(1) Ukrepi za spodbujanje so:
– subvencije za dvig digitalnih kompetenc,
– sooblikovanje politik resornih ministrstev,
– podpora izobraževalnim in promocijskim kampanjam ali njihova izvedba,
– digitalni bon.
– mehanizem za zagotavljanje dostopa do računalniške opreme.
(2) Pri določanju vsebine in pogojev posameznih ukrepov za spodbujanje ter pri njihovem izvajanju se upoštevajo načela spodbujanja digitalne vključenosti. Ukrepi za spodbujanje so oblikovani tako, da je mogoče spremljati njihovo učinkovitost pri doseganju ciljev iz drugega odstavka 2. člena tega zakona.

(1) Republika Slovenija zagotavlja mehanizem, ki omogoča izposojo računalniške opreme državljanom Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, tujcem, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji, in osebam, ki jim je priznana mednarodna zaščita, ter njihovim družinskim članom, ki so na podlagi pravice do združitve družine pridobili dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji in imajo prijavljeno stalno oziroma začasno prebivališče v Republiki Sloveniji, iz naslednjih kategorij:
1. upravičenci do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka po zakonu, ki ureja socialnovarstvene prejemke, upravičenci do otroškega dodatka do vključno šestega dohodkovnega razreda po zakonu, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, in zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, upravičenci do državne štipendije po zakonu, ki ureja štipendiranje, in zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev,
2. otroci s posebnimi potrebami po zakonu, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potrebami,
3. osebe s statusom invalida po zakonu, ki ureja socialno vključevanje invalidov, če niso upravičene do računalniške opreme v obliki tehničnega pripomočka na podlagi zakona, ki ureja izenačevanje možnosti invalidov, in invalidi I. kategorije invalidnosti po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki nimajo pravice do pokojnine,
4. upokojenci, ki prejemajo pokojnino, nižjo od zagotovljene pokojnine iz tretjega odstavka 39. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo, 40/23 – ZČmlS-1, 78/23 – ZORR, 84/23 – ZDOsk-1, 125/23 – odl. US in 133/23).
(2) Vlada v načrtu iz 11. člena tega zakona na podlagi meril iz 9. člena tega zakona izmed kategorij iz prejšnjega odstavka določi ciljne skupine, ki se lahko prijavijo na javni poziv za dodelitev računalniške opreme v izposojo.
(3) Ne glede na določitev upravičencev iz 1. točke prvega odstavka tega člena je lahko računalniška oprema dodeljena le eni izmed oseb, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja pri pravici do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, otroškega dodatka ali državne štipendije.
(4) Mehanizem iz prvega odstavka tega člena se vzpostavi pri Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: javni sklad).
(5) Sredstva za izvajanje mehanizma iz prejšnjega odstavka se zagotavljajo v finančnem načrtu pristojnega organa.
(6) Ne glede na določbe zakona, ki ureja ravnanje s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti, državni organi delujočo računalniško opremo, katere knjigovodska vrednost je nič in je izločena iz uporabe, pred odsvojitvijo ali uničenjem predhodno ponudijo v brezplačno pridobitev javnemu skladu. Samoupravne lokalne skupnosti delujočo računalniško opremo, katere knjigovodska vrednost je nič in je izločena iz uporabe, pred odsvojitvijo ali uničenjem lahko ponudijo v brezplačno pridobitev javnemu skladu.
(7) Za računalniško opremo iz prejšnjega odstavka se šteje namizni računalnik s pripadajočo opremo (monitor, tipkovnica, miška ipd.), prenosni računalnik, tablični računalnik, grafične kartice, bralno pisalni pomnilnik (RAM), brajeva vrstica, komunikator in ostala specializirana računalniška oprema, namenjena uporabnikom s posebnimi potrebami. Računalniki se javnemu skladu predajo brez notranjih in zunanjih diskov.
(8) Javni sklad v okviru upravljanja mehanizma iz četrtega odstavka tega člena zagotavlja tudi računalniško opremo, prilagojeno potrebam uporabnikov invalidov.
(9) Vlada podrobneje uredi upravljanje mehanizma iz četrtega odstavka tega člena, določi obdobje izposoje, ki ne sme biti krajše od dveh let in ne daljše od petih let, in uredi možnost podaljšanja izposoje oziroma dodelitve opreme v trajno last v skladu s tretjim odstavkom 23.c člena tega zakona. Vlada določi tudi količino in vrsto opreme, ki se dodeljuje v izposojo.

Za izvajanje logističnih in strokovno-tehničnih nalog mehanizma iz četrtega odstavka prejšnjega člena lahko javni sklad izbere zunanjega izvajalca, ki mora biti izbran v skladu z določili zakona, ki ureja javno naročanje.

(1) Javni sklad glede na razpoložljivo računalniško opremo za posamezno ciljno skupino, določeno v načrtu iz 11. člena tega zakona, objavi javni poziv za predložitev vlog za dodelitev računalniške opreme v izposojo.
(2) Če javni sklad v okviru posameznega javnega poziva prejme več vlog, kot je na voljo računalniške opreme, se ta dodeljuje glede na časovni vrstni red oddanih vlog.
(3) O dodelitvi računalniške opreme v izposojo na prvi stopnji odloča javni sklad. Javni sklad osebam, ki se prijavijo na javni poziv, računalniško opremo z odločbo dodeli v izposojo. Obdobje izposoje, določeno v odločbi, se lahko na predlog upravičenca podaljša. Če je po poteku obdobja izposoje knjigovodska vrednost opreme nič, se oprema po uradni dolžnosti dodeli v trajno last. O pritožbah zoper odločbe javnega sklada odloča ministrstvo, pristojno za socialne zadeve. V sporih zoper odločbe ministrstva odloča Upravno sodišče Republike Slovenije.
(4) Upravičenec, ki mu je računalniška oprema dodeljena v izposojo, mora z opremo ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarja. Opreme ne sme izročiti v uporabo drugim osebam, uporablja jo lahko le za svoje potrebe in potrebe svojih družinskih članov. V primeru namernega poškodovanja ali uničenja opreme v času izposoje, javni sklad upravičencu z odločbo naloži odškodnino glede na ocenjeno vrednost opreme.
(5) Ne glede na zakon, ki ureja dohodnino, se od dohodkov iz naslova dodelitve računalniške opreme iz mehanizma za zagotavljanje dostopa do računalniške opreme ne plača dohodnina.

(1) Javni sklad vzpostavi, vodi, vzdržuje in nadzoruje evidenco upravičencev do izposoje računalniške opreme za potrebe postopka odločanja po tem zakonu in za pripravo statističnih podatkov o izposojeni računalniški opremi.
(2) V evidenci iz prejšnjega odstavka se obdelujejo naslednji podatki upravičenca iz prvega odstavka 23.a člena tega zakona:
– osebno ime,
– rojstni podatki (dan, mesec, leto in kraj),
– EMŠO,
– naslov (stalnega, začasnega) prebivališča,
– podatek, na podlagi katere točke prvega odstavka 23.a člena tega zakona se uveljavlja upravičenost do izposoje računalniške opreme,
– podatek o vrsti in količini izposojene računalniške opreme, datumu izdaje odločbe ter obdobju upravičenosti do izposoje.
(3) Pristojni organ lahko anonimizirane podatke iz prejšnjega odstavka uporabi za analizo potreb pri načrtovanju ukrepov za spodbujanje.
(4) Javni sklad lahko brezplačno pridobiva osebne podatke iz obstoječih zbirk osebnih podatkov od naslednjih upravljavcev:
– ministrstva, pristojnega za socialne zadeve – podatke o upravičenosti do prejemkov iz 1. točke prvega odstavka 23.a člena tega zakona (osebno ime, EMŠO, številka in datum izdaje odločbe ter obdobje veljavnosti),
– Zavoda Republike Slovenije za šolstvo – podatke o izdanih odločbah o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami iz 2. točke prvega odstavka 23.a člena tega zakona (osebno ime, EMŠO, številka in datum izdaje odločbe),
– upravnih enot – podatke o upravičenosti do tehničnih pripomočkov iz tretjega odstavka 23.a člena tega zakona (osebno ime, EMŠO),
– Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Republike Slovenije – podatke o prejemanju pokojnine in statusu invalida (osebno ime, EMŠO, višina pokojnine).
(5) Javni sklad lahko evidenco upravičencev do izposoje računalniške opreme za namen preverjanja upravičenosti do izposoje računalniške opreme poveže s podatki iz zbirk podatkov iz prejšnjega odstavka. Za namene enotne opredelitve in povezave podatkov se kot povezovalni znak uporabi EMŠO.
(6) Podatki, ki so davčna tajnost, se obdelujejo v skladu z določbami zakona, ki ureja davčni postopek.
(7) Javni sklad kot upravljavec zbirke osebnih podatkov iz prvega odstavka tega člena lahko izvajalcu iz 23.b člena tega zakona posreduje podatke o osebnem imenu, EMŠO in datumu izdaje odločbe o dodelitvi računalniške opreme v izposojo za potrebe obdelovanja in uveljavljanja pravice upravičenca do dodelitve računalniške opreme v izposojo.
(8) Podatki iz evidence upravičencev do izposoje računalniške opreme se hranijo pet let po izteku obdobja upravičenosti do izposoje računalniške opreme.

(1) Nadzor nad izvajanjem pogodb o dodelitvi subvencij iz 14. člena tega zakona in nadzor nad namensko porabo subvencij izvaja pristojni organ.
(2) Inšpekcijski nadzor nad ponudniki blaga in upravičenci do digitalnega bona ter digitalnega bona '22 iz 27. člena tega zakona izvaja Tržni inšpektorat Republike Slovenije v skladu s predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor. Tržni inšpektorat Republike Slovenije izvaja inšpekcijski nadzor tudi nad upravičenci do izposoje računalniške opreme.
(3) FURS Tržnemu inšpektoratu Republike Slovenije v obdobju veljavnosti digitalnega bona enkrat tedensko zagotavlja potrebne podatke za izvajanje nadzora:
– podatke o ponudniku: matična številka in davčna številka ponudnika;
– podatke o upravičencu do digitalnega bona: osebno ime, EMŠO in davčna številka;
– podatke o unovčitvi digitalnega bona.
(4) Podatke iz prejšnjega odstavka Tržni inšpektorat Republike Slovenije trajno izbriše ali uniči po dveh letih od konca veljavnosti digitalnega bona.
(5) Če Tržni inšpektorat Republike Slovenije z dokončnim aktom ugotovi, da je ponudnik ali tretja oseba neupravičeno unovčila ali evidentirala unovčitev digitalnega bona v škodo upravičenca, ali da je posameznik neupravičeno združil in unovčil digitalne bone dveh ali več tretjih oseb, pošlje podatke o dokončnem aktu FURS, ki v evidenci digitalnih bonov v korist upravičenca do digitalnega bona vzpostavi dobroimetje v višini neupravičene unovčitve in o tem obvesti upravičenca do digitalnega bona. Upravičenec do digitalnega bona lahko tako vzpostavljeno dobroimetje izkoristi do konca veljavnosti digitalnega bona. Če akt Tržnega inšpektorata Republike Slovenije postane dokončen po izteku veljavnosti digitalnega bona, mora upravičencu škodo povrniti ponudnik oziroma oseba, pri kateri je bila ugotovljena neupravičena združitev oziroma unovčitev bona.
(6) Javni sklad Tržnemu inšpektoratu Republike Slovenije ob izdaji odločb o izposoji računalniške opreme zagotovi podatke za izvajanje nadzora:
– podatek o upravičencu, ki mu je bila izdana odločba o izposoji računalniške opreme: osebno ime in EMŠO;
– podatek o vrsti in količini izposojene računalniške opreme ter obdobju upravičenosti do izposoje.

(1) Z globo od 2.500 do 25.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če kot ponudnik:
– omogoči unovčitev digitalnega bona v korist osebe, ki ni upravičenec oziroma zakoniti zastopnik upravičenca, mlajšega od 15 let, ali zakoniti zastopnik polnoletnega upravičenca, ki je postavljen pod skrbništvo (prvi in drugi odstavek 21. člena, četrti in peti odstavek 28. člena),
– omogoči unovčitev digitalnega bona za nakup vrste blaga ali izobraževalnega programa, za nakup katerega digitalnega bona ni mogoče unovčiti, ali blaga oziroma izobraževalnega programa, ki nima predpisanih lastnosti ali sestavin (prvi odstavek 19. člena, šesti odstavek 27. člena),
– omogoči unovčitev digitalnega bona za blago ali udeležbo v izobraževalnem programu, ki ga za druga plačilna sredstva ne ponuja, ali za digitalni bon proda blago ali izobraževalni program po višji ceni, kot isto blago ali izobraževalni program ponuja za prodajo z drugimi plačilnimi sredstvi (peti odstavek 19. člena, sedmi odstavek 27. člena),
– po zaključenem evidentiranju unovčitve digitalnega bona ne izroči blaga – navidezna unovčitev digitalnega bona (sedmi odstavek 21. člena, deseti odstavek 28. člena),
– prejete izjave o unovčitvi digitalnega bona oziroma digitalnega bona '22 iz 27. člena tega zakona in izjave o združitvi digitalnih bonov oziroma digitalnih bonov '22 iz 27. člena tega zakona ne hrani dve leti (sedmi odstavek 21. člena, deseti odstavek 28. člena),
– evidentira unovčitev digitalnega bona upravičenca, ki se ni udeležil izobraževalnega programa (deveti odstavek 21. člena).
(2) Z globo od 1.500 do 15.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik.
(3) Z globo od 1.500 do 15.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(4) Z globo od 1.000 eurov do 6.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe.
(5) Z globo od 600 do 2.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
(6) Z globo od 400 do 1.800 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(7) Z globo od 600 do 1.800 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki:
– blago, ki ga je kupil z digitalnim bonom, odsvoji pred potekom dveh let od nakupa (tretji odstavek 20. člena, osmi odstavek 27. člena),
– omogoči, da ponudnik evidentira unovčitev digitalnega bona in mu ne izroči blaga ali ne izvede izobraževalnega programa – navidezna unovčitev digitalnega bona (sedmi odstavek 21. člena, deseti odstavek 28. člena),
– se ob unovčitvi digitalnega bona neupravičeno predstavlja kot upravičenec, zakoniti zastopnik upravičenca, mlajšega od 15 let, ali zakoniti zastopnik polnoletnega upravičenca, ki je postavljen pod skrbništvo (prvi odstavek 21. člena, drugi odstavek 21. člena, peti odstavek 28. člena),
– neupravičeno združi in unovči digitalne bone več oseb (šesti odstavek 18. člena in tretji odstavek 21. člena, deveti odstavek 27. člena),
– omogoči, da ponudnik izobraževalnega programa evidentira unovčitev digitalnega bona, čeprav se ga kot upravičenec ni udeležil (deveti odstavek 21. člena).
– izroči računalniško opremo, ki mu je bila dodeljena v izposojo, drugi osebi (peti odstavek 23.c člena).