zakona.

Direktor javnega zavoda se razreši, če:

• to sam zahteva,
• mu je s pravnomočno sodno odločbo prepovedano opravljanje poklica,
• pri svojem delu ne ravna v skladu s tem zakonom ali drugimi predpisi in splošnimi akti javnega zavoda,
• ne izvaja sklepov sveta zavoda ali ravna v nasprotju z njimi,
• z nevestnim ali malomarnim delom povzroča škodo javnemu zavodu.

(1) Javni zavod nadzoruje in upravlja svet zavoda, ki ga sestavljajo:

• predstavniki ustanovitelja,
• predstavniki zaposlenih v javnem zavodu, ki predstavljajo najmanj tretjino članov sveta zavoda,
• predstavniki pacientov, ki jih ustanovitelj imenuje na podlagi izvedenega javnega poziva, in
• predstavniki ZZZS.

(2) Sestavo, številčno razmerje in postopek imenovanja predstavnikov v svetu zavoda javnega zavoda določi ustanovitelj z aktom o ustanovitvi.

(3) Svet zavoda, ki je imenovan za obdobje petih let, opravlja naslednje naloge:

• nadzoruje poslovanje in izvajanje programa dela javnega zavoda z vidika sprejetega strateškega in letnega načrta javnega zavoda,
• nadzoruje ravnanje s premoženjem javnega zavoda,
• nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev javnega zavoda,
• odloča o uporabi presežkov prihodkov nad odhodki iz izvajanja dejavnosti v skladu z drugim odstavkom 38. člena tega zakona,
• ustanovitelju predlaga, da se del presežka prihodka nad odhodki javnega zavoda v skladu s petim odstavkom 38. člena tega zakona vrne ustanovitelju,
• nadzoruje finančno poslovanje javnega zavoda,
• obravnava dolgoročno strategijo razvoja javnega zavoda, jo potrdi in predloži ustanovitelju v sprejetje,
• sprejme letni program dela in določa finančni načrt javnega zavoda,
• sprejme normative za delo na predlog direktorja,
• preveri in potrdi letno poročilo javnega zavoda,
• odloča o delovni uspešnosti direktorja,
• spremlja vodenje poslov javnega zavoda in delo direktorja,
• uveljavlja zahtevke javnega zavoda proti direktorju v zvezi s povračilom škode, nastale pri poslovodenju,
• obravnava poročila direktorja in daje smernice za njegovo delo,
• spremlja kazalnike kakovosti in varnosti v skladu s tem zakonom,
• najmanj polletno spremlja in ocenjuje poslovanje javnega zavoda,
• s soglasjem ustanovitelja imenuje direktorja,
• s soglasjem ustanovitelja razreši direktorja,
• imenuje in razrešuje strokovno vodjo,
• druge naloge, določene z zakonom, aktom o ustanovitvi in statutom.

(1) Javni zavod ima statut, ki ga sprejme svet zavoda.

(2) S statutom se določajo notranja organizacija, naloge organov, način njihovega delovanja in odločanja, način poslovanja in druga vprašanja, pomembna za delovanje javnega zavoda v skladu z zakonom in aktom o ustanovitvi.

(1) Javni zavod pridobiva sredstva za delo:

• s plačili za opravljeno delo v okviru lekarniške dejavnosti na podlagi pogodbe z nosilci zdravstvenih zavarovanj,
• s plačili iz proračunskih sredstev,
• z izvajanjem lekarniške dejavnosti, ki je financirana iz zasebnih sredstev,
• iz sredstev ustanovitelja oziroma iz namenskih sredstev za izvajanje in razvoj lekarniške dejavnosti,
• iz drugih virov, doseženih na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in aktom o ustanovitvi.

(2) Presežek prihodkov nad odhodki, ki ga ustvari javni zavod, se nameni za:

• solventno in likvidno poslovanje javnega zavoda,
• investicije v prostor in opremo lekarne,
• razvoj kadrov in uvajanje novih lekarniških storitev.

(3) Kot solventno poslovanje javnega zavoda iz prve alineje prejšnjega odstavka se šteje poslovanje, ki omogoča:

• dolgoročni vir sredstev v poslovanju javnega zavoda,
• nerazporejen presežek prihodkov nad odhodki v višini šestmesečne povprečne vrednosti zalog blaga in
• šestmesečne povprečne vrednosti terjatev, ki presegajo obveznosti do dobaviteljev v preteklem letu.

(4) Za likvidno poslovanje javnega zavoda iz prve alineje drugega odstavka tega člena mora ostati kot dolgoročni vir sredstev trajno v poslovanju javnega zavoda nerazporejen presežek prihodkov nad odhodki najmanj v višini povprečnih enomesečnih stroškov poslovanja javnega zavoda v preteklem letu.

(5) Svet zavoda predlaga ustanovitelju, da se del presežka prihodkov nad odhodki javnega zavoda iz zasebnih sredstev vrne ustanovitelju, če s tem ni ogroženo solventno ali likvidno poslovanje javnega zavoda. Ta sredstva sme ustanovitelj uporabiti izključno za izvajanje zdravstvene dejavnosti.

(1) Koncesija za izvajanje lekarniške dejavnosti na primarni ravni se lahko, pod pogoji, določenimi v tem zakonu, podeli fizični osebi, ki je nosilec lekarniške dejavnosti, ali pravni osebi, v kateri ima nosilec lekarniške dejavnosti, ki je tudi njen poslovodja oziroma poslovodni organ, več kot 50 % delež v osnovnem kapitalu te osebe (v nadaljnjem besedilu: koncesionar).

(2) Koncesionar organizira lekarne oziroma podružnice lekarn kot svoje organizacijske enote za izvajanje lekarniške dejavnosti na območjih, za katera ima koncesijo oziroma dovoljenje za poslovanje podružnice lekarne, v skladu z mrežo lekarniške dejavnosti na primarni ravni po predhodnem mnenju pristojne zbornice in s soglasjem ministrstva.

(3) Koncesionar mora imeti sedež v Republiki Sloveniji ali v kateri od držav članic Evropske unije, pri čemer pa mora imeti v Republiki Sloveniji izpostavo v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.

(4) Koncesija za izvajanje lekarniške dejavnosti se lahko podeli za določeno obdobje, ki ne sme biti krajše od 15 in ne daljše od 30 let, pri čemer se pri določanju dolžine trajanja obdobja, za katerega se podeli koncesija, upoštevajo merila iz drugega odstavka 8. člena tega zakona.